Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72:082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kuiar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale, 5. marec 1977 LETO XVI - St. 4
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 0BĆINE DOMŽALE
8. marec — mednarodni dan žensk dobiva več revolucionarne vsebine
Ce smo v preteklosti v različnih sredinah različno praznovali H. marec mednarodni dan žensk bo verjetno tudi letos dovolj pestrosti. Kajti zavedati se moramo, daje pestro tudi naše življenje in delo.
Izhajajoč iz zamisli, ki se je rodila v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja, da bi osmi marec postal vzpodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje in da je osvoboditev žensk usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda, moramo letošnje praznovanje tesno povezati tudi z zakonom o združenem delu, ki to delavcem omogoča.
Delež žensk domžalske občine v občinskem gospodarstvu je sila pomemben, saj je od vseh zaposlenih v občini (v družbenem sektorju) kar 54,5 % žensk, v industriji pa 56,4 %. Ce upoštevamo vse proizvajalce v občini pomeni, da je od celotnega števila kar 52,5 %. Vse to pomeni, da je dosežena skladnost vsega prebivalstva, celo večji delež zaposlenosti nosijo v naši občini ženske.
Taka ugotovitev nam ne pomeni veliko, če ob tem zamižimo pred vsemi problemi, ki spremljajo družine in družbo ob taki zaposlenosti in zlasti glede še tihe prisotnosti nekaterih predsodkov, s katerimi se srečujemo, tako ob vprašanju zaposlovanja, kot tudi ob vprašanjih nekaterih dejavnosti, v korist družine in žensk. ODKLONILI SMO MISELNOST, da bi ŽKNSKL bile rezervna delovna sila, zavzemamo se za humanizacijo delovnih mest in delovnega časa tako, da bo to zaščita delavca ne glede na spol. Vedno bolj podružbljamo vrsto funkcij, v katerih ženske zavzemajo znatno vlogo in se uveljavljajo kot samoupravljalke.
Spopadamo se z opredelitvijo položaja naše kmetice ter odklanjamo tezo, da je kmetica ODVISNI član kmečkega gospodinjstva, ampak je v pravem pomenu besede poljedelka -proizvajalka.
Letošnje praznovanje bomo povezali tudi z jubilejnimi obletnicami, kot je 40 let Komunistične partije Slovenije, 40 let tovariša Tita na vodstvu Komunistične partije Jugoslavije, ker je položaj ženske močno povezan z razvojem revolucionarnih sil in zato bomo na doseženem gradili naprej samoupravno socialistično družbo.
Svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Občinski konferenci
SZDL Domžale
SPOMINSKA SVEČANOST V OKLEM
„24. februar je dan, ki je s krvjo padlih in ogljem sežganih borcev ter s solzami njihovih najdražjih vpisan v zgodovino našega narodnoosvobodilnega boja. Tega dne se je odigrala na Oklem tragedija, ki ji ni primere v vsem času štiriletnega boja za svobodo od Kamnika do Save."
To so boleče besede spomina enega izmed preživelih borcev, ki ni izgubil mladega življenja med 72-timi žrtvami tragičnega februarskega dne. To so tiste besede, ki nas vsako leto pripeljejo v ta tihotni kraj, da se poklonimo spominu tistih, ki so morali zaradi podle izdaje domačega izdajalca omahniti v prezgodnji smrti. Ko leto za letom prižigamo s tresočimi rokami sveče ob mrzlem spomeniku, nam skromni plameni prikličejo pred oči dogodke ranega jutra 24. februarja, ko so med krogljami podivjanega sovražnika zagorele domačije, ko se je sled mlade rdeče krvi zlila z ognjem, ko je dim nosil s seboj duh po gorečem mesu med podboji vrat, oken in vogali hiš padlih nedolžnih ljudi Toda v teh plamenih s sramoto občutimo tudi vest vseh tistih, ki so z izdajstvi pomagali podivjanemu sovražniku, da je pri nas pobijal in požigal in brez usmiljenja odganjal ljudi v taborišča gladu, trpljenja in smrti. . .
