Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto (3IVP» 80 kr. — Za tuje drž. več poštni stroški. ,, S o ć a “ z ,Gosp. Listom* in .Primorcem* stane na leto 5 gl d. 20 kr. JI Oglasi se plačujejo za tristopno pelil-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. j Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. O. tfjv- Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Drag. Strueelj. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna** A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). Velitvs pred durmi. Bliža se čas novih volitev v državni zbor! Županstva so morala že prirediti imenike volilcev in predložiti po jeden prepis pristojnemu politiškemu oblastvu. Na Tolminskem bi se bilo moralo to zgoditi do 14., v goriškem okraju pa do 16. t. m.; ali dvomimo, da so Vsa županstva mogla izvršiti to delo v tako kratkem času! Oblastvom se zelo mudi, kakor 'se vidi. In res nam prihajajo z Dunaja poročila, da proračunska razprava v poslanski zbornici se vrši čudovito naglo ; poslanci in vlada menda že komaj čakajo, da se razidejo «auf Niemehr-wiedersehn» v starem, obnemoglem parlamentu. Nove volitve so torej pred durmi! Vsak hip nam lahko naznani žica novico: državni zbor je razpuščen! In volilno gibanje bo takoj v polnem ognju! Ves politiški svet pričakuje z napeto radovednostjo izida letošnjih volitev! Stari parlament, govorili smo vedno, je bil nesposoben za sleherno večje pozitivno delo. — Kaj pa bo z novim, v kateri pridejo zastopniki doslej brezpravnih slojev? Kakošen bo novi položaj v tem državnem zboru ? Kakd ga bo skušal voditi grof Badeni? To so vprašanja naj bližje prihodnosti. Toda še bliže nam je vprašanje: Kako se dovrše te volitve za slovenski narod? Ali bodo znanilke lepše sreče, po kateri toliko hrepenimo ? Že sedanji zastopniki slovenskega in bratskega naroda hrvaškega so se izrekli, da v novem državnem zboru bodo morali biti združeni vsi zastopniki obeh narodov v jeden sam — jugoslovanski klub, ako bodo hoteli kaj doseči. To izjavo sta sprejela oba naroda z velikim oduševljenjem, saj sta jo pričakovala zadosti dolgo ! —- Ali se uresniči ta prekrasna ideja?! Zdi so, da se izvrši! Obmejni Slovenci in Hrvatje ne delajo ovir; težave sole na Kranjskem. Ali tudi tam so se vršili dogovori odposlancev narodne in takozvane katoliške stranke, ki so baje imeli zaželjeni uspeh. Dno 21. t. m. se bo pa vršil shod zaupnih mož katoliške stranke; od tega shoda je vse zavisno: mirne volitve na Kranjskem in — jugoslovanski klub ! Mi upamo, da ta shod zaupnih mož ne bo delal ovir, pač pa, da i on odušev-lj eno pozdravi — jugoslovanski klub; saj vendar vsak poslanec bo moral vstopiti v ta klub, ki bo imel pač dovolj hvaležnega posla za složno delovanje obeh strank. Slovenski narod pričakuje torej z radovednostjo, kaj sklene shod slov. kat. stranke 21. t. m. | v Ljubljani! Zaupniki naj pomnijo, da bodo oni odgovorni za vse posledice! Že sama misel na toliko odgovornost je tako resna, da mora strezniti vsakega še tako napetega strankarja. Pričakujemo torej najboljših poročil o shodu 21. t. m. v Ljubljani! Nova peta volilna skupina (kurija) prinese še več živahnosti v volilno gibanje. Slovenci pridobimo več novih poslancev, med temi enega tudi pri nas na Goriškem, kakor je razvidno iz članka in razkaza v zadnji «Soči». Da bo ta poslanec naš, o tem menda ne dvomijo niti naši nasprotniki. Vendar bi nam prav radi kalili vodo, ako bi le kje mogli; zategadel bo treba previdnosti tudi tu! Naši nasprotniki osredotočijo ves boj, da bi si zopet pridobili mandat v skupini veleposestnikov, kateri so zgubili po hudi borbi pred šestimi leti. Najhujše jih peče ta izguba, toliko bolj, ker jim je otel ta mandat mož, katerega iskreno sovražijo. Ali prav v tem možu smo dobili Slovenci zastopnika, kakoršnega nujno potrebujemo; srečne se smemo šteti, da smo dobili tako uplivnega in tako neumorno delavnega zagovornika, kakor je visokor. g. Alfred grof Coronini. In proti njemu se vrže v boj na življenje in smrt vsa irredenta, vse la-honstvo liberalnega in »katoliškega* ta-borja. Ta volilna borba bo hujša od one 1. 1891. Ali bomo mi Slovenci mirno gledali, ko se bodo pripravljali naši nas-protniki na tolik naskok proti nam? Menda ne! Goriški Lahi in Furlani, katerih je tretjina, imajo že zdaj dva zastopnika v državnem zboru, dvetrotjin-ska slovenska večina pa ima tudi le dva; pravično je torej, da dobimo Slovenci še tretjega zastopnika v peti volilni skupini, ne da zgubimo katerega sedanjih. Zategadel bomo morali Slovenci napeti vse moči, da se ne posreči zlobna nakana nasprotnikov. Na d a n v o 1 i t v e v veleposestvu ne bo s m e 1 i z o-stati niti eden slovenski glas. Vsi do zadnjega bodo morali priti, ako hočejo, da jih bomo sploh še smatrali za Slovence.'Radi ali neradi, iz ljubezni ali tudi proti svojemu »prepričanju*, toda priti bodo morali in kompaktno glasovati za narodnega kandidata, da preprečimo tako nakane sovražnih nam nasprotnikov. Naše geslo bodi torej: Vsi na volišče! — Ako nas nasprotniki ukljub temu premagajo, ker bo njih število v imeniku volilcev večje od našega, tedaj ne bode to nikaka sramota za nas in ne bo žalilo našega kandidata ! Toda pečat večno sramote bi si morali pritisniti na čelo, ako propademo po svoji krivdi, ako bomo imeli številno večino volilcev, pa nekateri izostanejo pod to ali ono pretvezo! Izdajalce naj doleti večno zasramovanje užaljenega naroda! Ker so potrebne resne priprave, opozarjamo že danes na morebitne reklamacije volilne pravice v veleposestvu. Vsak posestnik, ki plačuje veliko davka, a ni še bil prištet veleposestnikom, naj že zdaj preštejo: ali ne plačuje vsaj 50 gld. izravnega davka (najmanj 40 gld. mora biti zemljiškega davka in do 10 gld. hišnorazrednega davka). Taka pozornost je potrebna zlasti pri tistih posestnikih, ki plačujejo davek v več davkarij. — Toliko za danes! Natančneji poduk priobčimo o pravem času. Goriški Slovenci se torej bližamo prav resni volilni borbi. Ali nadejamo se, da zdrav razum našega naroda dokaže tudi letos vsem nasprotnikom, da njihova spletkarstva ne bodo imela nikdar več zaželjenega uspeha. — V to naj deluje vsakdo, ki hoče biti Slovenec! Na delo! O gojitvi značajev. (Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze** v Opatiji dne 20. avgusta 1. 189(i. g. Fr. Praprotnik). (Konec.) Najvažnejši činitelj pri gojitvi značajev je pa odgojilelj sam, živi njegov izgled premore več, nego ves drugi pouk, in vse njegovo prizadevanje. Ako bi odgojitelj še toliko govoril o lepili značajih, ako bi iste kazal še tako slikovito na drugih osebah, sam pa bi bil brezznačajnež, bode ves njegov trud ostal brez sadu, nikdar ne bode odgojil lepili in plemenitih značajev. Kar misliti ni, da bi brezznačajni roditelji odgojili značajne otroke, brezznačajni učitelj značajne učence. Besede niso nič proti izgledu, katerega daje učitelj učencem, in gorje šoli in učencem, v kateri se nauk križa z dejanjem in početjem učiteljevim. Kako bi vendar postali otroci goreči rodoljubi, ako pa učitelj sam rodoljubja re pozna, ako se v javnem življenju nagiba sedaj na to. sedaj na ono stran, kakor pač veter vleče, ali kakor se mu za njegove osebne koristi ugodnejše dozdeva. Ta primer velja tudi za vse druge lastnosti, ki činijo skupaj blag in plemenit značaj. Učitelj mora biti povsod prav živ izgled svojim učencem, ako pa to ni, ako daje sam slab izgled, ako drugače živi, kakor uči, potem se naj nikar ne čudi, ako ostane ves njegov trud brez uspeha. Ako že dober izgled priprostoga človeka dobrodejno upliva na njegove tovariše in bližnjo okolico, koliko trdnejša in vstraj-nejša mora pač biti moč izgleda pri možu, ki je po svojem poklicu postavljen v sredino opazujočega ljudstva, na katerega se ozira slo in sto oči, ki se strogo opazuje v vsem svojem početju, dejanju in nehanju, kojemu je izročena prihodnost mladine, za koje srečno ali nesrečno bodočnost je deloma odgovoren. V rokah odgojiteljevih je bodočnost mladine in domovine. Po svojem dobrem ali slabem izgledu zasadijo odgojitelji prve kali v prihodnji dobri ali slabi značaj jim v varstvo in odgojo izročenih otrok. Mladina posnema vedno tiste, s katerimi občuje. Izgledi so torej pri otročji naravi odločilnega pomena, in ako hočemo imeti lepih značajev, podati nam je lepih izgledov. Izgled je več vreden, nego nauk, izgled je dejanski pouk, ki upliva na vse čute človeške, ki s premogočno silo človeka prcšinja, da jednako ravna, jednako postopa. Nič ni torej bolj važnega pri odgoji, nego odgojiteljev značaj. Kakoršnega značaja je odgojitelj, takšnega je navadno tudi gojenec. Radi tega je izgled, katerega učitelj učencem podaja, najv^čjega pomena za njegovo odgojevalno delavnost. Zlate besede, katere je govoril, lepe izglede, katere je dajal, utisnejo se pregloboko v srca učencev. Učileli bodi torej učencem lep izgled v vsem, kar od njih tirja, a bodi pošten in navdušen rodoljub, a bodi pravičen, odkritosrčen, vesten in natančen v spolnjevanju svojih še tako težkih dolžnosti. On sam se mora z vso ljubeznijo in gorečnostjo tega okleniti, za kar hoče tudi svoje učence vneti. Plemenit značaj odgojiteljev je najmogočnejši, najsilnejši tvo-ritelj plemenitih in trdih značajev pri mladini. Skrbeti nam je v prvi vrsti za značajno, omikano in ugledno učiteljstvo; vtem oziru je pa narodno šolstvo tesno z vezji n o z učiteljišči. Učiteljišča nam morajo odgojili tiste osebe, tista srca, tiste značaje, ki so nam v odgojo naroda potrebni; na učiteljiščih se morajo tisti, ki se za učiteljski slan pripravljajo, vnemati za vse lepo, plemenito in blago, kar se bode pa le takrat zgodilo, ako so tudi učitelji, ali če hočete profesorji na učiteljiščih čisti, trdni in neomadeževani značaji. Šolstvo in narodna vzgoja bode tedaj na vrhuncu časa, kadar bode na vrhuncu časa učiteljstvo, ki je brez dvoma pri njem najvažnejši činitelj. Kaj koristijo še tako dobri zakoni in naredbe, ako ni gorečih učiteljev, ki bi jih navdihnili z živim duhom ? Učiteljstvo bode pa na vrhuncu časa, kadar bode glede svoje izomaike na tisti stopinji z vsemi drugimi omikanimi stanovi, in kadar se bode njegovo gmotno stanje toliko zboljšalo, da bode zamogel učitelj lahko in pošteno s svojim zaslužkom izhajati. Da sedajna iz-omika učiteljstva zahtevam časa ne zadostuje, je očividno, zato pa tudi povsod učiteljstvo Podlistek. I. Kaikuo je Petar, Matajurnc, par (pri) sudateh po sojini duoniu zdthavu. (Zluožu po Spictarsko*) Kobarisk postopač). Iz „Domovine* št. 46. in 52. 