GDK: 923.4:94 Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove The Suggestion of the System of Subsidies for the lnvestments in Forests Milan ŠINKO• Izvleček Šinko, M.: Sistem materialnih spodbud za via~ ganja v gozdove. Gozdarski vestnik, št. 1/1993. V slovenščini, cit. lit. 14. V prispevku so predstavljene vrste spodbud za vlaganja v gozdove in razlogi za njihovo uporabo. Opredeljeni so glavni kriteriji za oblikovanje si- stema materialnih spodbud. Prikazan je možen sistem materialnih spodbud v Sloveniji. Ključne besede: gozdarska politika, spodbu- de, materialne spodbude O. UVOD O. INTRODUCTION Namen prispevka je opredeliti pojem ma- terialnih spodbud lastnikom gozdov za vla- ganja v gozdove in njihov pomen za uresni- čevanje gozdarske politike. S pomočjo spo- znanj in izkušenj držav, ki uporabljajo te instrumente že dalj časa, je kritični presoji in z upanjem na strokovne in politične odmeve, predstavljen predlog sistema ma- terialnih spodbud v slovenskem gozdar- stvu. V Sloveniji se začenja gospodarski si- stem približevati in prilagajati sodobnim razvitim sistemom. Na gozdarstvo bo pose- bej močno vplival spremenjen pomen eko- loške, socialne in gospodarske funkcije lastnine gozdov in s tem povezanih intere- sov lastnikov ter njim velikokrat nasprotujo- čih družbenih interesov. Neskladje med zagotavljanjem kratkoročnih interesov las- tnikov gozdov in dolgoročnimi horizonti, s katerimi računa družba, se lahko zmanjšuje na načine, ki ohranijo funkcije lastnine, med katerimi je zelo pomembno zagotavlja- * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO 42 GozdV 51, 1993 Synopsis Šinko, M.: The Suggestion of the System of Subsidies for the lnvestments in Forests. Gozdar- ski vestnik, No. 1/1 993.1n Slovene, lit. quot. 14. Abstract: lncentive types for the investing in forests and the reasons for their use are presen- ted in the article. The main criteria for the forming of the subsidy system are also defined. A possible subsidy system in Slovenia has been put forward as well. Key words: forest policy, incentives, subsidy nje racionalnosti gospodarjenja. Razvitejše zahodnoevropske države, ki so dosegle visoko stopnjo gospodarske učinkovitosti in precej visoko okoljevarstveno kulturo ljudi, že desetletja uporabljajo različne instru- mente za zagotavljanje in uravnavanje jav- nih interesov do gozdov. 1. SPODBUDE ZA VLAGANJA V GOZDOVE KOT UKREP GOZDARSKE POLITIKE 1. INCENTIVES FOR THE INVESTMENTS IN FORESTS AS A MEASURE OF FORESTRY POLICY 1.1. Vrste spodbud 1.1. lncentive Types Za doseganje z gozdarsko politiko dolo- čenih ciljev se uporabljajo različni instru- menti, kot so npr. splošna zakonodaja z implikacijami na gozdarstvo, posebna goz- darska zakonodaja, svetovalne storitve ter materialne spodbude. Spodbude za vlaganja v gozdove (ang. incentives) se delijo na nematerialne in materialne (nem.: Subventionen, Foerde- rung, ang.: subsidy, fran.: subvention) spodbude. , l_ Milan ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Med materialne spodbude uvrščamo subvencije, ki so (KROTI 1986) plačila države podjetjem in gospodinjstvom v de- narju ali nudenje storitev (ki jih je mogoče denarno ovrednotiti) za določeno pričako­ vano ravnanje in so nadomestilo za izgub- ljene tržno gospodarske koristi. Materialne spodbude so usmerjene v različna področja gozdarstva, ki jih želi država