Leto VI.
Szombatholy, 23. decembra 1917
Štev. 51.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Ona Novin Je mi leto voakomi en njegov neoiev • K. Sk9pno v edno fare . .	. . 4 K.
Cena Novin v Ameriko je nn leto.................12 K.
Cena ednoga drebea le doma 6 fl)erov.
VREDNIK;
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERF0LD, Zalamegye.
K tomi so more poslati narečnloe I vsi doplel, nej pa v tlskarne.
Vsi naročniki tak domači kak ameríkt%nsM dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List* i na konec leto „ Kalendar Srca Jesušsvoga."
IV. nedela adventna.
Tak, pa nas držijo, kakti Kristušove službenike. I. Kor.
Mi moremo Kristušovi službeniki biti, Njemi moremo slüžiti. . „
Ka smo i ka smo zmožni, nam je on dao. Sv. Bernard pravi komi more« bolje slüžiti, kak onomi, ki či bi šteo, bi nikak ne bio. Psalmus 99. pravi: On nas je stvoro.
Kristuš je nam slüžo, kda nas je edküpo. Slüžo nam je, kda je noge aepro apošto!om na slednjoj ,večerji. Slüžo nam je, kda je naše grehe zbri-so. Ki nas je lübo i nas je zepre od naših grehov s svojov krvj¾vv Slüžo nam je, kda nam je pod vero i deli o svojo telo. Vzeo je krflb, blagoslovo ga je, vlomo ga je i ga je dao apos-tolom. Kak sv. Bernard pravi: Dober čtožbenik, ki je svoje telo dao za hra-no, svojo krv za pitviao, svojo düšo za ceno.
Krištuš de nam slüžo vu diki. Vu Evangeliomi sv. Lukača čtemo: Za is-lino vam pravim, ka se o pa so i je da šoli posesti i mimo ideči de njim dvoro.
Pravice je potom, da j mi moremo Kristušovi službeniki biti.
Troje najbole odürjava Kristuš vu svojih službenikah.
Prve je nemilostivnost. Pri sv. Ma-taji Čtemo: Sluga neveren, vse dug sam ti odpüsto, ar si me proso : je H bi se pa tebi tüdi ne trbelo smilüvati nad tvojim tivarišom, kak sam se jas smilüvo nad tebom. Vu drfigom mesti čtemo. Či pa de on hüdi sluga pravo vu svojem srci: Zaostane moj gospod pa de zažno biti svoje livariše, jo de i pio de s pijancami; pride pa gospod euoga sluga on den, na šterom ga je ne čako, oao vöbo, štero je ne znao i ga ratloči i njegov del položi s skaž-Ovcami, tam bode jokanje i zobno sákripaaje.
Te drügo, ka Kristuš odürjava vu svojih slüžbenikab, je uepedložnost, nebogavnost. Vu Evangeliomi sv. Lü-kača Čtemo: On sluga, ki pozna volo serjega gospoda i ne čini poleg njegovo vole, ostro bode kaštigao.
1 to tretje, ka odürjava Kristuš, je ne?rednest. Pri sv. Mataji čtemo : Slugo nevrednoga pa. lüčte vu zvünešnjo kmice.
Troje išče Kristuš vu svojih slüž-benikah.
Prvo je, da bodo očiščeni. Psalmuš 100. pravi: ki je hodo po poti brez graha, on je meni* stű2¾:* Sv.- Pavel piše: I tak naj slüžijo, da nikšega greha ne bodo meli.
Drügo je, da s vsemi jakostmi bodo oklajeni. Sv. Pavel opomina, da vu vsem se moremo skazati, kakti kristu-šovi službeniki.
Tretjo je, da dobro opanašanje naj majo. Sv. Peter piše: Oponašanje pa med poganami dobro mejte.
Vu starom testamentomi je zapovedo Bog Mojzeši: Pelaj naprej Arona i njegeve sini, da do meni slüžili, zaperi je s vodov, obleči s svetov obleko v, naj njim namazanje vala, hasni: Voda znamenüje očiščenje, vu svetoj obleki se kažeje jakosti, namazanje je pošteno oponašanje. Dober zdüh Kristušov smo Bogi vu vsakera mesti, pravi sv. Pavel apoštol.