1. 1868. Podtikajte parjateli ! Biu je Petar, Matajurac, velik inak, de ha**) je bloii sirah videl’. Kar je hodu, se je 2emja tresla pod njeha noham’. Vse čeče so ha rade videle, takuo je biti ravan, in vsi so ha radi par diele imiel’, takuo je Imi brdak. Pa tud, kar se mu je zdielo, je po-ležu, an obedan ha nie mu (mogel) parsilt, de bi se ta’ z horkeha siena uzdilmu. Z' no besiedo: takuo mu je šlo dobro, ku (kakor) ticjacu, ki veseu od vejce do vejce u sončnem blisku farli, an dok se mu zdi, na vsaki poseda. Pa vesle, de vse dobro vzame na sviete ankrat konac. Tud Petra je čakalo tarplienje : Klican je biti za sudata. Se vie, de kapitanih, kaler jih je zbieru, nie teu pustit tnkeha inaka ta doma. Iti je muoru tada naš Petar u Vidam, an se pardružit’ Vidamskemu Rahumentu. Še andan, Balent Piskerju z Matajurja, je stopu tu tist Rahument. Pa ku sta paršla Petar an Balent v Vidam, so jih hitro ločil’. *) to je, v narečji beneških Slovencev, kakor se govori v St. Petru nad Čividadom. **) ha = ga; ta h odgovarja popolnoma češkemu, kakor: hlava, hlas (glava. glas). Enako izgovarjajo /t na Kobariškem. - Ur. „Pr.“ tirja večje temeljitejše omike. Po večji omiki dobilo bode učiteljstvo več ugleda in več veljave. Ravno tako važno je tudi gmotno stanje ljudskega učiteljstva. Slabo, da ne rečem za naše čase skoraj sramotno gmotno stanje narodnih odgojiteljev, je največ krivo, da le - ti nimajo tistega ugleda in tistega spoštovanja, katerega so po vsej pravici vredni. Le kadar se bode naše gmotno stanje po zahtevah našega poklica zboljšalo, potem se tudi povzdigne naš ugled in veljava in le potem se je tudi nadejali, da se temu za odgojo naroda tako važnemu in imenitnemu stanu posvetijo mladeniči bistre glave, blagega in plemenitega srca. Ako torej mi učitelji zahtevamo zboljšanje našega gmotnega stanja, tedaj ne zahtevamo tega le v svojem, temveč tudi v imenu naroda, kateremu bode to mnogo koristilo, ker bode značajno odgojo v njem povzdignilo. Beda in siromaštvo je, kakor sem že rekel, največja zapreka dobre in značajne odgoje ne le pri ljudstvu, temveč tudi pri učiteljstvu. Vsled bede in siromaštva kaj močno trpi in slabi učiteljev značaj, ki bi moral vendar vedno biti uzoren in nedotakljiv. Učitelj revež kaj lahko obupa in v tem svojem obupu kaj lahko postane navaden dninar, brez višjih uzorov, brez veselja do poklica, brez ljubezni do mladine, — srce se mu utrdi. Da Človek v takem položaju ne more ravno veliko storiti v odgojitev značajev, je pač vsakemu jasno. Ge torej hočete imeti v učiteljih, narodnih odgojileljih značajne može. ki bodo z vso gorečnostjo gojili značaje tudi v mladini, dajte jim za njihov veliki trud toliko poštenega plačila, da bodo zamogli celoma živeti le svetemu svojemu poklicu. Le ljudstvo po takih možeh odgojeno, se sme nadejati večje veljave in lepše prihodnosti. Da se torej narodnim učiteljem-odgojiteljem zboljša gmotno stanje, to mora želeti in tirjati vsak, ki svoj narod resnično ljubi, ki želi, da se ohrani čvrst in krepak na duhu in telesu, da se v njem povzdigne omika in blagostanje, ki hoče, da si narod pridobi tisto veljavo, katero po vsej pravici zasluži. Kdor pa nasprotuje tem našim tako opravičenim tirjntvam, kakoršne so večja iz-omika učiteljstva in zboljšanje njegovega gmotnega stanja, tisti ni le neprijatelj nas učiteljev, temveč on je še večji neprijatelj ljudstva, on je največji nasprotnik značajne narodne vzgoje. Ge smo tem potom skrbeli za gojitev lepili značajev, tedaj so učenci gotovo dobili dobro podlago, na kateri se bode pozneje razvil njihov značaj. Dovršiti se pa v tem Petar je paršu med Labe an Balent ravno takuo. Se vie, da je bili Petar med njimi, ku zvonac brez žuenkejna. Zavojo teini mu je blu6 težkuo par srce. — Nie tarpielo d liho časa, pa su jih pol.jil’ u Benetke. Tu Meštre su jih, diel’ tu barko. Petar nie videu pried tu Matajurje, se zastop, ne barke ne velike uode. Ku zahleda barko, njemu naznano rieč, sklikne vas začuden: A Ježuš parpo-majte, kuka vintula*) je! — Stop’tada tu to-le vintulo, an se peje cjii po uodi. Buj ku se bliža Benetkam, buj se šir’. Petar zja, starmi, an debelo bleda, ku ucii, kar veli-ceha piša zahleda. — Na’ nkrat se mu usta razstehnejo, an z njih te-le besiede perlete: A Ježuš, kak potok je! Z Benetak je paršu za’n miesac u Gradac na Štajarskem. Tam je ču le niemšk med ljudmi, an lašk tu Rahumentu. Hodit’ je muoru u mraze na valilo po nocj an po dnev’. Ustajat je muoru, kar so mu ukuazoval’, an iti ležat, kar so druhi tiel’, an, duor nie buhu, je biti uklenjen, an še celuo tepen. Kar je Petar tuo-le videu an občutu, je ra-tavu vsak dan buj žalostan. Za nieki časa zahleda na ciest Balenta Piskerjoveha, ki je stau tu ni druhi kozami. Hitro se mu bliža in se mu začne partovežati. Na zadnje prav’: O »moj Balent! Buoh me parnes’ še 'nkrat živeha, hcit (gor v) Matajur, cja domu.Takuo bom veseu. Bobu hvaležan za to-le zaže-Ijeno dobruoto, an Bruman, de še mački por'čem „ Viu. *) vintuli = metrg (Mehllruhe). j času pravi in trdni značaj še ne da, kajti še človek v tej dobi za ta veliki smoter ni popolnoma dozorel. „Pravi značaj moža razvije se še le v viharju sveta*, pravi Gothe. Šola pa, ki je pravim značajem pripravljala pot, storila je popolnoma svojo dolžnost. Goriške novice. * Nove naročnike katerihkoli listov iz naše tiskarne (Soče, Primorca, Slovanske knjižnice, Knjižnice za mladino) prosimo, naj izrecno povedo, da so novi naročniki. To olajša upravništvu delo in naročniki dobe hitro list. Marsikako reklamacijo zakrivijo naročniki sami, ako ne povedo, da se na novo naročajo. — Tega pravila naj se vsakdo drži tudi pri drugih listih, na katere se naroča. * Današnjo številko smo poslali še vsem starim naročnikom, če tudi niso plačali. Prosimo, naj vsakdo opravi svojo dolžnost do prihodnje številke. Menimo, da 80 kr. je tako nizka naročnina, da bi ne bilo treba ne enega opomina, vsakdo bi se moral sam zmisliti na redno plačevanje. * Predel ali Bohinj? — Ko so se razni listi in politiki še vedno poganjali za železnico Divača - Loka in s tem razburjali naše prebivalstvo po S o š k i dolini, smo mi izjavljali s popolno gotovostjo, da laška črta je pokopana a da jedini boj se vrši le med črtama Predel in B o li i n j. Mi smo bili in smo še vedno v prvi vrsti za Predel, kakor so tudi vsi veščaki; enako naši zastopniki v državnem zboru — saj bohinjska je povsem gotova, ako propade p r e d c 1 s k a. Za bohinjsko črto ni treba zgubljati nam in našim poslancem ne ene same besede, saj ima dovolj mogočniših Zagernikov — vojaške kroge, ki imajo, žal, tudi v Avstriji še vedno prvo besedo pri zidanju železnic. O svojem času smo poročali, da vojni minister se ni izrekel proti predelski železnici, pač pa je naglašal njene prednosti, vendar, je dejal ; najpoprej se mora graditi bohinjska, ki bo posredovala drugo zvezo notranjih avstrijskih dežel s Trstom. Že takrat je pa izjavil, da ne bo nasproten načrtu, kateri je sprožil naš poslanec dr. A. Gregorčič, naj bi se zgradila od Sv. Lucije krajevna železnica do Kobarida. Zdi se, da od takrat do sedanje pro-računske razprave je prišla vlada že do trdnega sklopa v tem velevažnem vprašanju : odločila se je za bohinjsko želi. Kaku6 je Pcpčiinjnk zajca strte j n ! Poslušajte parjateli! Biu je Pepeunjak hrozmio skušen mož, tokuo, de so ha usi sosledje spoštoval*. Samoo na rieč ha je pekla, cion (čem) reje’, de so se mu smejal’, da niu mu (mogel) nikul’ zajca ustrelit’. Parhodi se, da mu par-nese niek poberi n*) mladeha živeha zajca na proudi. Vas vesen ha ukup’ Pepeunjak, an si misli: ča jle, sada cion pokazat’ purja-telan, de san kopač**) tud' zajca vstrelit’. Redi tada telena zajca, dok je ratu velik, an tada povab’ an dan parjatele na čfaco***) an na kosilo rekoč: donas bomo jiedli pulento z zajcam, katereha sam ustrelim. Tisto nuocij pred tist’m dnevarn vzame zajca, an ha nese cja na no lažno, an ha parveže z debelo vur’čico ta h nemu taršu****). Ku se dan stor’, liredć na čiaco. Ku čuje zajec piša, se eje v tek spustit’ an natehne varč’co. Pepeunjak parhitt na lažno, namir’na zajca —an—pum!— varčico namest zajca prestreli, zajec se na smrt prestrašen v dir spusti. Ku vid’Pepeunjak tuole, zakone: O fardaman zejac, de bi te triesak triešču, kar te nisem mu ist! An od tisteha časa nie nikul vicj zajcu strieju. *) polmč. **) od laškega capace — v stanu. ***) lov. ****) štor. leznico. Železniški minister je izjavil v državnem zboru, da vlada predloži načrt zakona za zgradbo te železnice prihodnjemu državnem zboru. * Laške prepovedi v Gorici. — Nekdo nam piše: Dne 27. decembra 1890., zadnjo nedeljo, na dan sv. Janeza evangelista in ljubljenca Jezusovega je prepovedoval slavnostno prepoved o „ljubezni-1 ter unemal slavno občinstvo do mejsebojne ljubezni po besedah: „otroci, ljubite se mej seboj", v italijanskem jeziku č. g. stolni vikar Frančišek Kodermac. Človek bi mislil, da se je med pridigo vsaj polovica Goriškega meščanstva trla-po cerkvi, do zadnjega količa. Ravno nasprotno je bilo. Statistika pa pravi sledeče : Od posvetnega ljudstva je bilo, skupno po spolu, 61 ljudij in 3 otroci, med temi 1/3 Slovencev in Nemcev, dalje 25 bogoslovcev, knezonadškof, prošt. 3 kanoniki, nadškofijski kapelan, nadškofov sluga, propovednik in opazovalec. Skupno 98 ljudij, rečem (osern-indevedeset.) V nedeljo — na praznik sladkega I. J. — je bilo navzočih: IG mož, okoli 40 žen, 22 deklic iz zavoda, 6 nun, 4 kanoniki, škofov kaplan in sluga — in bogoslovci ter nekoliko otrok. — Evo, kakošen sad sploh morejo roditi ital. prepovedi v G., ko jih — lahko se reče — skoro n i k d o ne posluša !! * Telovadno društvo „Goriški Sokol" bo imelo v letošnjem predpustu te-le zabave : 1. Plesne vaje 17., 24, 31. jamivarja in 14., 21. februvarja vselej od 5.