pospeševati. Najpogosteje so materialne spodbude povezane z interesi po povečani produkciji (PLOCHMANN 1982) lesa v gozdovih, ki naj bi zmanjšala razliko med potrebami in proizvodnimi sposobnostmi gozdov. Vedno bolj pa se uveljavljajo materialne spodbude, ki spodbujajo (»honorirajo«) varstveni, bla- ginjski in rekreativni učinek gozdov. Zaradi vzročno posledičnega razmerja med pro- izvodnim in splošnim blaginjskim učinkom gozdov na družbo -jih le težko delimo na gospodarske in negospodarske. Tabela 1 : Vrste spodbud za vlaganja v gozdove Table 1: Jncentive Types for Jnvestments in Forests Po namenu jih delimo na materialne spodbude, ki imajo učinke predvsem v gozdu, in tiste, ki imajo tudi socialne in politične posledice (npr. zaposlovanje, raz- voj manj razvitih območij, zmanjševanje političnih napetosti ipd.). Po obliki so lahko materialne spodbude: - denarna sredstva in nizkoobrestna po- sojila za popolno ali delno pokrivanje stro- škov, - subvencije v naravi (npr. sadike, gno- jilo ... ), - svetovalne storitve in druga tehnična pomoč. Subvencije v naravi so materialna sred- stva, ki jih dodeli država brezplačno lastni- kom gozdov za izvedbo določenih del v gozdovih (npr. sadike, sredstva za varstvo gozdov, gnojilo). Subvencije v naravi imajo nekatere pred- nosti, ker omogočajo uporabo strokovno neoporečnega materiala (npr. rastišču pri- v naravi b .. --------in kind su venclJe / subventions -------v denarju m money __.........----brezobrestni __.........---- interest-free Materialne krediti nizkoobrestni subvenciJe za / Subsidies \ credits ~at low rate.~ of interesi · del obresti subventions for a Spodbude part of interests za vlaganja davčne olajšave v gozdove m~ome tax Incentives for rellefs the investing in forests ~ -~"'' NematericilneČ consulting Unmaterial --............tehnična pomoč technical aid GozdV 51, 1993 43 Milan g;INI)podkupuje« določene skupine Zfl njihovo podporo); - uravnavanju konfliktov • (materialne spodbude v primerjavi z zapovedmi in pre- povedmi povzročajo manjše družbene kon- flikte, saj močnejše interesne ali politične skupine ne uveljavljajo zgolj politične pre- moči ampak prevzemajo tudi določene ma- terialne dolžnosti na interesnih področjih); - ustvarjanju splošnih pogojev za delo- vanje družbe (politični sistem naj bi pospe- ševal ugodne in zaviral za razvoj družbe neugodne razmere, predvsem nepopolnost trga, ki ne zagotavlja zadostne količine dobrin s pozitivnimi eksternimi učinki). 1.3. Sistem materialnih spodbud 1.3. The System of Subsidies Sistem materialnih spodbud lahko opre- delimo kot medsebojno delovanje: nepo- sredno prizadetih lastnikov gozdov, nosil- cev subvencijske politike in programa mate- rialnih spodbud. Sistem materialnih spodbud mora upo- števati celovitost povezav med posamez- nimi področji družbenega delovanja. Tako lahko na materialne spodbude v gozdarstvu zelo močno vplivajo materialne spodbude v kmetijstvu in interesi kmetijstva nasploh.' * Kmetijske subvencije v Evropski gospodarski skupnosti so zelo zmanjšale interese za subvenw cije v gozdarstvu, predvsem za pogozdovanje mejnih kmetijskih površin. Gozd V 51, 1993 45 Milan ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Prav tako je treba upoštevati specifičnost gozdnega dela ter velikopovršinski značaj gozdne proizvodnje, ki močno vpliva na socialno in ekonomsko moč določenih