Trojo slüžbo žele od nas Bog.
Ob prvim, naj njega nasledüjeme. Pri sv, Jaaeši Čtemo reči Kristušove; či stéj meni šče slüžiti, naj mene B8sledüje.
Ob drügim, naj se vu njegovoj slüzbi veselimo. Psalmuš 99. nas opomina: Slüžte Bogi vu veselji.
Ob tretjim, naj mamo božjo bojazen. Psalmuš 2. nas pezavlja: Slüžte Bogi ve bojaznosti.
Treje nam Bog ebečava. Obečava
nam diko. Ki dobro slüži, pravi sv. Pavel, dobro mesto si spravi.
Obečava nam veliko Cest. Pri sv. Mataji Čüjemo: Radüj se dober i. veren sluga, ar si vu malom veren bio.
Obečava nam vekivéčnost. Slüžo de nejemi noči i vu dne vp njegovoj cerkvi. ; . Bode je pelo k vretinam vode žitka. Vretina vode je vekiveč-nost.
Kristuš je obečo: Kde sam jas, tam bode i moj sluga.
Kde je Kristuš, tam je dika, tam je vekivečno blažeustvo, vu i(eronras"15Íj pripeía Gospodiu Bog. Amen.
Rojstvo Jezuša Kristuša
Vremen je prišlo, vu šteromi bi mogla bi. D. Marija Zveličitela, koga je od Düha Svetoga popriMa, na svet pri našli. Poleg proroküvanja proroka Miheaša se je mogo v Betlehemi na-roditi. Najzmožnejši človek na sveti, rimski casar Augustus se je poskrbo brez! toga, da bi samljo, da se stara proroküvanje spuni. Vu svojih deželah je namreč odredo, da bi se v,küp pisali njegove podlnžnike.
Poleg stare židovske navade se je vsaka držina v tistom mesti dala Spisao, odked je izhajala. Jožef pa Marija sta bila iz Davidovoga roda, Davidovo mesto je bilo Betlehem, zato sta mogla ta potüvati. Te je bila pol tri-štiri dnevov.
Maria je s Jožefoa Šla v Betlehem-
Ta pridočiva sta nikdi ne dobila sta na.
Šla sta iz varaša, poiskala sta edno votline vu breg skopano, kde so pas-tirje vu lagojem vremeni svoje črede notri zapirali.
Dosta laži je prišlo tisti den v Betlehem. Vsaki je dobo mesto. Ni eden
¾
NOVINE
1917 deeemh¾a SO.
je ne prisiljeni bio se vu takŠo votiino — pod zemlo — potegnoli,	^
Marija je samo ništerne pleaiee meIa, s šteri* je malo dete zavila. Stelca je ne bilo nindri, kde bi si deli sela, samo kamenje je bilo, poste!e drüge ne bilo, kak trda tla.
Med tem je prišla vüra, da bi se Zveličitel nego aaroditi. Kak E?ange-list lepo piše: Zgodila se je pa, kda bi tam bila, prišo je čas, da bi ona poroditi megla. I ona je porodila svojega prvorejenoga Sina, povila ga je v plenice, poIožila ga je v jasle.
Jezuš se zove prvcrojeni Sin, Kri-voverci so to reč vöabrnolr i Marijino devištvo tajili. Evangelist je s tev reč-jov nika drügo ne Šteo pravili, kak da je Marija pred Jezušom ne meIa drügoga sina, da je Jezuš te prvi i jedini. Zakaj bi, pita sv. Krizostomus Jezuš na križi, svojo mater pod ebram-bo sv. Janoša postavo, či bi ona ešče drügo dece mela ?
Jezuš je vu vsem k nam prispedo-ben bio vövzevši greh. — je s ječom prišo na Svet. Jokae se je ne samo iz *slabosti, riege iz lübavi de nas. Sv. Bernard piše: Te skuze mene bolijo i osramotijö, či jas gledam mojo ne-čütlivest.