—8. zvečer. Vodil jih bo iz prijaznosti g. M. Ivančič. — Vstopnina za neude obojega spola 20 kr. — 2. Veselica s petjem, tambur., igro in malo plesno zabavo 7. februvarja. — 3. Veliki ples v maskah in kostumih pustni torek 2. marca. Za drugi dve zabavi se bodo razpošiljala še posebna vabila. Neudje, ki se žele udeležiti katerihkoli zabav, si morajo oskrbeti posebno, na ime se glasečo vstopnico. — Vse zabave se bodo vršile v prostorih „Slovenske Čitalnice". Ob enem naznanjamo, da prihodnji teden prične glasbeni in pevski tečaj za deklice. Doslej je priglašenih že blizu 20. Ako imajo gg. udje še kako deklico, ki ima veselje do tega pouka, naj jo bla-govole vpisati v ta tečaj, ki bo oskrboval goriškim Slovencem glasbeno izobražene ženske glasove. Smcšliost ali zloba? — Po vseh mestih je ukoreninjena navada v gosposkih hišah, da uče plesati že — otroke od kakega 12. — 14. leta naprej. Prirejajo se celo otroške plesne zabave, otroške maskerade, v Trstu celo otroški korso na debeli četrtek! In ni ga človeka, ki bi se nad tem spodti-kal! Tako je pri drugih narodih! Tudi pri goriških Lahih je tako, a še nikdar nismo čitali v uitraklerikalni „Eco", da bi klicala ogenj in žveplo na prirejalce takih zabav ne na liste, ki jih naznanjajo ! Pri Slovencih je izjema tudi v tem pogledu. Nekaj rodbin naše čitalniške gospode hoče tudi prirejati lake zabave za svoje otroke, v kar ne bodo iskali šele dovoljenja „P. L." Naznanilo je prinesla jedna gospa v naše uredništvo in prosila, naj se priobči že v „Primorcu". To se je zgodilo! — Ali takoj je zagrmel velepobožni „P. L." in vzdihoval: „Lep nauk!“ — Sledil je seveda takoj branjevski „pejtegasem", ker je dejal: „Potem se štuli, da tak list ni zabranjen. Stran s „Sočo" in nje sinom „Primorcem". — Kje se tu dasta ločili smešnost in zloba „na katoliški podlagi", naj razsodijo čitatelji sami. Hujskanje po cerkvah. — Vsi blagoslovi, vsi neverjetno pretkani napori niso pomagali „Primorskemu Listu", ki je moral zategadel zopet povišati ceno. Vrhu tega so Zagnali ob novem letu zopet nov hrup — strahovito škandalozen 1 o v na naročnike. Ti „osrečevatelji naroda" imajo naše ljudstvo za strašno neumno, ker menijo, da bo še vedno verjelo v take „Blaževe žegne"; časi vraž in praznih ver izginjajo, a tega ne mo-re,jo prav verjeti tisti, ki so se doslej debelili ob nevednosti ubogega našega ljudstva. In vse take spletkarijo pokrivajo z imenom — nadškofa goriškega. „P. L." sam je Razglasil škofa za svojega agitatorja, dasi ni verjetno, da bi mogel kak škof priporočati tako duševno revo, kakor je sedanje glasilce treh „akademično izobraženih" kaplanov. 8aj je vendar prejasno, da bi se vsak cerkveni dostojanstvenik le kompromitoval pred razumnimi ljudmi, a — kaj vse bi verjele „brumiie ovčice" nevednega ljudstva, to itak nima nikake trajne cene. Nekateri gospodje pa so škandalozno zlorabili prižnice in spovednice za — lov na naročnike „P. L." proti „Soči" in „Primorcu". Hudič in pekel, smrten greh, — to so bila najmanjša strašila za tiste, ki bodo čitali „S." in „P.“. V Biljah so morali celo misijonarji prihiteti na pomoč. Na Št. Viški gori je župnik Valentinčič kar besnel proti „S." in „P." ; sam je tekal po hišah in silil ljudi, da bi vrnili naša lista. Tudi Ijubu-šenjski vikar Leban je strašil ljudi s smrtnim grehom. Da, celo doli v furlanskem Flumi-čelu je župnik prepovedoval „Sočo". — Prosimo svoje prijatelje natančnejših poročil, ob enem pa, da se nikjer ne udajajo „radi ljubega miru" ; ako nekateri gospodje ne morejo živeti brez prepira, naj ga pa imijo! Poštne novice. — Pri poštnem uradu št. 3 v Gorici (v Gosposki ulici) bo kmalu dodeljena tudi brzojavna postaja za oddajanje brzojavk. To je zopet prav lepa pridobitev. — Slovenci smemo biti zadovoljni, da smo začeli prvi drezati za napravo te poštne in brzojavne podružnice v Gorici. — Upanje je tudi, da telefonska zveza se kmalu razširi v interurbanno, t. j. Gorica bo zvezana s Trstom in tako tudi z Dunajem. Šele potem bo v Gorici več naročnikov! Vsak zdravnik, odvetnik, vse kavarne, gostilne itd. bi morali imeti telefonsko zvezo ! Brzojavne postaje dobe na spomlad tudi poštni uradi v Rihembergu, v Dorn-bergu in v Št. Petru. V B i 1 j a h se osnuje nov poštni urad, katerega so želeli volilci pri znanem volilnem shodu obeh gg. državnih poslancev dr. Gregorčiči in grofa Goroninija. — Vsled te nove pridobitve bo imel bližnji Št. Peter jedno poštno zvezo na dan več. — Služba c. kr. poštarja v Biljah je že razpisana. Plača bo 150 gld., za urad 40 gld. Varščine je treba položiti 200 gld. Prošnje treba poslali ravnateljstvu v Trstu. Državni poslanec S p i n č i č se je dotaknil v svojem govoru jako kočljivih dogodkov v poštni upravi na Primorskem, vprašal je: „Prvič: Ali je res neka manipulantinja v Trstu iz razlogov, katerih tu navajati ni umestno, bila odpuščena, kmalu potem pa pri poštnem uradu v S. Lorenzo del Pase-natico vender-le sprejeta kot ekspeditorica, in ravno tako tudi kmalu potem zabeležena za službo v Trstu ? Jeli znano visoki poštni upravi, da, kakor druge poštne urade, tudi onega v S. Lorenzo nadzoruie isti nadko-misar, radi katerega je bila navedena manipulantinja odpuščena iz službe v Trstu? Je li drugič znano visoki poštni upravi, da je bila v Trstu nameščena Karolina Ca-leari zaradi pri skontriranju baje najdenega primanjkljaja 10 gld. 35V2 kr. odpuščena in da kljub opetovanim prošnjam vendar ni bila sprejeta več, če tudi je znano, da pri skontriranju samem ni bila izključena pomota, da je celo isti dan od c. kr. poštnega uradnika bila potrjena ? Jeli tretjič resnica to, da je ta Karolina Caleari žrtva omenjenega nadkomisarja, kakor mnogo drugih oseb? In če to ni resnica, zakaj vendar poštno oblastvo ni sililo na to, da bi se njegove in proti njemu pri kazenskem sodišči vložene ovadbe dalje preiskovale in s pravilnim postopanjem končale, temveč so se vrgle „ad aeta?" Je-li četrtič res, da neki poštni sluga v Trstu z imenom Gorlatto, kateri je hudo obdolževal nadkomisarja, ravno po pomoči tega nadkomisarja, ni bil prav nič kaznovan, kakor bi moral biti, ampak se mu je koj po onem dnevu, s katerim je potekel rok za rekuz do ministerstva, katerega je sploh na prigovarjanje pustil poteči, dala trimesečna predplača ter so ga pustili v Trstu, kjer se je vedel kot „prijatelj" gospoda nadkomisarja. Meni-li najvišja poštna uprava, da je imenovani nadkomisar z Gorlattijem postopal tako iz krščanske ljubezni, z Gorlattijem, kateri je pred tem bil pisal, da se hoče zaradi spletk gospoda nadkomiserja usmrtiti?" „Slov. Narod" dostavlja: Tudi mi pravimo: Tako je! Koliko se je že o tem in istem nadkomisarju pisalo po naših listih, govorilo v deželnem zboru, razpravljalo pri sodiščih! Lahko rečemo, da že vrabci leta in leta čivkajo o teh rečeh po strehah blizu ces. kr. pošle. Cela vrsta užaljenih in oškodovanih oseb se je že pritoževala zaradi tega nadkomisarja. Pa vse zaman. Razširila se je celo verjetna govo-, rica, da se ga listi, ki so nad njim, boje, in da že sami vedo, zakaj. Saj bi vendar drugače ne bilo mogoče, da se ovadbe proti njemu niti disciplinarno ne preiščejo, take pritožbe, katere, če so resnične, ne bi dopuščale, da bi tak „uradnik" le še jedno uro ostal na svojem mestu! Sedaj, po govoru poslanca Spinčiča, mislimo, da se vsaj konečno gane najvišja poštna uprava. Stvar je v zbornici obudila toliko ogorčenja, da je gospoda pri tržaškem ravnateljstvu ne bo več pritajiti mogla. Torej naj pride metla, pa prav raskava! Imenovanje. — Goriško mestno starešinstvo je imenovalo v jedni zadnji sej g. Ivana Kraševca definitivnim učiteljem v Sta-rigori. Agro monfalconesc. — Naši poslanci so dobili iz Furlanije mnogo zahvalnih pisem za znamenito interpelacijo v deželnem zboru. — Da bi lahonski listi ne slepili furlanskega ljudstva, smo priredili italijanski prevod in ga razposlali v 1000 iztisih. Zdaj naj pa lahonski listi le zavijajo, kolikor jim drago. — Čujemo, da konsorcij pripravlja odgovor; radovedni smo, kako se bo pral, oziroma kako bo vabil milijone v žep peščice laških bogatinov. Isto interpelacijo je stavil grof Alfred Go roni ni tudi v državnem zboru in to z razlogom, ker deželna vlada v Trstu navadno zadržuje neljube ji interpelacije in sklepe dež. zbora. „Corriere" se je silno zvijal in repenčil na naše poslance, ali stvarnega ni nič povedal. Naštel je le prav natančno ( - podatke je dobil iz c. kr. urada ! —) vse svote, katere je potrosila država za ceste v slov. delu dežele ! — Smešni ljudje ! Ali naj ljudstvo samo gradi — državne in take ceste, katere so v velikem delu strategiškega pomena ? ! Ali niso vse te ceste največ Gorici v korist?! — Ali pustimo to! Saj interpelacija naših poslancev hoče, naj vlada potrosi milijon za furlansko ljudstvo in ne za deset laških bogatinov ! Oficijozni „G." je torej slab zagovornik svojih rednikov ! Par popravkov. — Č. g. kaplan Ivan Koršič, ki bo naslednik č. g. Budinu na Travniku v G., pride iz Rihemberga in ne iz Komna. V zadnjem „P.