ob- močij, ki so mnogokrat manj razvita. Osnovni problem materialnih spodbud, kot državnih izdatkov, je njihova učinkovi­ tost. Proces, v katerem se določijo cilji spodbud, vrste in višine, mora odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja (HUM- MEL 1984): - ali so cilji materialnih spodbud dovolj jasno opredeljeni, - ali so določene prioritetne dejavnosti, - kakšne so možnosti za uspeh material- nih spodbud. Za uspešnost materialnih spodbud je treba ugotoviti: - kako je mogoče lastnike najučinkovi­ tejše usmeriti v določeno aktivnost, - katere materialne spodbude bodo naj- učinkovitejše v primerjavi s stroški, - katere materialne spodbude bodo vpli- vale na donosnost gozdov in gospodarsko uspešnost gozdarstva in s tem na postopno zmanjševanje odvisnosti od materialnih spodbud. Celoten sistem materialnih spodbud mora zagotoviti trajen interes lastnikov go- zdov, da izvajajo z gozdnogospodarskimi načrti opredeljene aktivnosti. Dolgoročni in- teres lastnikov se poveča, če tudi sami prispevajo (soudeležba) ali denar ali delo za določen projekt. Po končanem sofinan- ciranju lahko zagotovi lastnikov interes tudi ))nadzor(( nad projektom in svetovanje go- zdarske službe. Interes lastnikov lahko spodbudijo tudi neformalne oblike sodelo- vanja z lastniki, kot so npr. tekmovanja ali častna priznanja za uspešno nadaljevanje projektov. V gozdarstvu je težko izmeriti kratko- ročne in neposredne učinke materialnih spodbud. Zato je oblikovanje višine držav- nega proračuna, namenjenega materialnim spodbudam, predvsem rezultat političnega procesa oblikovanja proračunske in pose- bej gozdarske politike. V tem procesu na- stopajo kot nosilci političnega vpliva na področju materialnih spodbud (KROTI 1986): 46 GozdV 51, 1993 - politične stranke, - Uavna) gozdarska služba, - združenja lastnikov gozdov. Vsak izmed nosilcev na specifični način sodeluje v političnem procesu zagotavljanja ter razdeljevanja sredstev, pri čemer si prizadeva zadovoljiti svoje interese. Kome- njenim nosilcem lahko dodamo tudi druge organizacije, ki imajo interes sodelovati pri sistemu materialnih spodbud. Predvsem so to nevladne organizacije, kot so npr. zdru- ženja lesnopredelovalne industrije, okolje- varstvenih organizacij, kmetov, lovcev ipd. 1.4. Evropska gospodarska skupnost 1.4. European Economic Community Eden pomembnih, če ne najpomemb- nejši cilj držav Evropske gospodarske skup- nosti pri spodbujanju gozdarstva, je pove- čanje gozdne proizvodnje (BRANDL in drugi 1987), saj same ne morejo pokriti potreb po lesu z lastno proizvodnjo. Drugi cilji so dodatna delovna mesta, vzdrževanje lastniške strukture, rekreacijska vloga go- zdov, nega krajine in varstvo narave. Osnovni problem pri subvencioniranju v večini držav je, kako doseči z omejenimi sredstvi čim večje učinke pri doseganju ciljnih usmeritev. Skupne ugotovitve razi- skave o delovanju denarnih spodbud na podlagi r~oročil iz posameznih držav EGS so: - denarne spodbude so učinkovitejše, čim večja je lastniška enota (skupnost); - upoštevati je treba, da so gozdovi za večino lastnikov gozdov le rezerva kapitala; - na veliki posesti so stroški veliki, zato je tudi velik interes lastnikov gozdov, da gospodarijo s kapitalom; - poleg neposrednega financiranja je zelo pomembno tudi svetovanje; - spodbude na veliki posesti so uspeš- nejše, zato jim je treba dati prednost; - na