Spadni na kolina pred tem detetom, kréčanska düša, spoznaj vu njem Z ve-ličitela sveta i meli ga s hvaležnim srcom, ar je to dete Bolji Sin, po kom je vse etvorjeno. Iz lübavi de lüdi je prišo iz nebes, zjedine je boije naturo s Človečov i na sebe je vzeo podobe slflžbeníka. Ešče ne guči, nego že vse okoli njega i na njem nas vči, nam predga. Predga po priliki, ka de sledi predge s rečjov. Predga lübezen do Siromaštva, zatajüvanje tela i poiiz-nost. Šteo je na svet priti vu ednom kot!, šteroga je vsaki človek zavrge. Sircmaško devico si je za mater odebro. V štali se je narodo, njegova loža so bile jasli. Že se je spunila reč, ka je sledi včio: Lisice majo svoje vetline, nebeske ftice majo svoje gnezde, sin človeČi pa ne ma, koma bi si glavo položo.
Koga je Bog s zemelskimi daramí vlagoslevo, naj si srce ne zaveže k njim, nego naj je rabi kak priliko, da dosegoe svoje zveličanje.
Što je pa siremak, naj ne rarmra proti božoj previdnesti, naj prenaša s malim detetom Jezušom vse nevele vu trplenji i s vüpanjom. Dostakrat je boljše na düšno zveličanje, či čleveki pomenkajo zemelsko dari, kak pa Či više niti. Kelko svecov vu nebesah hvali Boga, da je nje na zcrali s siro-
mastvom pchoda: kelko skvarjsik vu pekli preklinja bsgastvo i zemelsko veselja
Pastirje so svoje črede pasli. Me se je vu štale zaprli, ar sapet vuni ev-čenoj škedL
Pastirje so odebrani bili, ki se eb prvim malo Dete molili. Kak Bvange-list piše: I pastirje so bili v tistom mesti verostüvajoči i čuvajoči nočna verostüvanja nad őcredev svojov. I evo, angel Gespodnov je stane poleg njih i s?etlest bežja je ekoli vzela nje i zbojali so se s velikov bojaznostjov. I pravo je njim angel: Ne bojte se, ar, ovo, nazveičavam vam veliko radost, štera bode vsemi lüdstvi, ar se je na-rodo vam dnes zveličitel, ki je Gospon Kristuš, vu Davidovora varaši. I te je vam znamenja : Naidete Dete v plenice povite i v jasle peležens.
Potem se ve!ikaši, nego siromaški pastirje so ob prvim k Kristuéi poznani. Že pri rojstvi Kristušovom se je zgodilo, ka je sledi sv. Pavel apoštel včio : Bog je malo, zavrženo odebro, da na nikej spravi, ka se kaže, ka je kaj.
Da so se pastirje prestrahšili, je ne čüdo, nego angel je nje pe½atrü?o, pevedo je njim znamenje: plenice i jasli.
I prišlo je več angelov, ki so pope-vali: Dika na visini Bogi i na zemli mir lüdem dobre vo!e.
Rejstvo Jezuíovo je dika Bogi, ar na svet pridoči Jezuš je razžaljnega Boga po svoje] bogavnesti notri do smrti pomiro i cdičo.
Rejjívo Jezušovo je za lüdi vretina mira. Mira s Bogem, ar je Oča pemir-jenl, nebesa so nam odprta. Se vre-tina mira s lüdmi. ar Jezuš je novo zapovid prineso: Lübte eden ovega, kak sam vas jas lübo. Rajstvo je vretina mira s sebom, po njegovoj milosti si neredne želenje potereme, dobimo mir düše i se veselimo, dobimo mir düše i se veselimo tresti Düha svetoga. Te trejen mir angeli samo onemi ebe-Čavajo, ki je dobre vole, nad í kem se Bogi dopadne. To je tisti, ki, liki pastirje, vu Jezuši spozna svojega Gospoda i Zveličitela i ga sprimle i njegovo reč poslühne.
Mati cerkev vu svetoj meši angelsko pesem ,Gleria* spleh penavlja.