“ smo poročali, da v Rodežu n a d Desklami so ubili s r n j a k a. Poročajo nam, da so ubili v Rodežu nad Desklami — divjega kozla. V Št. Andrežii poučuje g. Andrej Vogrič, pevovodja „Goriškega Sokola", novi pevski zbor, ki šteje za zdaj 15 udov ; ti prav redno prihajajo k vajam. Že par mesecev je bil pouk v teoriji, zadnji čas pa pričel tudi že pevski pouk, — Pevski zbor je kupil pri narodni tvrdki Lenarčič & G° na Vrhniki nov harmonij, ki stane le 70 gld., a je prav krasno delo. Narodna tvrdka Lenarčičeva se je s tem najbolje priporočila. Opozarjamo pevska in bralna društva, naj si omislijo take harmonije. Iz Šempasa smo prejeli te-le vrstice: „Gospod Maks Klodič vitez Sabladoski, sin c. kr. deželnega šolskega nadzornika v Trstu, je bil imenovan c. in kr. nadomestnim poročnikom pri slavonskemu pešpolku št. 78, baron Siskovič, naborni okraj Osek. — Častitamo ! Pri onem pešpolku sta služila dva Gor ričana, prej gospod Adolf Mo n ari plem. Neufeld, ki ima sorodnike v Šempasu, kot polkovnik, in g. Karol Čibej kol nadomestni poročnik, sedaj c. kr. notar v Komnu. — Ta novica razveseli marsikaterega Goričana." S Trnovega pri Kobaridu nam pišejo: „Tukajšnje starašinstvo je v seji dne 8. t. in. enoglasno imenovalo visokorodnega gospoda Miroslava grofa M a r e n z i j a. c. kr. okrajnega glavarja v Tolminu, za njegovo neumorno delovanje v korist tukajšnjega okraja, za Častnega občana." Angeljsko petje. — Iz Sela pri Črničah se nam piše : „Na dan novega leta nas je iznenadilo zares angeljsko petje mešanega zbora tuka j-nje šolske mladine pod vodstvom g. učitelja Ig. Bajta pri sveti maši v cerkvi sv. Mihaela v Selu. Čemu torej mučiti pevce in poslušalce z latinskimi mašami, ko je slovensko petje tako lepo ?" V Gorici je umrl znani odvetnik dr. Enrico Luzzatto, po narodnosti in veri Žid, ki je bil jeden glavnih kolovodij laškoli-beralne stranke. Star je bil 58 let. Zadnji čas je bil zopet mestni starašina. — Sijajen pogreb se je vršil v nedeljo iz Gosposke ulice na židovsko pokopališče. Ropotanje z lece. — O praznikih je pripovedoval g. črniški dekan na leci o nekem goriškern in ljubljanskem krivem proroku. Seve, večina ga niti razumela ni. — Tudi črniški kaplan je iskreno priporočal svojim ovčicam: „Primorski List". In vsa taka sredstva nič ne pomagajo — slabi stvari! Naravno ! Poučevanje t plesu za otroke je pričelo v sredo, 13. t. m., zvečer od 5. do 7. ure v dvorani „Slovenske Čitalnice". Plača se 2 gld. na mesec za otroka. Poučujejo se otroci čitalniških (lanov in drugih rodbin slovenskega razumništva v Gorici. Prijave za plesni pouk sprejema čitalniški čuvaj g. A. Koršič in gospa Drufouka 'v ulici Sv. Klare št. 3. Požar v Holcu. — Na sv. Tri Kralje zvečer je nastal v Bolcu poleg glavnega trga velik požar, ki je uničil par hiš in gospodarskih poslopji. Natančnejega poročila še nimamo, dasi bi ga od naših tamošnjih prijateljev morali dobiti. Ako „P." ničesa ne prinese o tako žalostnem dogodku, pa bi se ta ali oni jezil, češ; „Še tega ne prinese!" Iz ljubljanske okolice, 11. jan. — V7 mnogih krajih na Slovenskem so se ustanovila in se še ustanavljajo razna društva, katerih namen je, da podpirajo kmeta in delavca. V preteklemu letu se je ustanovila „Kmetiška zadruga" v Dobrepolju na Kranjskem, dalje „Konsumno društvo" v Starem trgu pri Ložu in v Cirknici. Čulo se je tudi, da se je ustanovila kmetiška zadruga v Cirk-nem, vendar se prav malo čuje o delovanju omenjenih društev po naših časopisih. Ker je ustanovitev kakega zgoraj imenovanih društev gotovo velikega pomena ne samo za kraj, ampak je splošnega pomena za nas Slovence, zato bi bilo jako želeti, da bi se večkrat objavljalo v naših listih (posebno manjših) kaj o delovanju in vspehih enega ali drugega društva ali zadruge. čuje se, da se je z novim letom osnovalo „Konsumno društvo" pri D. M. v Polju pod Ljubljano, in da so pravila že potrjena. Ker je v Vevčah mnogo delavcev, je upati, da bode društvo dobro vspevalo. Društvene vesti. Slovenska Čitalnica v Gorici priredi v predpustnem času leta 1897. naslednje veselice: 16. januvarija, 23. januvarija in 30. januvarija bodo domače plesne zabave s sviranjem na klavirju. Začetek bode ob 8. uri zvečer. P. n. dame so naprošene, da pridejo v domači obleki. 6. februvarija bode plesni venček v priprostih kostumih. 28. februvarija pa bode običajni ples, za katerega se izdajo posebna vabila. K obilni udeležbi vabi odbor. Opomba. Vstop je dovoljen le društ-venikom in na ime povabljenim gostom. Ne-udje, ki žele udeležiti se katerega plesa, naj se obrnejo za vstopnico do katerega odbornika. „Goriški Sokol" se skrbno pripravlja za najbližjo bodočnost, da nastopi s čvrsto mlado četo telovadcev, pevcev in tamburašev obeh spolov. Ustanovil je deški in dekliški tečaj za petje in glasbo : tamburaškemu zboru priraste že za prvo prihodnjo veselico več novih močij, do velike noči pa gotovo osem. Zadnji čas je pouk trikrat na teden. Prihodnji teden prične dekliški tečaj, za kateri se je priglasilo že do dvajset deklic. Čas za priglasitev je še do nedelje teden. — Najprej se bo poučevala teorija, potem pa tam-buranje in petje. Na tak način dobimo v Gorici veliko izborno izurjenega naraščaja, da ne bo vedno takih težav, kakor doslej, ko bomo hoteli prirediti kako zabavo ali kako narodno slavnost! — Rojaki podpirajte „Sokola" v takih prizadevanjih! Goriška ljudska posojilnica na koncu leta 1896. — Ker še niso sklenjeni računi, ni mogoče že sedaj dati popolnega izkaza v delovanju rečenega zavoda v preteklem letu. Zato naj za zdaj zadostujejo le nekatera števila. V sklepih stoje števila, ki nam kažejo denarni stan goriške posojilnice na koncu leta 1895. Ako primerjamo obojna števila, razvidno najbolj, ali zavod napreduje ali ne. Denarnega prometa je bilo tekom leta 1896. okoli pol milijona goldinarjev (leta 1895. pa 255.861 gld.) Iz računa bilance naj navedemo za sedaj naslednja števila : Aktiva: gld. gld. Gotovina konec leta 1896. 10.410 ( 13.942) Vrednostni listi .... 7.891 ( 9.920) V poštni hranilu, naloženo 3.140 ( ) Za kupljeno hišo štirje de- leži 4.000 ( --- ) V centralni posojilnici . . 100 ( — ) Pri društvenikih je izposojenega ................ 308.739 (195.380) Vrednost pohištva ... 87 ( —. 96) 334.367 Pasiva: Vrednost deležev kunec leta 1896.............. 31.200 ( 26.660) Hranilne vloge........... 245.965 (165.093) 277.165 Ako odštejemo spodnji znesek (277.165) od zgornjega (334.367), dobimo 57.202 gld. Od zadnje svote se mora še odšteti znesek vseh do 31. decembra 1896. nepotegnjenih hranilnih obresti j in nepotegn jene deležni ne ter že za leto 1897. predplačanih obrestij. Došteti se pa morajo vse do 31. decembra 1896. neporavnane obresti raznih dolžnikov. Na ta način dobljena svota kaže. koliko znaša premoženje goriške ljudske posojilnice. Iz naslednjih števil je razvidno, kako se je posojilnica razvijala v zadnjih desetih letih. Denarni promet . Hranilne vloge . Vrednost deležev Posojila .... Denami promet . Hranilne vloge . Vrednost deležev Posojila .... Denarni promet . Hranilne vloge . Vrednost deležev Posojila .... 1887. 1888. 1889. 1890. 07.815 04.300 94 517 104.976 38.603 31.970 47.404 58.990 8.010 10.070 13.808 15.870 39.548 45.353 65.558 81.50-2 1891. 1892. 1893. 1894. 90.898 121.00-2 163.340 156.43-2 0-2.338 77.57-2 94.519 109.55-2 16.400 18.500 19.630 24.200 88.882 104.014 120.393 145.701 1896. 1896. 209.804 okoli 500.000. 165.093 345.905. -20.000 31.200. 195.380 308.739. Ni mi treba povdarjati, da ima posojilnica tudi čedalje več reservnega zaloga. K. O. S. „Bralno društvo* v Oseku je imelo dne 10. t. m. svoj 111. občni zbor. Pred zborovanjem srečkanje s 4 dobitki. Predsednikom je bil zopet z vsklikom izvoljen g. Josip Faganel, župan, na kar se je pred-sedništvu odpovedal, a je bil zopet enoglasno izvoljen. V odbor so bili voljeni: č. g. Andrej Žnidarčič, vikar, Ant. Bele, učitelj, Ba-dalič, A. Rijavi , A. Samokec in J. Vouk. Društvenikov ima društvo 44. Naročeno je na 10 časnikov. Dva časnika pa sta darovana. Slovenska Čitalnica v Cerovem bode imela svoj občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. Iz Sv. Križa. — „Bralno društvo" je imelo dne 3. t. m. svoj letni občni zbor. Navzočih je bilo precejšnje število drušlve-nikov, katerih je bilo vpret. letu 76. Društvo je imelo dohodkov čez 135 gld. in stroškov 125 gld. Za društveno zastavo se je nabralo čez 6 gld. Za prihodnje leto se je naročilo 10 časopisov. V odbor so se volili gg. Pet. Medvešček (preds.), Rad. Šinigoj (tajn.). Ant. Špelt (blag.) ter Kar. Belja, Iv. Rustja, Fran. Vovk in Iv. Palik. Prebrani časopisi so bodo dajali društ-venikom na dom proti majhni odškodnini. Po zborovanju je pevski zbor zabaval j društvenike, dokler se niso razšli z željo, da bi se društvo tudi v prihodnje lepo razvijalo. Ako se posreči društvu dobiti primerno dvorano, nadejati se je. da tudi v letošnjem predpustu priredi primerno veselico kakor lan. leta. Iz Lukavca pri Ajdovščini. — Bralno in pevsko društvo se je ustanovilo ob velikem številu zborovalcev. Vsa čast našim vrlim Občinarjem, da so se na prvi glas udeležili v lako velikem številu občnega zbora. Bog dal, da bi društvo lepo cvetlo. raslo ter obrodilo obilega sadu. V družbrn odbor so bili izbrani ti-le gg.: Jan. A. Tomažič predsednik, Jože Vidmar podpredsednik, Štefan Ker koč, Anton Novine, Anton Hrnelak, Fran Rebek in Ernest Čibej, odborniki. Ostala Slovenija. Trst. — Ces. kr. namestnik v Trstu je imenoval vežbenika Jos. Planinca računarskim asistentom pri namestništvu. Javni shod društva „Edinost" v Rojanu, ki se je vršil 2. t. m., opisuje tržaška „Edinost" tako-le. Čudno, kar ni bila navada do sedaj in se tudi ni še zgodilo do sedaj, zgodilo seje 2. t. m. v Rojanu: večernice so se pričele še le ob 4. uri pop., torej ob listi uri, ko se je imel pričeti shod, ki ga je bilo sklicalo pol. društvo „Edinost". Čudno naključje, kaj ne?! No, ako se je kdo nadejal, da s to več ko malenkostno odredbo vzkrati udeležbo na našem shodu, zmotil se je temeljito. Mi smo pričakali malo in predno smo jeli zborovati, ; je bila dvorana tako polna, da je kmalu zavladala tropiška vročina. Po splošni sodbi je bilo navzočih do 500 oseb. To dej stvo je tem značilneje, ker smo namenoma opustili vsakoršno agitacijo za ta shod in smo se omejili na jednostavno naznanilo. S tem smo dosegli, kar smo hoteli doseči: dokaz, da reakcija v Rojanu ni umetna, da je navstala v srcih ljudstva ! In kako se je vršil ta shod! Ako smo v poročilih o drugih shodih govorili o navdušenju, moramo rabiti danes pojem — ogorčenosti. To je treba videti, opisati se ne da točno. Kakor hitro se je le izustilo ime izvestnih oseb, zagromelo je po dvorani in razlegali so se vskliki. katerih ne smemo in nočemo zabeležiti, in vsakokrat je trajala demonstracija po več minut. To je bilo impozantno, to je segalo do srca. Liki orkan so gromeli protesti. Do gospoda višega komisarja Bacherja, ki je na tem shodu zastopal javno oblast, se obračamo z najuljudnejo prošnjo, da bi v svojem poročilu do predstojeće mu oblasti ne poročal samo o vnanjem vršenju tega shoda, ampak, da bi načrtal tudi utis, ki ga je morala napraviti ta manifestacija na vsakogar. V interesu javnega miru je, da oblastim ne