manjši posesti kljub spodbudam ni mogoče doseči gospodarskega dobička; - neizogibna je kontrola države; - pri nenamenskr uporabi je potrebno vračanje sredstev; - potreben je diferenciran pristop glede na različne pogoje (vrsta lastnine, rastišč, skupne gospodarske pogoje ... ) ; Milan $!NKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove - premalo znanj o mehanizmu in vplivu spodbud na gospodarjenje z gozdovi. Na spodbude gozdarstvu pomembno vpliva stanje v kmetijstvu oziroma usmeri- tev kmetijske politike EGS. Politika EGS pri subvencioniranju je usmerjena predvsem v pospeševanje pro- dukcije lesa oziroma zmanjševanje (nado- meščanje) kmetijskih površin, ne upošteva pa drugih funkcij gozda in s tem izenačuje kmetijsko in gozdno proizvodnjo (MIE- GROT 1990). 2. MOŽNE REŠITVE POLITIKE MATERIALNIH SPODBUD ZA VLAGANJA V GOZDOVE V SLOVENIJI 2. POSSIBLE SOLUTIONS OF SUBSIDIES POLICY FOR THE INVESTMENTS IN FORESTS IN SLOVENIA S predvidenimi spremembami ureditve gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji bodo lastniki gozdov neposredno prevzeli odgo- vornost tudi za vlaganja v gozdove. Name- sto nekdanjega sistema vzajemnosti pri zbiranju sredstev za vlaganja v gozdove, bo po predlogu Zakona o gozdovih uveljav- ljena neposredna materialna odgovornost lastnikov gozdov za tovrstna vlaganja. Ker mnogi lastniki gozdov: - niso zainteresirani za redna vlaganja v gozdove, saj je njihova navezanost na gozd majhna; - nimajo denarja za vlaganja v gozdove; - niso usposobljeni za gozdno delo; država predvideva neposredno mate- rialno pomoč lastnikom zasebnih gozdov pri vlaganju v gozdove. Pri materialnih spodbudah za vlaganja v gozdove je treba upoštevati: - javni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov, zlasti pa njihovih ekoloških in socialnih funkcij; - potrebo, da država zasebnim lastni- kom gozdov vsaj deloma nadomesti omeji- tve, ki jim jih nalaga zaradi zavarovanja javnega interesa za gozdove; - interes države, da materialno pomaga določenim socialnoekonomskim skupinam· lastnikov gozdov. Ker nir:namo lastnih izkušenj, se je pri oblikovanju kriterijev za materialne spod- bude treba naslanjati na tuje. Poleg že prikazanih tujih izkušenj naj navedemo še nekatera izhodišča: - z ustreznimi pravnimi instrumenti je treba zagotoviti namensko porabo sred- stev, - potreben je diferenciran pristop glede na različne pogoje (vrsta lastnine, rastišč, skupne gospodarske pogoje ... ), - povečati je treba znanja o mehanizmu in vplivu spodbud na gospodarjenje z go- zdovi, - sistem materialnih spodbud naj bo do- ločen tudi v zakonu o gozdovih. Pri obliko- vanju pričujočega predloga sistema mate- rialnih spodbud v Sloveniji smo upoštevali določila predloga zakona o gozdovih (okto- ber 1992), ki se smiselno nanašajo na področje materialnih spodbud. Pri določanju višin materialnih spodbud nastopi temeljno nasprotje med zakonskimi določili in možnimi materialnimi spodbuda- mi, ki izhaja iz dejstva, da so s predvidenim gozdnogojitvenim načrtom predpisana vla- ganja v gozdove za lastnika obveznost. Zakaj potem sploh spodbujati nekaj, kar je predpisano? V takih razmerah lahko sistem materialnih spodbud opravičujemo pred- vsem s političnimi razlogi (zagotoviti spre- jemljivost omejitev in zahtev pri gospodarje- nju z zasebnimi gozdovi ter porazdelitev stroškov vlaganj v gozdove med vse člane