Pastirje so pravili eden drügomi: Pojmo do Betiehema i poglednimo to reč, štera je včinjena.
Pastirje so se v Betlehem napotili. Nas včijo, da Jezuša tam Moremo is-kati, kde se da naiti, ne pa tam, kde se ne da naiti. Sv. Augusta imenüje
več meši, kde se Jezuš ne naide i kde ga ne trbe iska¼. Ne pe cestah, kde je sama gizdost, ne na senji, kde j« tnd-vica, ne tam, kde se pije... ne ve palačah, ar Jezuš vu štali prehiva, ne vu nečistih mesta¼, ar Ježuš je vu Betlehemi med čistimi starišom!... že vu svetskom veselji, ar se Jezuš v Betlehemi naide vu oiroraastvi,
Pastirje so se paščili i našli so Ma-rijo i Jožef« i malo Dete položeno vu jaslaj.
Vidi6, pravi sv. Ambrozij, pastirje se paščije. Ki Kristuša šče naiti, ne sme manjak biti vu njegovom iskanjL
Presti pastirje, presvetleni od Boga so vu malom Deteti molili Odküpitela. I povrnoli so se pastirje hvaleči Boga, Ofii so bili prvi glasitelje rojstva Zveličitela. Marija je pa zadržavala vse ete reči, premišljavajoča vu srci svojem. Paštirske reči je priglihavala k onim, štere so proroki proroküvali od Zveličitela i ka je njoj arkangel Gab-rijel namesto.
Bojna
6. dec. Na Južnom Tirelskom sme napredüvali vu velko« snegi i fíurazL Vlovili smo 11,000 mežev.
Na Flandrškom so Nemei napadati s vspehem. Ma	-2
7. dec. Na Tirolskom fronti na Meu-te Lisemolo smo stvli Taljane. Vlo-vlenih je do zdaj 15,000.
11. dec, Taljanski front. Pri Piave je sevražnik brez! vspeha poküšo zgübl-jene jarke nazaj vzeti.
Naše ladje „Wien* so sovražniki potopili. Vu miri je na njoj bilo 447 mornarev 125 stükov.
Na Flandrškom topovski boj.
Jeruzalem se je pedae Anglušom. Angluški častniki so šli vu sveto mesto, da ga obranijo.	1
Ceški brigad na Frančuskom. Iz oni½ čéhov, ki so pobeguoli na Fran-cuško i iz onih slovakov, ki so že dugši čas tam, — goripostavijo češki brigad. Hvalijo vitežtvo čehov. Brussi-lov poveljnik ruski bi piej pravo: Češki i slovaški pešaki se se pri Tar* nopeli tak borili, kda so je naši za-pustili, da vsaki na kolina more pred njimi spadnoti.
13. dec. Nindri nikaj ne novoga. Meseea novembra na Nemškom fronti so vražniki zgübili 22 zvezanih balo-nov i 205 letal, iz med šterih je 85 za nemékimi linijami doli spadnolo. Nemei se zgübili SO letal i 2 balona.
Tak se glasi, da Amerika 2 miljona vejakev šče poslati ? Europe.
1919. dooombm 18
NO VI N Z
Si
Mir.
6. dec. Rusi i mi smo premirje skle- . mali na 10 dni. Premirje se začne 7. poldne ob 1S veri.
10. dec. Naši i Rumuni se premirje ■ sklenoli. Rumunski ministerski predsednik Bratianu je angluškoj i franeeš- i toj vladi nete posle, vu šteroj razlaga, da sami ne morejo nadaljavati bojne, ar Cerbatov poveljnik rusko-rumaus- j toga fronta je k maksimaliston prek j stopo.
11. dec. Antant—ang!uši i franeezi so objavili, da devolije, da Rusi premirje sklenejo pod pogodbov, da svej front ne smejo nazaj potegnoli i ue-mcom ne smejo živež pošiljati.
Ruske novine javijo, da ne skleuejo takšega mira, šteri bi proti Rusiji i njenim zaveznikom bio.