ostane skrito, kar toli mogočno valovi v srcih tega, sicer loli mirnega prebivalstva. Viharno je bilo na tem shodu, kakor na nobenem še do sedaj. Ali viharno ni bilo vsled nesoglasja med zborovalci, ampak vsled dejstva, da so jednaka Čutstva navdajala vse in da so se srca vseh združila do elementarnega pojava. In vendar, kakov red ! Nam je imponovalo to ljudstvo. Komaj je predsednik Mandič zaključil zborovanje in so odzveneli urnebesni živio-klici presv. cesarju, čegar podoba je visela nad predsednikovo glavo, razšlo se je ljudstvo tiho in mirno, kakor da se ni dogodilo ničesar- Policijski organi so izveli hišno Pre" iskavo v prostorih „Lega Sociale - democra-tica". Zaplenili so par zabojev socijah-stičnih oklicev, s katerimi se poživljajo volile! V. kurije, da naj o državnozborskih volitvah glasujejo za socijalno-demokratske kandidate. Ob enem je bila hišna preiskava na stimovanju vodje „!ažkili“ socijalistov črkostavca Učekarja. Tam so tudi zaplenili Par iztisov omenjenega oklica. Učekarja so, Zas!lišali in potem pustili na slobodo. (Tudi v Gorici je redarstvo zaplenilo nekaj takih oklicev. Uredn.) Vlada je dovolila za .Kmetijsko družbo za Trst in okolico" 2000 gld. podpore. Vendar nekaj! Odbor za Martelančev spomenik je Piosil, da sme napraviti na spomenik slo-''enski napis. Magistrat je to prošnjo odklo-njk Odbor se je na to obrnil na namestništvo, ki je dovolilo slovenski napis in od-,edilo, da se mora javiti to odboru s slo-venskim odlokom. Irrcdentovska vzgoja — škodljiva Avstriji. — Da je irredentovsko gibanje v Trstu v prvi vrsti .naperjeno proti Avstriji, 0 tem ne dvoji nobeden razsoden človek; le oni, kateri bi morali in kateri so poklicani čuvati nad Avstrijo, nočejo tega videti. Pogubni in neavstrijski duh, ki preveva vse Javno delovanje tržaške irredente, zastrupil 1 je do cela italijansko mladino, katera o Avstriji ali sploh o Avstrijstvu noče ničesar slikati. Tako uzgojevališče irredentovsko je občinski gimnazij v Trstu. Na tem zavodu morali so kaznovati dijake, ker se nočejo učiti avstrijske geografije! Tako daleč že sega zaslepljenost. Naravno je, da se iz mladine °dziva le oni duh, ki ga širijo njih očetje in njih voditelji. S takim nasprotnikom ne more sc pomiriti nobena narodnost v Avstriji. In zoper take nasprotnike morajo se boriti naši tržaški Slovenci! Istra. — V Pulju jo umrl poštni kontrolor gosp. Franc Bergant (Slovenec) za logarjem, star 4G let. Do lani je služboval v Ljubljani, bil je dober narodnjak in jako Priljubljen. Bodi mu zemljica lahka. Isterski deželni zbor bo menda le še letos zboroval v Poreču. Grof Badeni se je namreč izrekel proti zastopniku isterskega '’cleposestva Bartoliju, da se drugo leto premesti v Pulj. Italijanom gotovo to ne bo 'Seč, ker. v Pulju ne bodo mogli tako lahko debili ljudij za demonstracije proti slovanski manjšini. Kranjska. — Izdajateljslvo in lastništvo „Slovenskega Lista" je prevzel z no-V|ni letom poseben „Konsorcij za izdajanje Slovenskega Lista v Ljubljani". Dne 28. in 29. pr. 1. je zborovalo slo-'ensko učiteljstvo v Ljubljani in sicer v »Narodnem domu". Najprej je bil občni zbor društva za zgradbo učit. konvikta. To društvo ima, dasi še le v drugem letu svojega življenja 2 pokrovitelja, 1 ustanovnika, rednih in 100 podpornih članov ter čez 5000 kron imovine. Isti večer oh 8. uri je Pa bil društveni večer, katerega je priredilo »Slov. učit. društvo" v čast svojemu odlikovanemu (dobil je zlat križec s krono) pred-Sedniku g. nadzorniku Andr. Žumru. Tega častnega večera se je udeležilo nad 100 uči-* cijev in učiteljic in mnogo prijateljev slov. Učiteljstva. 30. decembra je umrl v Ljubljani rea-hčni profesor Josip Borgiu. Poučeval je včasih 'Udi slovenščino; bil je jako priljubljen pri dijakih in v narodnih krogih. N. p. v m.! G. kr. poštna in brzojavna uprava usta u°vi v Ljubljani telefonsko zvezo. Telefon bo dajprej le krajeven, a če se izkaže potreba, napravi se tudi zveza z Dunajem in s Trstom. v Rovtah nad Logatcem se je ustano-vi‘° novo pevsko društvo „Planinski glas", za katero vlada v občini splošno zanimanje. V tekočem letu se narede vodovodi v *vovem mestu, Črnomlju in Logatcu. V Trnovem pri Ilirski Bistrici so usta-n°vili mlekarsko zadrugo. Sajorska. — Štajerski Nemci so pač cečni ljudje, nobena druga reč jih tako ne ezi kot dvojezična gimnazija v Celju. Ko bi ne jjm slabo godilo, bi se ne brigali v toliki *eri za ma|enkost, ki jim nič ne ško-Je. V deželnem zboru je pri razpravi o Se '?snern proračunu tožil grof Lamberg, da šk If .osnovala ta gimnazija le za to, da se huje Nemcem. Ge bi šlo za slov. kulturne pa rcl)C' bi se bila osnovala ista v Žalcu ali v St. Jurju ob juž. žel. Potem pa je na- padel grofa Wurnbrandta, ker ni takoj izstopil iz koalicijskega ministerstva, ko se je izreklo za to dvojezično gimnazijo. Odgovarjal mu je posl. dr. Srnec, ki se je čudil, da so Nemci tako napihnili to malenkostno stvar. Napaka je le bila, da se vsa reč ni zvršila kar eksekutivnim potom. Zahteva, naj bi se gimnazija osnovala v Žalcu ali Št. Juriju, je razžaljiva za Slovence. Celje je vendar primeren kraj za dvojezično gimnazijo; to mesto ni le središče slov. Štajerja, temveč tudi v Celju štiri petine ljudi slovenski govore. Dr. Derschatta je potem naglašal, da je celjsko vprašanje važno za vse avstrijske Nemce: dokler bo v Avstriji nemški čutečih mož, te sramote za nemštvo ne pozabijo. Koroška. — Prva božičnica „Narodne šole" družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu se je vršila 30. decembra p. 1. prav sijajno. „Mir" piše, da po vseh slovenskih krajih vsiljujejo slaboglasno „Baueruzeitung" našim kmetom, mnogo iztisov tudi zastonj. Ta list pa piše tako nesramno o kat. cerkvi in o duhovnikih da bi mu moral vsak pošten Slovenec pokazati vrata in nikakor ne bi ga smel trpeti v svoji hiši. Razgled po svetu. Državni zbor. — Seja poslanske zbornice od 5. t. m. je bila dosti znamenita, toliko v šolskem pogledu, kakor tudi v marsičem drugim. Glasovalo se je o srednjih šolah. Tu so Nemci stavili predlog, naperjen proti takozvani slovenski gimnaziji v Celju in so zmagali z 11 glasovi večine, torej 109 proti 98. Med prvimi so bili nemški liberalci, nemški naprednjaki, antisemitje in nemški narodnjak* Med onimi 98 pa Poljaki. Cehi, Slovenci, Hrvati in par nemških konservativcev. Obžalovati je, da je manjkalo pri tem glasovanju mnogo slovanskih poslancev. Od članov nemške katoliške stranke se ni nikdo udeležil glasovanja. Vspehu glasovanja so Nemci burno ploskali, a posl. dr. Šušteršič jim je zaklical: „Sram Vas bodi!", na kar so še bolj kričali. V razpravi o ljudskem šolstvu je govoril posl. Spinčič ter je slikal bedno stanje ljudskega šolstva po Istri in postopanje oblasti. Koncem svojega govora je omenjal tudi slovenskih šol v Gorici in v Trstu. Govorniku so pritrjevali in čestitali Hrvatje, Slovenci, Čehi in Poljaki. Za Spinčičem je govoril posl. Koblar o šolstvu na Koroškem, Štirskem, v Trstu in Gorici. Tudi ta govor je bil odobravan. Dne 7. t. m. je zbornica sprejela resolucijo, s katero se poživlja vlada, naj uvaži vprašanje za podeljen je pravice javnosti češki šoli na Dunaju. V Celju, na slovenskih tleh, je že dvojezična gimnazija zločin proti maesteti nemštva; tako je menila zbornica pred tednom dni j; sedaj pa, ko je prišlo še par poslancev na Dunaj, je prišla do prepričanja, da niti na Dunaju ni naslova, pod katerim bi smeli nasilno ovirati katerikoli nenemški narod v kulturnem razvoju. Na to je pričela razprava o proračunu finančnega ministerstva. V razpravi je inter-peloval posl. grof Alfred C o r o n i n i vlado, da li misli razpustiti družbo za namakanje tržiške ravani ter še neporabljeni denar porabiti za uravnavo hudournikov in za druge investicije v deželi goriški? (To interpelacijo smo omenili že zadnjič; priobčili smo jo pa doslovno v 1. štev., ker je bila podana najprej v dež. zboru. Uzrok, da se ponavlja v drž. zboru, označuje interpelacija tak6, da tržaška vlada rada zavlačuje take sklepe in interpelacije dež. zbora, ki jej niso ljube. — Tudi to interpelacijo smo razposlali v ital. prevodu po Furlaniji. Ako ta ne odpre oči laškemu ljudstvu, je pomilovanja vredno!) Avstrija. — Ministerski predsednik grof Badeni je naročil vsem podrejenim oblastvom, naj takoj izvrše vse priprave za nove državnozborske volitve. Volitve v peti skupini se bodo vršile v drugi polovici meseca marca, v kmečkih občinah pa pet dnij pozneje. Dunajski podžupan dr. Lueger je opustil odvetništvo. „Reichsvvehr" poroča, da se govori v dunajskih parlamentarnih krogih, da namerava minister pravosodja, grof Gleispach, uvesti z novim civilnim postopanjem tudi novo opravo sodnih uradnikov. Sodniki, drž. pravdniki in zagovorniki bodo namreč morali prihajati na razprave v togo in s čepico. V večerni seji deželnega zbora spodnjeavstrijskega dne 30. decembra so antisemitje stavili predlog, naj se določi nemščina kot izključni učni jezik v vseh ljudskih in meščanskih šolah v kronovini, ker se je bati, da prizna Badeni češkim šolam pravico javnosti, vsled česar bi Spodnja Avstrijska postala dvojezična dežela. Na Dunaju je bi! na praznik sv. Štefana shod takozvanih „svobodno mislečih". Tega shoda se je udeležilo kakih 100 oseb. Vladni komisar je razpustil shod, ker je jeden govornikov surovo napadal katoliško cerkev in nje obrede. — 10. t. m. je dovršil svoje 70. leto nadvojvoda Rajner, bratranec našega cesarja. Nadvojvoda Rajner ni bil le izvrsten vojak, ampak tudi vnet pospeše-vatelj znanostij in umetnostij. Minister grof Goluchovvski potuje na posebno povabilo cesarja Viljema v Berolin, kjer bo prisostvoval svečanosti reda črnega orla. Z Dunaja je došla 7. t. m. vest o smrti jednega prvih in najvišjih uradnikov Nj. Veličanstva, prvega kabinetnega tajnika, pravega tajnega svetnika in oddelnega predstojnika Štefana pl. Papay-a. Nad 40 let je bil v državni službi in od sklenjenja pogodbe I. 18G7. je bil Papaj kabinetni tajnik. V tem svojstvu je bil cesarjev svetnik v ogerskih poslih in posrednik med cesarjem in narodom. Cesar sam je poslal brzojavko pokojnikovi udovi, v kateri izraža svoje globoko sožaljenje