družbe). Sistem in program materialnih spodbud se bo moral oblikovati v procesu oblikova- nja gozdarske politike. V tem procesu bi morali sodelovati vsi, ki imajo interes za kakovostno gospodarjenje z gozdovi (in so tudi pripravljeni žrtvovati materialna sred- stva), oziroma tisti, ki sodelujejo pri obliko- vanju družbeno verificiranih ciljev gospo- darjenja z gozdovi ter seveda neposredni izvajalci oziroma lastniki gozdov. Sodelova- nje pri oblikovanju gozdarske politike nam- reč ni zgolj pravica ampak tudi odgovor- nost. Za določanje višine materialnih spodbud bi bilo primerno določiti delež stroškov, ki jih pokrije država. Razlogi za tak način določanja materialnih spodbud so: hetero- GozdV 51, 1993 47 Milan SIN KO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Tabela 2: Predlo~ materialnih spodbud za vlaganja v gozdove v Sloveniji Table 2: The sugge tion of Subsidies for the lnvesting in Forests in Slovenia Značaj gozdov in poudarjenost funkcij The Forest Character and the Accentuation of Functions ·;; ·;; .c E o o :;; " ." ." • .c N 1:l N 1:l • ·~ ~ ·c ·a .E o o ~ o ~ ti O> ~ " ·;; o ·u o ·c OJ Ul ·c o ]i Vrsta del Ukrep ~ o~ -c o o ." o o ." -o- ~ o ~ Work type Measure g >'(3.2 g ·-··§Ul N~ .c o ;; ~ N2::::Jčtl NE ::::1 c o~ " o O>.'? E o '§ ·e =m-eE ·o ro-g2 o o 0..~ is..~ ·;:: c ·-..cc ID c..E o..= Cii2 > :=.;- ·.::- 8 Ul o o ii5"5 o ·ru.._ E >O o><.>• .gi 'tf aJ.§ CN.CO cE~;= 22 -cO'tr.iUJ NE(!)«! :::l~wo gJ ~.5:§ ~ o.§':§ ~·J: O_cQ~ o c: ..c!:: ...J..Ct--3 _JNt--3: C!J ou. «! o.. .2 t- .a 2 3 4 5 6 7 Obnova gozdov Forest regeneration D,M 30 50 100 100 40 Spopolnjevanje lnterplanting D,M 30 50 100 100 40 Nega mladja D 60 60 100 100 BO Tending of young trees Nega gošče D 60 60 100 100 BO Tending of saplings > Prvo redčenje D 60 60 100 100 BO First thinning Drugo redčenje PC-PS Second thinning Obžagovanje vej iglavcev The pruning of conifers' branches D 50 50 100 100 50 Varstvo gozdov Forest protection: D,M BO 90 100 100 90 preventivno varstvo gozdov preventive forest protection M varstvo gozdov pri izkoriščanju gozdov forest protection in M forest exploatation varstvo gozdov pred divjadjo M forest protection against the game mehansko M mechanical · kemično M 20 20 100 100 20 chemical Premene K,M 50 50 100 100 50 Conversions indirektna indirect direktna direct Sanacija gozdov The improving of forests' health condition poškodovanih zaradi emisij affected by emission D,M 90 90 100 100 90 poškodovanih zaradi divjadi affected by the game D,M 90 90 100 100 90 poškodovanih zaradi ujm affected by the weather D,M 70 70 100 100 70 48 GozdV 51, 1993 Mnan SJNKO; Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Nakup gozdu prilagojenih delovnih sredstev The purchase of working means adapted to the forest Vzdrževanje gozdnih cest Maintenance of forest roads Gradnja gozdnih cest Forest road construction Obnova pogorišč Reconstitulion of the are as dest roy ed by fire Sanitarne sečnje Sanitary cuttings Protierozijska zaščita Antierosion protection Okrajšave v tabeli: Abbreviations in the table: D - subvencija v denarju subvention in money M - subvencija v materialu subvention in kind K - kredit credit 2 K K D,M D D,M 3 4 5 6 7 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 NS - razlika med stroškom proizvodnje v normalnih in izrednih razmerah the difference between the production costs attained