Iz Petrograda se 11. dec. javi, da komišija postane, na pegajanje od pre-mirja vküp pride s našimi. Rusi svoje zaveznike — franeeze i angluše — lüdi zovejé na pogajanje. či na peza-vanje ne pridejo, nji¼eve je odgovor« nost. Rusi bedeje brez! njih nadalja-vati pegajanje premirje. Ščejo zaaemiti kriko i rogatanje erožja.
Japonci so stopili na Ruiske zendje, japonske če te so vu Vladivosteki.
Rusi se domo poslali stareše vejake slednjih 3—4 let. Nega več odptasta ne ga, kak so časniki glasil.
Premirje je podužene do 17 januara prišestnoga leta. Začnoli! se je po-¾ajanje s Rusami od mira.
Delegacije.
Tisa so obrača proti takšemi načini samo odločevanji narodov, da bi mi prišli pred mednarodno razsedišče ino tak bi se naši šovražniki mešali vu naše notranje zadeve.
Zvünešnji minister gref Cernin ponovi kraljeske reči: Sčemo biti svoji gospodje vu svojoj hiši.
Goverio je od zveze s Nemčijov. Borimo se za obrambű Nemčije tak, ■kak se ona bori za naše. Ino či što) pita, je li se borimo za Elzas Lotrin-go, odgovarjam: Ja. Za Elsaz Lotringo se bonimo, kak se je Nemčija boriia .za Lvov i Trst.
Taljani so s vstepsm vu bojno vse zaigrali, vse zgübili. Či bi nam bojne ne napovedali, telko bi dosegnola na kelko si zdaj niti vu senjati ne eme-jo mislili. Bilo je dvanajset bitk, stojezere je vu lidih zgübila, zdaj pa je zgübila eden del svoje zemlje, šteri je dnes v naših rokah. Taljani se zdaj vu najbnljšesa slučaji samo telko lehko
vttpajo, da teda, kak pred bejaov. či hodo Taljani naialjavali bojno, dobijo keanej sla½ši mir.
Amerika napove bejuo tüdi nam. Za volo našega zavezuištva s Nenči-jev smo mogli računati s nasprotst-vera Ameriko. Razmi se, da je te za nas žalostno, ar bode prišli vogrská i austrijanški državljani — podložniki — vu Ameriki v teški položaj. Amerika na bojnom peli dosta nika ne more spremeniti. Augluši i francozi so vu zrak lüčlli red ed samoodločbe naro-dev, da vsaki nared lehko edloči svojo gospedarško, kulturalno i t. d. razvi-janje. Proti temi naši pravijo, da sami ičeje gospodar!!!
Pismo z Rumunskoge bojisča.
Lepo vremen je bilo 25-ga novembra. Sunce je toplo sijalo. Mi smo se sprevajali vn strelnih jarkah.
Ne smo daleč na razno od rusov, samo 400 stopajov. Kričijo na ednok rusi:
Bralec ni je strelaj: Mi tüdi ne mo streIili.
Henjali smo s strelanjom, mi a rusi. I vö smo šli na strelne jarke.
Tam smo si s rusami pogučavali od desete vöre do pol dvanajsete. Te sta prinesla dva rusa- edno malo ,ladjo.* Na ruskom kraji .je že skühani bio obed. Eden rus je pravo: Bratec, po obed! k vam pridemo.
I tak se jer zgodilo. Vse ne dugo vidime, da se pelata dva rusa prek vode Sereth k nam. Mi smo je srčno sprijali. V roke smo si ž njimi segnoli.
Po tem njima je stražamajster rum i cigare dao i njiva pelo k poveljništvi, h kapitani i podpolkovniki.
Tam so njiva pitali, Zakaj sta k nam prišla. Pravila sta, da sta prišla pita t, kda bode mir. Ovi njim tak pravijo, ka je že mirovčina orožja, vu novom leti pa že bode mir.
Rusa sta dobila na pol dva krüha« liter vina i liter nima, špeh i cigare. Nazaj smo je sprevodi!! do vode.
Či bi voda Seret širša bila, dugšá bi moja pismica bila.