in omenja pokojnikovo dolgoletno in požrtvovalno službovanje. Ogerska. —- Madjari so dosegli, da bode v bodoče generalni svet avstro-ogerske banke imel svoje seje tudi v Budimpešti, ne samo na Dunaju, kot doslej. Tako postaja Pešta vedno bolj jednakopravna z Dunajem. Občni zbor banke bo pa v isti državni polovici, ki ima več delnic. Sploh pa bode imela Ogerska jednak upliv na upravo banke, kakor avstrijska državna polovica, ali morda še večji, ker bodo Madjari znali svoj upliv bolje porabiti. V Halas-Kološvaru je izvoljen poslancem Kisz, pristaš Košutove stranke, z 29 glasovi večine. Deficit milenijske razstave znaša po službenih podatkih milijon gld., kateri pokrijejo iz državnih dohodkov. Ostale države. — Sv. oče je govoril zadnjo nedeljo častnikom nekdanje papeževe vojske. Omenil je med drugim, da je dobil iz Irske, Kanade, Belgije in Francije pisma od bivših častnikov v pap. službi, v katerih zatrjujejo, da so vedno pripravljeni priti na obrano svete stolice. Na tej izjavi se jim je zahvalil in izrekel nado, da kmalu pride čas, ko bo videl okoli sebe zbranih mnogo vernih in ljubljenih sinov. Major Nerazzini je dospel 1. t. rn. iz Masave v Napulj s prvo četo ital. ujetnikov. Geografsko društvo v Kristijaniji je službenim potom objavilo raznim listom, da je Fritjof N a n s e n opustil misel, da bi šel še enkrat na severni pol, pač pa se je odločil iti na nasprotno stran proti južnemu polu. Nansen upa s to ekspedicijo doseči izrednih znanstvenih uspehov. Prusko vojno ministerstvo je poljskim vojakom prepovedalo govoriti v poljskem jeziku, tadi če niso v službi. — Letos slavi angleška kraljica GOletnico svojega vladanja. Govori se, da se hoče pri tej priliki odpovedati prestolu v prid svojemu sinu princu Waleškemu. Angleško prebivalstvo si pa tega ne želi, ker princ Waleški ni posebno priljubljen v Angliji. Ker sedanji turški sultan oči vidno kljubuje velevlastim in je skoro gotovo, da je on sam zaukazal vsa pobijanja Armencev, se je zadnji čas v diplomatičnih krogih resno govorilo o tem, da bi ga odstavili in kakega sorodnika spravili na prestol. Posebno na to priganjajo posestniki turških vrednostnih papirjev, ker sedanji sultan noče nič slišati o kakem varčnem gospodarenju, temveč na milijone in milijone potrati za svoj harem. On hoče imeli denar, ako tudi uradniki in vojaki ne dobe plače. Vendar pa ni verjetno, da bi se sporazumele velevlasti za njegovo odstavljanje. V Pdmu je umrl te dni slavni hrvaški učenjak, kateri je izdal mnogo korenitih, zlasti na glagolsko književnost nanašajočih se spisov, dr. Ivan Crnčić, kanonik v za vodu sv. Hijeronima v Rimu. Pri volitvah v francoski senat je bilo izvoljenih 69 republikancev, 13 radikalcev, 12 konservativcev in 3 socijalisti; Radikalni listi so z izidom volitev zadovoljni. Politična smer, katero je kazal doslej senat po svoji večini, se pa ni nič spremenila,' kakor se sklepa po izidu volitev. V Nevvjorku se vrši sedaj škandalozna sodna razprava zoper uradnike mestne mrtvašnice. Ti uradniki so namreč vsa ona trupla samomorilcev in drugih, katerih njih sorodniki niso reklamovali, prodajali zdravnikom, vseučiliščem, anatomiskim zavodom, muzejem itd. Preiskava je dokazala, da je uradnikom nosila ta trgovina do 50.000 dolarjev na leto. Imeli so celo pravilen urad za ekspedicijo tega „blaga”. Kitajska vlada je sklenila, da v Kantonu ustanovi stolico ruskega jezika ter se je tudi že obrnila na guvernerja ruskega dela ob Arnuru, s prošnjo, da preskrbi učitelja. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Stališče hrvaškega bana je jako omajano. Govori se že o njegovem nasledniku, ki bo najbrž sedanji minister za Hrvaško Emanuel Josipović. Zadnje mesece je ban večkrat ponudil ostavko, a ga je mi-nisterski predsednik Ban£fy nagovarjal, naj še ostane, dokler se ne dobi pripraven naslednik. Banffj bi bil odpustil bana, ali sam se ne spozna v hrvaških odnošajih in potrebuje Josipoviča v Pešti. Boji se, da bi ne mogel temu dobiti naslednika, ki bi bil Mad-jarom tako udan in bi tako dobro pozn.d hrvaške razmere. To je baje edini vzrok, ki še vzdržuje Khuen-Hedervarj-ja. V zadnji seji reškega mestnega zastopa je vprašal zastopnik Valušnik župana, po kakem pravu je na ribjem trgu izvešena inad-jarska zastava. Župan je odgovoril, da so to zahtevali ribiči sami, da pokažejo svojo lojalnost (!‘f). S tem pa je bila tudi reč končana. Dijakovarski škof dr. Strossmajer je prepovedal madjarske prepovedi v svoji škofiji, ker je tistim le namen razširjati madja-rizacijo po Hrvaškem. Češka. — Dne 23. decembra se je vršila konečna volitev pražkega župana. Volilo se je sedemkrat, a šestkrat se niso mogli sporazumeti Staročchi in Mladočehi. Ker je pri zadnji volitvi zadostovala navadna večina, je bil izvoljen županom kandidat sta-fočeške stranke dr. Srb s 45 glasovi, dočim je dobil kandidat mladočeške stranke dr. P o d 1 i p n y, dosedanji prvi namestnik županov, 41 glasov. Podlipny se je takoj odpovedal kot podžupan, dr. Chudoba je pa v imenu mladočeške stranke izjavil, da svoj čas sklenjenega kompromisa s Staročehi ve£ ne priznajo, ker se ga Staročehi sami ne drže. Mladočeški obč. svetniki so odložili vsa dostojanstva in zapustili mestno dvorano. Galerija je demonstrovala zoper novega župana tako, da ni mogel govoriti in je moral zaključiti sejo. Na ulici je občinstvo prirejalo dr. Podlipnemu viharne ovacije. Kriza v občinskem svetu se je poravnala. Dosegel se je nov kompromis med staročeško in mla-dočeško stranko. Dr. Srb je izvolitev odklonil in sprejel čast prvega podžupana, dr. Podlipn^ pa je voljen županom. Vse funkcije se razdele jednako med obe stranki. Ne samo praško prebivalstvo, temveč tudi nas veseli, da se je spor tako lepo poravnal. Pri deželnozborski volitvi v Tabru je propadel mladočeški kandidat drž. poslanec Lang in je bil izvoljen vodja češkib agrar-cev S t i a s n y. Češkemu deželnemu zboru se predloži načrt o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu. Čehi osnovi tega sodišča ne bodo več ugovarjali, ker vlada ne misli tega okrožja omejiti po narodnosti, temveč sc hoče ozirati na krajevne razmere in koristi pravosodja. Vlada je že kupila stavbišče za novo okrožno sodišče in načrti so že narejeni. Posl. E i ni objavlja neki članek pod naslovom: .Za bodočnost”, v katerem se primerjajo Čehi s Slovenci. Ta primera pravi Eim, je za Čehe jako žalostna. Ko se Jugoslovani pripravljajo na spravo, se češki klerikalci pripravljajo na hoj. Nekdaj so. bili Učitelji Slovencem, sedaj pa naj se Čehi uče , od svojih slov. učencev delati za bodočnost. V nedeljo 10. t. m. se je izrekel shod v Kolinu za zjedinjeiije vseh čeških strank s plemstvom vred in za piora-zumljenje z Nemci, da se doseže češko državno pravo. Sklicatelju škoda Riegerju so zborovalci prirejali velike ovacije. Pražka „Politik” javlja, da se vrše med dunajsko vlado in češkimi poslanci pogovori o uvedeuju češkega službenega jezika. V mla-dočeških krogih se nadejajo, kakor piše omenjeni list, da še plemstvo in Mladočehi ždru-žijo ter skupno izreče adreso cesarju I. 1898. povodom petdesetletnice njegovega vladanja. Moravska. — Brnski Čehi so se obrnili do vlade, naj ista porabi svoj upliv, da se premeni brnski občinski volilni red. Sedanji volilni red je jako zastarel in volilna pravica jako omejena. Moravski namestnik je Čehom obljubil, da stori, kar hode mogoče v tem oziru, kajti on priznava, da brnski občinski volilni red je potreben večjih pre-nienib. Dalmacija. — Pri dopolnilnih volitvah v državni zbor je bil izvoljen pfavaš dr. Ante Trumbić odvetnik v Splitu, kar v dveh volilnih okrajih nakrat. V Zadru je dobil 5o glasov, njegov protikandidat pa 39. V Dubrovniku je dobil dr. Trumbić pri prvem glasovanju samo 13 glasov, njegov nasprotnik don Joso Črnica pa 20, pri konečni ožji volitvi pa dr. Trumbić 22 glasov, a Crnica 20. 29. decembra p. 1. so se zvršile občinske volitve za glavno mesto Zader. Lepo je od hrvaške stranke, da se je udeležila volitev v vseh treh razredih. Seveda Hrvatje niso zmagali, ah pokazali so pri lej priliki svojo moč in zavest. Lista hrv. kandidatov je dobila 79 glasov, to je vrlo dober začetek; ako delujejo zanaprej složno in vstrajno, se jim morda že pri prihodnjih volitvah posreči, da zmagajo. Med izvoljenci se nahajajo tudi „pristni” 11 a I i j a n i, kot: Krekić, Katić, Strmić, Borović, Tocilj, Brešan itd. Na volilnih listih je sicer v teh imenih nekaj drugačnih črk, ali s to premeno imena si ne opero sramote renegatstva. Bratje Hrvati pa morejo biti zadovoljni s sedanjim uspehom — ali bolje rečeno s poskusom in pričetkom. Le naprej po tej poti! V Kotom je na sv. treh kraljev dan nastal požar v pravoslavni stolni cerkvi ter popolnoma upepelil cerkev in blizu nje se nahajajočo topničarsko vojašnico. Samo na cerkvi je škode preko 100.000 gld. V Zadru so nekega župnika iz okolice, ko se je vračal iz mesta, kjer je bd pri za-dušnicah za pok. dr. M. Klaićem, napadli laški pobalini z blatom in gnjilimi jajci, a redarstvo ni hotelo posredovali. Župnik in njegovi župljani so glasovali pri zadnjih volitvah za kandidata hrvaške stranke. Lopa osveta! Bosna - Hercegovina. — Sarajevski nadškof dr. Stadler je nevarno zbolel na pljučnici. Ker je nadškof v Bosni obče priljubljen in spoštovan, ožalostila je ta vest vse njegove prijatelje in sploh vse bosenske katolike. Po najnovejših poročilih je vladiki odleglo in so izrekli zdravniki nado. da ozdravi. Pravosl. metropolit Nikola Mandič v Sarajevu je imenovan začasnim upraviteljem izpraznjene e, arhije zvorniške in doljno-tuzlanske. Za prosveto med bos. narodom vele-zaslužni vladni svetnik Kosta H 6 r m a n n (ki je zajedno urednik „Nade”) je imenovan dvornim svetnikom. Odličnemu prijatelju iskreno čestitamo. — V Mostaru je umrl 6. t. m. meslni župan Ibrahim beg Kapetanović v 56. letu. Bil je znan kot poštenjak in mož jeklenega značaja, ter ga je radi tega vse meščanstvo spoštovalo. V Višegradu pa je umrl tamošnji zdravnik dr. Ant. Jehlička kot žrtev svojega poklica. V Višegradu in okolici se je namreč pokazal legar, na tej bolezni je obolel mladi zdravnik — bilo mu je šele 32 let — ter tudi umrl. Poglavar deželne vlade je imenoval znanega hrv. pesnika dr. Tugomira Alaupovići pravim učiteljem na sarajevski veliki gimnaziji. Poljaki. — Nadškof Kopp je izdal šlezki poljski duhovščini ukaz. da mora iz-j stopili iz poljskega kat tisk. društva. To je pa še le začetek daljšim korakom. Vsi pruski škofi, kateri imajo Poljake v svojih škofijah, nameravajo, prepovedali duhovščini, da ne sine pospeševati poljstva. Celo poljske molitvenike hočejo po možnosti iztrebiti s tem, da se naroči katehetom, naj gledajo, da bo šolska mladina čitala le nemške knjige. Med višjo duhovščino je bilo o tem že več posvetovanj. Po našem mnjenju škofje 3 takim postopanjem veri gotovo ne bodo koristili, poljstva pa ludi s tem še ne zatro. (In po nazorih znanih naših domačih naspro-tovalcev je treba škofe ubogati v vseh rečeh !!) Crnagora. — Kakor se poroča iz Cetinja. je odredil knez Nikola slavljenje 200-letnega jubileja dinastije Pet ro vi ća-N j e-guša, katero je bilo svojedobno odloženo za negotov čas, na 14. (26.) jan., ker prav ta dan črnogorski narod v največjem številu prihaja v Cetinje. Prisostovuli bodo tej slavnosti, ki bo imela edino le narodni značaj, zastopniki vseh krogov Črnegore. V spomin 400-letnice ohodske tiskarne je ukazal knez, da se na Cetinju osnuje državna knjižnica, ter je dal v to svrho 1000 gld. Ta ukaz se je premenil v zakon, po katerem se pa poleg državne knjižnice osnuje tudi muzej. Knjižničar je prof. Filip Kovačevič. Srbija. — Novakovičevo ministerstvo je odstopilo. Naprednjaška stranka v svojih glasilih pripisuje ta ministerski padec uplivu in vtikanju Avstrije. To je jako čuden izliv in slabo izvijanje, čeprav je res, da Avslrija brani s\oje interese in ima upliv v Srbiji-Da pa je na produ jaško ministerstvo moralo pasli, je pač vzrok iskali le v tem, da narod sam ni bil zanj in pa, da je dvor iskal izida iz neugodnega položaja. — S kraljevim ukazom se razpušča skupščina. Stranka naprednjakov je zapadla in njen list „Videlo” j® nehal izhajati. —Ministerski predsednik Simič je razposlal okrožnico diplomatskim zastopnikom Srbije v inozemstvo, v kateri naglaša, da je premena vlade izvedena jedino le z ozirom na notranjo politiko. Naloga novi vladi bode. da priredi preosnovo ustave. Kar se pa zunanje politike tiče, bo skrbela Srbija, da se obdrže do vseh vlastij najbolji odno-šaji, zlasti, da goji proti Rusiji tradicijonalne, a proti Avstriji sosedno prijateljske odnošaje. Razkralj Milan je dospel v Belgrad, kjer misli ostati kakih 14 dni j. Kraljica Natalija, ki je svoj prihod že obljubila, pa neče priti v Belgrad. Bolgarija. — V sobranju je bil soglasno spreiet predlog v amnestiji (pomilošče-nju) vsem častnikom, ki so se leta 1886. iz* selili v Rusijo in stopili v rusko službo. Častniki pa ne bodo služili v bolgarski vojski, temveč bodo uživali pokojnino. Z ozirom ua isto je predlagal vojni minister, da se častnikom leta v ruski službi prištejejo onim, ki so jih doslužili v bolgarski vojski. Tudi ta predlog je bil sprejet. Pravda radi umora Stambulova se J® končala s tem, da sta bila dva zatoženca Azov in Tufekčijev obsojena radi sokriv ® pri umoru na 3 letno ječo. Georgejeva so oprostili. Govori se, da je Halevu in ki sta baje prava morilca, policija dala pi‘ liko, oziroma čas, da sta pobegnila. Rusija. — Iz Petrograda poročajo-Grof Šuvalov je na svojo prošnjo iz zi r-i stvenih ozirov odpuščen iz službe kot ge" ralni guverner in poveljnik v Varšavi. Nekateri listi javljajo, da je sklenil ruski car za novo leto (po pravoslavnem šleviljenju) podariti svojemu narodu zem-l.iiški davek in da se ta davek ne bo pobiral, dokler se ne zboljša stanje kmečkega naroda. Zares lep dar za novo leto! Ako se ta vest vresniči, kar je zelo verjetno, prekosi slovanska Rusija v tem pogledu ves ostali civilizovani svet. Car Nikolaj je poslal predsedniku Faure-u to-le brzojavko v voščilo za novo leto: „Povodom novega leta smatram za svojo dolžnost, da Vam izrečem v svojem in v imenu carice najsičnejšo željo za blagor Francije. Med najprijetnišimi spomini izza baš minolega leta mi ostanejo neizbrisljivi lepi dnevi, ki se jih' preživel v fantastičnih slavnostih. Nikola II.“ — Ruski car namerava ustanoviti najvišji svet, ki bo stal med minisler-stvorn in med carjem ter bo carju pomagal reševali najvažnejša državna opravila. Predsednik najvišjemu svetu bo po poročilu ruskih listov veliki knez Konstantinovič, ki je radi temeljite naobrazbe splošno spoštovan. Raznoterosti. * Mraz t Ameriki. — Iz Newyorka pišejo, da so imeli tam o Rožiču do 20" •nraza. Javni stražarji so našli več oseb na ulici na pol zmrzlih in brez zavesti. Nekaterim je samo roka ali noga zmrzla, da jo niorajo odrezali. Poginilo je mnogo ptic in drugih živalij. * Samomor zaradi jezika svoje žene. '— Albert Kreg, imovit seljak v Franjinem dolu pri Zemunu, došel je te dni zjutraj ob 5. uri domov dobro „nakresan“. To je bilo njegovi ženi vzroka dovolj, da je pričela svojega moža psovali najgršimi psovkami in godrnjati brez konca in kraja. Kmet se je naveličal poslušali strupene izbruhe svoje .boljše polovice”, se poslovil pri svojem otroku in šel — v Donavo. Ljudje so videli, ko je skočil v vodo, toda pomoči ni bilo. * Volkovi na Ogcrskcm. — Te dni so se štirje volkovi o belem dnevu priklatili v Selo Dubova na Ogerskem. Zveri so planile na 4!etnegu fantiča, ki se je potikal po cesti in bliskoma so ga podrle ter pričele trgati mu obleko s trupla. Otrok ni mogel niti ziniti od samega strahu. V tem trenotku skrajne nevarnosti došlo je po cesti na vso srečo par delavcev, ki so bili kidali sneg. ^ lopatami so pričeli udrihali po volkovih, da je hipoma bila kri. Volkovi so zbežali, tuda jeden izmed njih ni mogel dosti urno ža svojimi tovariši, kajti imel je zlomljen *{r*ž. Tega so delavci ubili. Otrok je imel '"iel samo par neznatnih prask. * Preveč blagoslova ! — V Šopronju Ju soproga malega posestnika Scherra porodila baš na Silvestrovo noč — štiri otroke: dva fantiča, dve dekleti. Fantiča sta krepka 111 zdrava, toda dektetci sla umrli 14 ur po Pnrodu. Pa saj sta tudi dvojčka dovolj za novoletno darilo! * Velika nesreča se je primerila v "Uapolju, Kolosalna kupola cerkve sv. Tro-Jice se je zvrnila na vojaško bolnico, stoječo poleg cerkve, prebila streho in notranje dele Poslopja podrla. Mnogo vojakov, nekaj po-st|-ežnikov in nekaj drugih ljudij je bilo ne-^;'rno ranjenih, koliko oseb pa je bilo ubitih, e ni konštatovano. * Najstarejši biciklist na svetu je nglikanski škof v Glocesteru. Znan je kot 4 'oren turist, in spreten telovadec, a sedaj 0 ju poprijel tudi kolesarstva. Mož je star Uidi 78 let in je v svojem življenju izvršil že mnogo junaških činov, rešil že več 'kapljajočih se oseb, pomagal gasiti požar itd. v * Kuga v Indiji se zlasti okrog Bom-''J'a strahovito razširja. Izmej tisoč oseb jih vsak teden 200, a ker beže vsi, ki le Zn r • ’ se je prebivalstvo nekaterih mest Kav ŠaI° *e za veC nego polovico, V Bom-tis^" S°. ce'° ulice popolnoma zapuščene, na vec L- ie Prazn'b, izmed trgovin pa jih je kakor polovico zaprtih. Kak * Kaj bo z železniškimi zvonovi? or z.nano, je železniško ministerstvo pred kratkim odpravilo zvenenje na postajah, s katerim se je dajalo znamenje, da vlak prihaja ali odhaja. V nekih dunajskih listih se zdaj pretresa vprašanje, kaj naj se zgodi s lemi zvonovi. V cislitvanskih deželah je 2800 železniških postaj, katere imajo take zvonove. Vsak zvon je 20 klg. težak, vsi skupaj torej 50.000 klg. ali 1120 čolnih stotov. Ako bi se — kar nasvetuje neki dunajski list — vsi ti zvonovi stopili in bi se iz njih ulil jeden sam veliki zvon, morda v spomin petdesetletnice cesarjevega vladanja, bi bil ta zvon največji za moskovskim zvonom, imenovanim car kolokol. Največji zvon v dunajski Štefanovi cerkvi tehta samo 354 čolnih stotov, največji zvon na Nemškem v stolni cerkvi v Koloniji pa tehta 535 čolnih stotov. * Požar v samostanu. — V Montrealu je v uršulinskem samostanu vsled eksplozije petrolejske svetilke nastal ogenj, kateri se je hitro razširil. Zgorelo je sedem redovnic. * Misterijozni umori. — Amsterdam je silno razburjen in sicer zaradi skrivnostnih umorov, kateri so se tekom dveh tednov primerili. V tem času je bilo na ulici umorjenih pet žensk, in sicer vse na jednak način in z vsako je morilec ravnal tako, kakor svoj čas „Jack the ripper” v Londonu. Ženski svet amsterdamski je v takem strahu, da je zvečer ni videti mlajše ženske na cesti. Karodno gospodarstvo. Kravam mlekaricam no smeš dajati prahove slame, pa tudi ne mnogo ječmenove. Prav tako ni za take krave na debelo zmlet bob, grah ali graščica. — Ugodna krma za krave mlekarice so pšenični otrobi, posebno pa tudi na debelo zmlet oves. „K.“ Močnejša drevesa je najbolje presajati po zimi, kadar je zemlja zmrzla. Gun več prsti si odnesel na drevesnih koreninah na novo mesto, tem več upanja je, da se drevo prime. Spomladi je takim presajenim drevesom treba večkrat prilivati, ako vreme samo na sebi ni vlažno. „K.“ Ctloboko oranje se priporoča kmetom. Na njivah, ki se globoko orjejo, se rastlin ne lotijo Inko hitro razne bolezni in suša tim tako ne škoduje. „D.“ Senice so jako koristne ptice, kajti jako pridno pobirajo razne škodljive mrčese. Dobro je, če se senice privabijo v vrte. Senice ljubijo jelove gozde. Ge se na vrtu po drevju obesi nekaj jelovih vej, pa se bodo senice udomačile na vrtu. „D.“ Proti podganam. — Podgane ne morejo trpeti duha morskih prašičkov in kozlov. Ge hočeš pregnati podgane iz hleva, deni vanj morske prašičke ali pa kozla, pa se jih bodeš znebil. „D.“ Mravlje niso nič kaj priljubljeni gostje na vrtu. Odpravljajo se, če se jim razkopavajo mravljišča in polivajo z vročo vodo. „D.“ Bosenske češplje so dosedaj po svetu jako slovele. Sedaj pa jim preti nevarnost od kalifornskih češpelj, katere začenjajo po nizki ceni privažati v Evropo. V Kaliforniji in sploh v vseh južnih zjedinjenih državah je dosti in lepega sadja. „D.