in normal and ubnormal production condition PC-PS- razlika med prodajno ceno in proizvodnimi stroški the diHerence between the set!ing price and production costs genost gozdov v Sloveniji in s tem stroškov, ki nastanejo pri posamezni vrsti del v go- zdovih ter tudi omejena proračunska sred- stva. Tak sistem pa bo potreboval inten- zivno sodelovanje javne gozdarske službe, ki pa se ne sme izroditi v nepotrebno administriranje. Sistem materialnih spod- bud mora biti pregleden in razumljiv. Oblikovan je lahko kot dvovhodna tabela z višinami subvencij, glede na vrsto del in značaj gozdov. Socialnoekonomski položaj lastnika ter velikost gozdne posesti je mo- goče uporabiti kot korektiv. Država bi subvencionirala z denarjem, v naravi ali s posojili. Davčne olajšave so zaradi specifičnega slovenskega davčnega sistema premalo učinkovit instrument. Posamezna oblika materialnih spodbud je odvisna od interesa države za izvedbo določenih del in značaja investicije glede na to, ali prinaša lastniku kratkoročne ozi- roma vsaj srednjeročne neposredne mate- rialne koristi. S posojili z različnimi obrest- nimi merami in odplačilnimi dobami bi sub- vencionirali dela, ki imajo neposredne eko- nomske koristi (redčenja, gozdne ceste ... ). Osnova za določitev višine subvencij so lahko celotni stroški ali nadstroški pr'1 tistih delih, ki prinašajo ekonomske koristi (npr. redčenja). Pri tem je treba raziskati, kakšen je vpliv materialnih spodbud na druge pa- noge (npr. lesnopredelovalno industrijo) in konkurenčnost slovenskega gozdnega (in lesnopredelovalnega) gospodarstva v med- narodni trgovini. Gospodarjenje z gozdovi je racionalnejše na večjih površinah, zato bi lahko država s posojili omogočala nakup gozdov zasebni- kom zaradi zaokroževanja gozdne posesti. V tabeli 2 je predstavljen predlog mate- rialnih spodbud za vlaganja v gozdove v Sloveniji, in sicer v obliki dvovhodne tabele, kjer je en vhod vrsta del, drugi pa značaj gozdov in poudarjenost funkcij. Poseben stolpec je namenjen določitvi oblike sub- vencije, ki je lahko v denarju, materialu ali posojilu, in sicer za določen delež celotnih stroškov oziroma razliko med proizvodnimi stroški ter prodajnimi cenami pridobljenih gozdnih sortimentov. GozdV 51, 1993 49 Milan SINIsa- mo(< 40-odstotnim subvencioniranjem zavi- rali težnje po umetni obnovi. Pri spopolnje- vanju bi veljali enaki deleži. Nega mladja in gošče je tesno povezana z umetno in naravno obnovo. Zaradi dolgo- ročnosti bi morali biti znani pogoji za sub- vencioniranje začetnih gojitvenih ukrepov že pri začetku umetne obnove. Tako bi v večini primerov obnovo in gojitvena dela v mladju in gošči obravnavali kot celoto. S tem bi bil poudarjen dolgoročen interes države za sodelovanje. Subvencije za nego mladja, gošče ter piVo redčenje bi znašale v gozdovih brez omejitev gospodarjenja 60% (v denarju) in 80% v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami. Razlika je posledica večjega interesa po kakovosti opravljenih del v go- zdovih s poudarjeni mi socialnimi funkcijami, ter tudi kot »Odškodnina« zaradi rabe go- zdov. Pri drugem redčenju že pričakujemo do- ločene količine gozdnih sortimentov, katerih cena pa je lahko nižja od proizvodnih stro- škov. Tako bi država pokrivala razliko med prodajno ceno in proizvodnimi stroški. Oboje bi bilo določeno s standardi na državni ravni, pri čemer bi bila