Lepo vas pozdravim dragi čitatelje naših slovenskib Novin. Z Bogom.
IIorvat Pavel
Drügo pismo z Ruskoga fronta.
2. dec. 1917.
Novine po spoloma doblavlem vsaki tjeden. Za drago jih prosim, naj mi prišestno leto pa li pošilajo. Ias njim zdaj meseca decembra pošljem 6 koron na Novine i Marijin list.
Kakše veselje je nam Slovencom, kda prido Novine i lübleni Marijin list. To
je en nas Slovence sv. meše i predga, štero celo lübleno leto ne dtj*m. Meni se, kda je v. roke vzemem, celo tak vidi, kak bi vu našoj Cankovskoj cerkvi bio pa kak bi gledao više oltara kep. sv, Jožefa, kak drži za roko maloga Jezuša.
Lübleni Slovenci, ki ste doma pri vašoj držini i pri vašoj domačoj cerkvi, li Boga radi molte pa se zahvalte, da ne nosite te jarem, kak mi bogi siro-macje. Kakša žalost je to za nas zdaj v zimskom časi, de ne mamo strehe... Ali trošt mamo, kda dobimo Novine i lübleni Marijin list. To nas krepiipod-pira, kda sploh v caglo ne spadnemo.
Lüblena bratje Slovenska li brante nas lübleni slo?enski jezik, ka nam ga ne odtrgnejo.
Cüjem glas iz domi, kak vse drago odavate. Naj se vam zato ne mili telo par koron na Novine i Marijin list. Gledajte, mi na den samo 36 fi!erov slüžimo, iz teh moremo küpiti konce i vse, ka je potrebno pa dönok vküp devamo na Novine i na Marijin list...
IIuber József.
Dem i svet — Glási.
Odlikovanje. G. parečnik Vflrős Vik-tor je sprijo za hrabre obnašanje pred sovračnikom v. 10. taljanskoj bitki signum laudis s sablamiina KaroI čete križee na trake hrabrostne sveti nje. Ma pa že brons ino veliko srebrne. Tak vse vküp štiri.
Vojak vlakom. Iz pisma g. paznika Vörös Viktera naberem ništerne misli: Vse. ka pride ed Boga, je dobro ... Mi delamo Bcgi krivico, kda ga žalimo, vredni smo zato 'kaštige, štere nam Bog pešila. Ta kaštiga je pa ne samo za včinjene grehe, nego tüdi opominanje za prihodno živlenje, da se namreč poboljšamo. S trplenjom je vrastvo ... Morete mnogo trpeti, šteri se vu strelnih jarkah, Morete v noči vu dne iti v slüžbo na nevarna mesta... V vsakšoj minuti vas čaka smrt. Na misli vam prido vaši domači, ki zdaj sladke ine mimo na sühom pod strehov spijo, vi pa morete zdaj vu dež!, vu snegi tü stražiti. Mate dosta prilik, da radovoljno trpite, kak sam G. Jézus Kristuš. Tü mate čas mo!iti sv. šisle ali drüge molitve, da vam ½odejo s tem kračiše vére vu službi ino da nam lübi Jezuš podelo skoro blaženi ino zaželjeni mir ...
Pozdi|fijena velna podpora bodi od l-ga novembra. Do?ice G mesecov dobijo pedporo. potem novo penzijo.
Ranjeni SO. Ficko Števan d. p. iz Gančan, Šarüga Števan, 20. d. p. iz Melinee, KoIenko Števan, 20. d. p. vl Žižkev. Rane so ne teške. Na skori zaeelijo.
t.
NOVINE
1917. decembra 93,
Odiikovan je Magd½ Pavel, lovec. Pedpere je poslo, kda je drügo malo srobrno dobo. Prek po g rečem mesti jC še pri Isenzo (Soča).
Cena živlite je spadnola. Zrok je, da krma pömenjkava, v Budapešti je cena tüdi spadnola. Zvüntoga ne bilo vagonov. Na skori ne oode nači, v Gradec, na Bunaj (Wier) se živa živina samo s trensportni*n dovolenjom slebodno pošilja.