“ Književnost. „Slovanska knjižnica” izide šele 15. febr. v troj n a te m snopiču. Prinese tudi životopisa in sliki obeh čeških pisateljic; sliko R č h a k o v e smo dali izgotoviti na Dunaju po fotografiji, katero je pisateljica sama podarila. „Knjižnica za mladino”. — 24. snopič izide 31. t. m. Skoro gotovo to podjetje preneha vsaj do julija, da se do tje pokrije vsaj polovica deficita z razprodajo dosedanjih snopičev. Trije koledarji. — V naši „Goriški tiskarni” sta bila dogotovljena že v starem letu dva lična koledarja: učiteljski in koledar za goriško nadškofijo. — Nadejamo se, da prvi si omisli vsak učitelj: drugi koledar pa dobi brezplačno vsakdo, kdor še ta mesec (ako biva v deželi zunaj Gorice) plača naročnino na „Sočo” za celo t. leto. — Tretji koledar je mali b 1 o k-koledar, kateri dobe v dar večji odjemniki tiskarne. „Popotnik” (glasilo „Zaveze” učit. društev) je nastopil 18. tečaj. List je prav dobro urejevan in zasluži, da se ga učiteljstvo trdno oklepa. Naročnina znaša le 3 gld. na leto. „Ljubljanski Zvon” je nastopil 17. leto v novi zunanji obleki, katero je narisal učitelj risanja na goriškem učiteljišču g. A. G v a i z. — Na prvem mestu prinaša divno Aškerčevo „Delavčevo pesem o premogu” ; za njo sledi povest „Kam plovemo”, ki prav mično pričenja. — „Lj. Zv.” stane na leto gld. 4'GO. Prošnja do slovenskih rodoljubov! Preteklo je že nad leto dni, odkar je vrli učitelj in nadarjeni skladatelj Andrej Volarič izdihnil svojo blago dušo. V Devinu, na obali Jadranskega morja, počiva oni, ki se je gmotno, duševno in telesno daroval za svoj narod, a „ne rezani kamen, ne lavorjev šop ne kaže, ne pravi, kje njegov je grob”. Ni nam potreba ocenjevati rajnkega Volariča kot skladatelja, saj ga je narod najbolje sam ocenil s tem, da so se mu njegove skladbe tako prikupile, kakor malokaterega slovenskega skladatel a: Živ spomenik st je tedaj postavil že sam, a kdo naj mu postavi pa kamenit? V Kobaridu se je rodil, tu je sedel prvič in zadnjič k glasoviru, tu je začel skladati prve pesmi in tu vglasbil zadnje pesmi k igri „Materin blagoslov” ; tu je nastopil kot pevovodja pri prvi veselici, deloval leto za letom skoraj pri vseh veselicah in v Kobaridu vodil zadnjo veselico. Kobarid je tedaj prvi poklican in dolžan, skrbeti mu za dostojen nagroben spomenik. Ni pa delal samo za Kobarid, ampak tudi za narod; njemu je posvetil vse svoje telesne in duševne moči, zato je tudi ves slov. narod dolžan k temu pripomoči. Kobaridska „Čitalnica” je zato sklenila pri zadnjem občnem zboru, postaviti s pomočjo slovenskega naroda rajnkemu Andreju Volariču dostojen nagroben spomenik. V to svrho je bil izbran poseben „Odbor za Volaričev spomenik”. Ta odbor se obrača tedaj z uljudno prošnjo do našega učiteljstva, narodnih društev in vseh slovenskih rodoljubov, da bi s poljubnimi doneski pripomogli, da se postavi dostojen nagroben spomenik v trajen spomin imenu rajnkega Volariča. Doneskj, kateri se objavijo v „Soči”, naj se pošiljajo na naslov: Jos. Rakovšček, učitelj v Kobaridu. Druge časopise uljudno prosimo, da to prošnjo ponatisnejo. V Kobaridu, dne 28. dec. 189G. Odbor za Volaričev spomenik, Anton Miklavič, Fr. Miklavič, Jos. Rakovšček. Loterijske številke. 2. januvarja: Trst............................. 39 13 34 77 42 Line..............................71 51 2 15 67 5 januvarja: Lvov............................. 61 64 68 5 24 Praga........................... 69 44 4 80 63 9. januvarja: Gradec........................... 28 84* 88 65 25 Dunaj............................ 13 24 86 3 30 Inomost.......................... 79 49 50 1 32 16. januvarja: Trst........................... 65 61 28 60 46 Line............................. 49 43 69 64 39 Dunajska borza 15. januvarja 1897. Skupni državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta............ Avstrijska kronska renta 4% . . Ogerska zlata renta 4%............ Ogerska kronska renta 4'^ . . . . Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice . . .............. London vista ...................... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark............................ 20 frankov......................... Italijanske lire.................. G. kr. cekini...................... . 101 gld. 80 kr-' . 102 „ 10 n . 123 „ 25 . 100 „ 90 . 122 „ 10 . 99 „ 70 . 957 n . 373 n „ 95 . 58 „ 85 „ 74 . 9 „ 52 Ji . 45 „ 35 . 5 „ 66 n Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos . . gld. 132-— i lo 140"— Sandomingo . . . 160- D • Java 160- - „ 164-— (lejlon 185" — V Moka 192- — Sladkor 34-- „ 35-— Špeli • • V 52- - „ 56-— Petrolij v sodu 188/4 ti v zaboju .... 6 10 Maslo surovo 64- „ 66- - kuhano 81-- „ 82- - Moka: (Majdičeva); št. 0 gld. 15'45, št. 1 gld. 14 95, št. 2 gld, . 14-45, „ 3 „ 13-85, „ 4 „ 13- , „ 5 „ 12 45, št, 6 gld. 11-45, š it. 7 gld. 9'4o Ogerska : št. 0 gld. 15 20, št. 1 gld. 14-70, št. 2 gld 14 20, „3 „ 13 70, „ 4 „ 13-30, , o „ 12-80, št. 6 gld. 12-20. Otrobi debele gld. 4\50 do 4 70 drobne „ 4-60 Turšiča navadna „ 5.40 „ 6-40 Oves „ 6.50 „ 7,- Jožef Hovič krojač Gosposka ulica št. 14 se priporoča častiti duhovščini in ostalemu občinstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno in po raznih cenah. 7 Zdravnik Dr. 1. Keršovani ordinuje v lastni hiši 'M ulici Baraeliiui h. št. 2. o-a 215 4—2 Izvrsten fin mi iz poljskih in gorskih cvetic prodaja podpisana v ulici sv. Klare št. 6 in na pokritem trgu. Ana Kogoj. 8 1 29 13-1 " 1 Klepar Artur Makuc via Stretta štv. 1 v Gorici priporoča vinogradnikom svoje škropilnice proti peronospori iz trdega bakra izvrstne sestave, katere se na lahek način razstavi, dalje stroj za žveplanje sodov (žveplav-niki - Solferratore) iz cinkanoga železa, kakor tudi pripravo iz medne kovine, s katero se varuje vino pred p 1 e s-n o I) o i n c i k a n j e m pri točenju iz soda (kan). Prevzema v popravo vsakovrstne druge stroje po zmerni ceni. Prevzema vsa kleparska dela pri zgradbi novih hiš. itd. Anker 5>28’28 Liniment. Gapsici compos. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno boi ubla-žujoče mazilo ; za ceno 40 kr., 70 kr. in i gid. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zaideva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Richterjev Liiiiiiient s „sidrom" kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom* kot znano zaščitno znamko. •! Richterjeva lekarna „|)ri zlatem levu" v Pragi. Alojzij Valič v Ajdovščini št. 57 ima zalogo vsakovrstnega usnja, podplatov Itd. po najniži ceni. Priporoča se slavnemu občinstvu. Prvi in najstareji fotografično-iiiMiiti zavofl Antona Jerkića v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično s‘roko spadajoča dela do naravne velikosti: izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na Žide, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveiičevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 20—2 f' ,0 O /Tiz*) jOp p O O O !c> fč> ra ■ra ?! 0 A Vinarsko in sadjarsko društvo i|P za Brda 1 s sedežem v Gorici, ulica F3arzellmišt.20. priporoča po nizki ceni slavnemu občinstvu ^ - - - g M M modro ci verižico, točno' kazoča, z enoletnim jamčenjemi;: 1 lina zapestnica za dame iz pariškega' duble- zlata ; 1 naj elegantnoj a zakopčnica za dame nove fag me ; 1 krasna Židana zavratnica za-gospode; 1 igla za isto' z. umetnimi briljanti; 3: komade elegantnih gumbov iz duble zlata z umetnimi briljanti z i prsa.; 2: mehanična gamba za manšete, duble zlato1 s paionitovanim zapiralniko n ; 2; krasna gumba za; ovratnico iz dable zlata.; l, elegantni prsten, za gospoda z lepim kamenom : 6 n:ijli-nejih barvauuh žepnih robcev; 1 krasno in lino obrobljeno, žepno ogledalo; 10 linih angleških papirjev za pisma in 10 zavitkov. Vseli krasnih pred.ab.jtov stane z uro vred. o isiej le 2 gld. in. se dobe, dokler so v zalogi, po poštnem 3 8 2' povzetju pri krakovski 6 5 -3 trgivski hiši F. VHiniliscii v Krakovu, (Krakau, Postfach Nr. Ki-10). I | Franjo Jakil 4 a Tovarnar kož v Rupi V zaloga v Gorici Rabatišče 2. Anton Vodopivec gostilničar „pri petelinu" v Trstu via Gbega št. 7. (zraven j. kolodvora', ima zalogo vipavskih vin v Prvačini Ivan Reja začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda. s sedežem v Gorici, ulica Barzeliini št. 20. in gostilničar „Albi. ColOmba4 v Gorici, na voglu ulice Morelli. Priporoča se rojakom v mestu in. deželi,. K) > 4 a >-da > < a a >-4 a* ◄ »>-41 f 1 ANTON 03IDIČ | T čevljar v Semeniški ulici št. f ti0 A h priporoča Slovencem v Gorici i'1 H ▼ v okolici za blagohotna naročila. . <► S IVAN DEKLEVA ^ Peli Karol DniŠČOk veleU-žec z viaom, 41 priporoča I ^ ima v svojih zalogah vseh ^ pekarijo- v Riva Corno 4 ] vrst domačih in istrskih vin. 4> | itl podružno prodajalnico kruha jp. -f, j,ri Uonci. «► ^ , Ccno ,merne' S % v Semeniiki' ulici 2. *>? •0«©©O©©®®O©©©tt©®@©C®©©©®O®©o0f _________________________|®©©®®098©© Svečar J. Kopač v Gorici 0 Solkanska ulica 0 ^ © priporoča pristne čebelno-voščene sveče • O kg po gld. 2 4-5. Za pristnost jamči s 1000 kron. • ® Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga S © kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. © • Razpošilja na vse kraje avstro-ogersko monarhije. • Trgovec z vinom Ant. Pečenk*) 2 Vrtna ulica štv. 8. . © priporoča v sodčkih od 56 lilrov napt'J • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanski b ® briških in istrskili in dalmatniskih vinogradov. • Cene zmerne, postrežba točna. • Za pristnost vina jamči. "4MB 2 •^►•4y©-4^©©<>'©-0>©-0>© Anton Kuštrin a 4 Ambrož Furlan 4 a ▼ v Gosposki ulici štv. 23 T 1 ® v Tržaški ulici št. 4- • I T Usnjar Franc Bensa v Ozki ulici 8 ♦ ♦ v uuspus&i Ulici at. v. zio ▼ w v i l ZilbKl U1IL1 »L. 't Ti. '' ^ ‘v 1 .. -ni G ▼ priporoča v y pviporofa svojo trgovino je- w\y priporoča vsakovrstno us J » o trgovino raznih jedilnih A 1 • dilnih potrebščin in domačih © A podplate, kopita, orodje m 1 ” f drebščin. Postrežba točna. T ^ pridelkov. ^ ▼ potrebščine za cevljaij ^ ©◄►©◄►©•©"©©◄►©◄►® « Hiiiisiier & Lokar » 41 «> tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. {*. ijj Zaloga in prodaja na drobno v Jj Gosposki ulici št. 9. ^ ‘A « Kl obućar Anton Fon * * v Semeniški ulici j* ^ priporoča svojo bogato zalogo jj, ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©«© »*****©»©*»-#♦#♦**#** ********tžtz'dž'đL'đkMG