možna odstopanja, npr. po območjih, če bi se ugotovile bistvene razlike tako med cenami kot proizvodnimi stroški. Varstvo gozdov je področje gospodarje- nja z gozdovi, kjer je potreben integralni pristop, kar zajema primerno velikost ter zaokroženost gozdnega območja. Tako lahko na večji površini varstvo gozdov izva- Milan ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove )aJO predvsem izvajalska podjetja, ki jih financira država neposredno na podlagi razpisov in dolgoročnih pogodb. S subven- cijami v denarju (npr. lupljenje iglavcev) in materialu (npr. lovne pasti za lubadarje) pa spodbuja tudi preventivno varstveno dejav- nost lastnikov gozdov. Za varstvo gozdov pri izkoriščanju gozdov bi spodbujala država uporabo varovalnih sredstev, ki pre- prečujejo poškodbe dreves pri· spravilu. Take pripomočke bi posredovali revirni go- zdarji lastnikom gozdov v brezplačno upo- rabo za določen čas. Varstvo gozdov pred divjadjo naj bi zago- tavljali predvsem tisti, ki imajo koristi od (previsokega) staleža divjadi. S subvencio- niranjem v materialu v višini 20% celotnih stroškov bi država spodbujala tudi vključe­ vanje lastnikov. Premene so gozdnogojitven! ukrep, s katerim zagotavljamo dolgoročno poveča­ nje gozdne proizvodnje z učinkovitejšo iz- rabo rastiščnih potencialov. Cilji premen so povezani predvsem s pričakovanim večjim donosom, tako v količinskih kot denarnih merilih. Pričakovane ekonomske koristi so razlog, da bi premene spodbujali s posojili ter subvencijami v materialu (sadike, gnoji- lo, zaščitna sredstva). Krediti bi bili dolgo- ročni ter obrestovan! s primerno (za kredi- tojemalca stimulativno) obrestno mero. Mo- žen bi bil odlog vračanja kredita v prvih letih po osnovanju novega sestaja zaradi soraz- merno poznih pričakovanih donosov. Kredi- tojemalec bi moral zagotoviti namensko rabo (npr. soudeležba lastnika v obliki kav- elje) in vračanje kredita (npr. hipoteka, za- varovanje) ter nadzor nad izvajanjem del. Pri sanaciji gozdov bi sodelovala država z denarjem in materialnimi sredstvi. Udele- žba države bi bila pri sanacijah zaradi emisij in divjadi poškodovanih gozdov so- razmerno visoka (do 90 %), kar je posledica objektivne odgovornosti celotne družbe pri nastanku za gozd negativnih razmer. Pri sanaciji gozdov, poškodovanih zaradi na- ravnih ujm, bi bila stopnja udeležbe države manjša zato, ker se pri ujmah pridobijo določene količine gozdnih sortimentov, ki jih je mogoče prodati in tako pridobiti del sredstev za obnovo gozdov. Vendar bi bila zato potrebna posebna dejavnost države za uravnavanje resnega trga (subvencije za stabiliziranje trga gozdnih sortimentov), da bi bila cena gozdnih sortimentov pri- merno visoka. Razlog za manjšo udeležbo države bi bilo tudi spodbujanje pričetka uporabe zavarovanja tudi v gozdarstvu. Nakup gozdu prilagojenih delovnih sred- stev bi pospeševala država s kreditiranjem tako zasebnih lastnikov gozdov kot izvajal- cev gozdnih del - izvajalska podjetja. Po- jem delovna sredstva se nanaša tako na delovna sredstva v izkoriščanju gozdov kot tudi gojen ju gozdov ter drugih delih v gozdu. Določanje primernosti za delo v gozdu bi bila naloga strokovne organizacije, ki bi podeljevala )>certifikate« delovnim sred- stvom za delo v gozdu. Prednost pri kredi- tiranju bi imeli izvajalci z zadostnim obse- gom zagotovljenega dela (tako po pogod- bah kot tudi