Od penez.' Tisa pravi, da ebilnosti vu penezi ne ga. To se ima tak vidi. Da so naši penezi vi valavnosti — valuti -S tak spadnola je zrok, da za prva sme si tak misl i; da bitje edloči bojno, vojaški minister je velko oblast dobo. Nišče ne pitc, ka je cena, naj samo dobo. Drago smo küpüvali. Zdaj že Znamo, da zvün feitja gospo-darstvo (verstvo) tüdi velko odločilne mcč ma.
Ne pride vküp zadosta silja vu že-leíhOj županji. Politična ¼emišija je 12. dec. spravišče mela v Sembateli. Silje niti vu štrtem deli županije so ne prek vžeíi. — Vse vküp je prišlo de zdaj 230 vagonov. Te je, prej, preveč malo. Te je niti ne de-ceti dej onoga, ka bi moglo prek vzeto bili. Ki so brezi mele, že, pridoči me-seč menje dobijo. Velki župan se proti, da smo lehko pripravni f na ostrejše regule, na rekvizicijo. Ni mesec decembra je županija dobila 700 meter-centov petrola, lani 1200 metercen-tov. Velki župan javi, da notariuške najbolje poznajo lüdi, .a njihevom spravišči je čüo ovo idejo, štero i on za zasvoji: K leti pri mlatitvi častniki bodejo.
Živine na toplom i sühom mejte. Tem menje kime rabi. Nego zato trbe zračiti. Samo paziti morete, ka vam živina ne bode v »cugi* st&la, ar se vam prehladi. Komljenim Svinjam male porcije trbe davati. Tak bolje na sobe jemle. Večkrat njim davati.
Črevle trbe večkrat mazati, ar po vremeni se na koži odpre jo male lük-njice. Črevlji se s toplov vedov zbri-šejo, pctem se na toplcm namažejo.
Gnoj tüdi vredi mejte. Mate zdaj vu »mi čas. Ne ravno na sürko, nego na visiko ga spravlaje. Kak je grdo i velki kvar, či gnoj se pa ta razlučani leži na dvorišči.
Beltinski farniki so pobošali plačo svojemi plivánoši.
Inda so beltinski plivánošje téhižni dohodek tak bráli, ka so na treh krá-lovo od hiže do hiže hodili i blagos-
lavlali vse pri hiži prebivajače, Tak so lüdjé želeli i tak so ráj dáli. Dnes je tá žela vgásno!a, ali iüdjé záto radi prinaséjo svoje krajcare. Mesto šonke se dáva 40 krajcarov. Vsi so vidli, ka je to malo, žato zo-želeli to tüdi podig-noti. Ali to je sfálilo, ka so 8kolnik nej doma, oni so v Rususkora zavzéti Skolnik tüdi má eden del toga dohodka zdaj so pa nej znali, kak bi se to po-digoolo. Bivšni dchodek te tak po Stáron de se dale brao: želár dá 20 krajcarov, gospodár pa 88 krajcarov, ali pa 48 krajcarov i tri ali štiri prgišče lena. Gospodár je pa vsáki, ki 2 plüga nemške mere vse zemlé više má. Ki pa niže, on je želár.
V Augustuši se dáva od fárnikov Zrnje. Poglavarje so oblübili, ka to tüdi se nikaj more vréd vzéti. Adriance bi moglo dati 46 keblov pšenice, Bel-tince 82 keblov žita, Lipovce pa 28, Gančane 32, Bratonce 18, Dokležovje 16 keblov žita Melince 24 keblov pšenice.
Ali tü pa tamvsigdár eden-dvá ke-ričiča falita. Tomi deli zrok je pa to, ka v vsakoj občini skoro 10 ali 20 plügov ali ešče več je lühinskih rekáj, ki ma!egda prineséjo svej dogodek. Veški županje, ritarje so obečali, ka petomtoga od vsákoga, ki zamüdi v svojen časi dati svojo dáčo, gda de dála plačüvao, do. popovski dohodek tüdi terjali. Zrnje zdaj vsepovsod pli-vános z županom veškim poglavárom beréjo. Tej dobijo za svoj trüd debelo pláčo ; onih penez pa, ka od nerédnih notristerjajo deséti procent. Tak so pli?ános zadovolni pa poglavarje dobre vole. Vkttppobráno Zrnje občiue domo správíjos vojimi stroškami. Zrnje se dnes od cele zemle dáva, vsaki plüg dvá litra dá.