v lastnem gozdu). Sredstva za gradnjo gozdnih cest bi za- gotavljala država v celoti v okviru programa odpiranja gozdov z gozdnimi cestami. Po- sameznim lastnikom (ali združenim lastni- kom), ki bi želeli pospešiti odpiranje svojih gozdov (gozdne ceste in tudi vlake) bi bili namenjeni krediti (do 60% investicijskih kreditov) s primernimi kreditnimi pogoji. Sredstva za obnovo pogorišč bi zagotav- ljala država, lastnikom pa bi nadomestila stroške obnove v celoti v potrebnem mate- rialu in denarju za opravljeno delo. Država bi pokrila nadstrešek pridobivanja gozdnih proizvodov iz sanitarnih sečenj. Nadstrešek nastane zaradi poseka manjše količine dreves, kot je potrebno za gospo- darno gozdno proizvodnjo. Pristojni organ bi določil normative za določanje nadstre- ška. Pri zagotavljanju sprotnega izvajanja sanitarnih sečenj z materialnimi spodbu- dami se zastavlja vprašanje, v kakšni meri tak pristop zmanjšuje interes lastnikov za preventivno dejavnost varstva gozdov. Protierozijsko zaščito in varstvo požarno ogroženih gozdov (protipožarna straža, ga- šenje požarov, gradnja in vzdrževanje pro- tipožarnih zidov, vzdrževanje protipožarnih presek, postavljanje opozorilnih tabel) prav tako uvrščamo med gozdnogospodarske dejavnosti, ki bi jih lastnikom v celoti sofi- GozdV 51, 1993 51 Mi!an ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove nancirala država. Sodelovanje države pri izvajanju protipožarnega varstva gozdov ne bi bilo usmerjeno neposredno k lastniku, ampak posredno - izvajanje varstva po- žarno ogroženih gozdov je lahko dejavnost zavoda. VIRI 1. Aalde, O., 1991. Tools of forest policies: legislation, financial and fiscal incentives. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Aevue forestier Francaise. Nancy, s. 145-154. 2. 1988. Forestry policies in Europe. FAO fore~ stry paper 86. Rim. 3. Glueck, P., 1988. Forst~ und Holzwirt~ schaftspolitik. Universitat fUr Bodenkultur. Dunaj. 4. Harou, P., Brandl, H., Steinlin, H., 1987. FOrderung der privaten Forstwirtschaft in den L8ndern der EG. Allg. Forst.~u. J.~Ztg., 158, 10, s. 183-186. 5. Hummel, F. C., 1984. Institution and admini- stration. v Forestry Policy (ed. Hummel, F. C.). Martinus Nijhoff/ D. W. Junk Publisher. Hague, s. 23(}--232. Foto: mag. Janez černač 52 GozdV 51, 1993 6. Krott, M., 1986. Grundfragen der forstlichen FOrderunspolitik. Cbl. ges. Forstwesen. 103, 4, s. 21 (}--227. 7. Miegrot, 1990. Die Europ8.ische Gemein~ schaft und die Forstpolitik. Gradivo s predavanja v Ljubljani. 8. Pardo, R. D., 1991. Formulating policies for sustainable forestry development. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Revue forestier Francaise. Nancy, s. 99-105. 9. Plochmann, R., 1982. FOrderung als forst~ politisches Instrument. Forstwissenschaft Cen~ tralblaH. 101, 4, s. 238. 1 O. 1990. Podlage za oblikovanje nacionalne gozdarske politike. BF. Vtozd za gozdarstvo. Ljubljana. 11. 1992. Predlog zakona o gozdovih. Poroče~ valec Skupščine Republike Slovenije, 15. 1 O. 1992. 12. Rop, T., 1992. Državni izdatki in gospodar~ ska rast. IB revija 1 ~2, Ljubljana, s. 3-1 O. 13. Schmithuesen, F., Montalambert, M. R., 1991: Current trends in forest policies. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Aevue forestier Francaise. Nancy, s. 9-18. 14. Spencer, M., 1977. Contemporary Micro- economics. Worth Pub!ishers, Inc. New York.