Na pemoč so nadale z tém farniki svojim dühovnikam, ka popravke pri hrambaj, štere k patroni ne slisije, zvršávlejo. Priliko so denešnji šče nej meli viditi, ka z káksim srcom to dela jo, nego si mislili moremo, ka kak ove, tak to tüdi se te že či ovači nej, po neveliva. — Gda pa velika spoved je v Adventi i vu Velkon posti, vsaka hiža dá belice, ti edni 2—8, te drügi pa edno, ali pa nikaj. Štiri vesnice v Adventi, štiri vu velkon posti. Gda je čas veli¼e zpovedi, te županek (máli ritar) samo vzeme korbeo i beré i vküppobráne notri prinesé. Té dohodek se máli vidi pa si nikáfc tak misli to bi pa jaz nej dao brati. — Ja pa je nej zavrženi dohodek, v tom bojnon časi celo nej. Ženske! kelko košta edno jajce? Vi znáte. No pa či za edno do-biš telko, za jezero falátov kelko dobis ?
Jezero belic se pa v ednom leti na farof more prinesli.
Tarši dohodek tüdi majo beltinski dühovnik šteroga nej vsaki dužen dati, nego samo en, ki kaj sčé meti ali debiti. Te so mešni i stdar?šni dohodki. V Be!tinskoj fari se na edne leto okoli 3—4 jezer meš deli plača. Vse — se razmi — nemrejo se tü o pravili, ar vsaki dühovnik eden den samo edno sv. rnešo slüži.
íDale.)
Vojaški pozdravi
Pezdrav pošilja Stanko Mihal topni-čar. Prosi Novine, to naše lepo slovensko čtenje, s Števila si kaj čas kratí i tüdi düši hrani. Pozvek Franc iz Dolojih Šlaveč, Vogrinčič Jožef i Hor-vat Jožef pozdravlajo svoje oča i matere, brate is sestre ino vse poznance, želejo njim blažene svetke. Žo štrto leto so na Rusktrm. Vesele glase čtt-jejo, da mir sklenjav!ajo. Pri njih zdaj ue ga nikše strelbe. S Rusami vküp hodijo vsaki den. Rusi celi den pa celo noč popevlcjo, igra njim banda, ple-šeje tak, ka malo vse ne rarčeő¾o. Niiterne tjedne — pišéjo dale —^ je preveč lepi mir ino lüšno je. Na koncí znevič pozdravlajo vse domaőe i paj-daše.
Pošta.
Ve!, g. Kühar A. Nedela. Jas ne ▼em, kak je, nego za res je bila žena Matuš Adama zbrisana. Vse v red postavlen. Stare njoj zdaj na ednok pošl-jein. Pezdrav.
M. Franc v S. $ ker. na anisionare i 1 korono na lük sam v roke dobo. Hvala. Pišete, da vu vašoj vesi so t adventi na Marijin svetek po polnoči do tretje vöre igrali i plesali, žalostno je., nego vu Novine djati ne moremo. Za ništernih klautušov volo bi samo vesi srameto napravili. G. Por. Vörös Viktor. Hvala na pozdravi. Vse bode v redi. G. Par. Zorko. Hlvala na dobro) žéli.
vkrep6evalne, téč-ne in iejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškate!ka, mela, pomaranče strašoica in višnja. Neuspeh ízkijüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zima pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 poit-nine proste proti povzetjL Za kraetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavec s tov pijačov okrepčajo ae da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj zmožností
Janez Grolich, drogerija »pri angejju* Brne Štev. 85. Meravske.
e¾msdzO ne tjgkAzMtlt HHNMncziŠ* ttnonaJ8ll6¾ Oü0nfiÉBcncgar