Povsod se je razširila iskra upora, nešteto trudnih in od dela izmučenih rok je dajalo borcem in aktivistom vse, kar so mogle dati, na ustnicah so bile tople besede, polne vere v zmago in svobodo. Toda dnevi so bili vselej negotovi, boj je postal neusmiljena stvarnost povsod, nihče ni vedel, kje se bo končala njegova življenjska pot, pa vendar je bila v ljudeh vedno prisotna vizija novega življenja. Hajke, neprestani spopadi, kolone,hiteče v noč in spopade, so terjali mnogo življenj in to tudi tedaj, ko ni bilo več daleč do končne zmage. Pa vendar so do zadnjega tragedije uničevale mlada življenja.
Ko hodimo po teh poteh boja in trpljenja spoznavamo, da nam mora vsak spomenik zbuditi spoštovanje, saj stojimo tam, kjer se je za vedno končala življenjska pot tistih, ki so hoteli živeti za vsako ceno. Zaradi tega nam morajo biti vsa takšna mesta še bolj pri srcu, kajti zavedati se moramo, da se zgodovina ne sme ponoviti, da moramo zavestno prevzeti nase vso težo boja tistih, ki so padli za našo svobodo. Ker vemo, da živimo v svetu polnem nasprotij, potem moramo biti še bolj odločni na braniku naše svobode. Naš svet svobodnega človeka bomo uspeli graditi samo tedaj, če bomo vsi skupaj prevzeli veliko odgovornost za našo socialistično stvarnost, ki se lahko razvija samo tedaj, če bo postala stvar nas vseh in mladega rodu, ki stopa po svetli cesti svobode in bogatejšega jutrišnjega dne.
Iskrena vam hvala dragi tovariši. Bodite prepričani, da bodo vaša imena vedno prisotna povsod, kjer bomo govorili in ubujali spomine na našo prehojeno pot in da skušamo v plamene sveč dati tudi naša srca. saj ste postali del nas, ostali ste med nami kot borci in tovariši.
D. K.
*NASE ČESTITKE ZA 8. MAREC ~ DAN ZENA *
Osrednje proslave v letu 1977 v občini Domžale
Obračun in načrti
23. maja 1977 bo minilo 40 let od velikega shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom v občini Domžale. Ta shod je bil odraz krepitve KPS inje po svoji vsebini pomenil močnejši korak v združitvi kmetov, delavcev in delovne inteligence. Organizirali in vodili so ga komunisti. Na tem shodu je sodelovalo približno 1000 udeležencev.
V okviru praznovanja 40 let KPS in 40 let, odkar je tovariš TITO na vodstvu KPJ, bomo letos praznovali tudi ta pomembni jubilej.
Odbor za pripravo praznovanja 40 let tabora Ljudske fronte (v nadaljevanju LF) pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi Domžale je sprejel naslednji
PROGRAM
V vsaki sredini bodo v aprilu 1977 interne ali krajevne proslave, ki naj vključujejo revolucionarne spomine na 40-letnico ustanovnega kongresa KPS na Cebinah, 40 let Tita na vodstvu KPJ, 40 let shoda LF na Taboru, dan OF in 1. maj - Dan dela. Vse te jubileje je treba povezati tudi v okviru tedna mladosti.
- Odbor za pripravo proslave na Taboru VABI vse krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije ali skupnosti, da posredujejo svoje programe internih proslav, navedejo izvajalce in tako omogočijo, da bi kulturna skupnost občine Domžale in Zveza kulturno prosvetnih organizacij lahko pravočasno zagotovili potrebno pomoč za izpeljavo programov tam, kjer bo pomoč potrebna;
- odbor bo pomagal vsem sredinam, ki bodo organizirale proslave, da bodo nosilci proslav lahko prejeli ustrezne materiale, ki se nanašajo na jubilejne obletnice:
- pri organizaciji vseh proslav je potrebno dati poudarka na večje vključevanje mladih za izvajanje kulturnih programov;
- predlog za kulturni program osrednje proslave v občini pripravi Kulturna skupnost Domžale in ga predloži odboru v usklajevanje;
-v okviru praznovanja bo organiziran 19. in 20. maja 1977 SIMPOZIJ slovenskih zgodovinarjev na temo: „40 let shoda LF na Taboru in 25 let „KRONIKL";
- organizirano bo srečanje vseh komunistov občine;
- organizirana bo tematska razstava v dvorani Komunalnega centra ob priliki svečane skupne konference družbenopolitičnih organizacij;
- izdana bo posebna številka Občinskega poročevalca, ki bo obsegala uvodnik, spomine starih revolucionarjev-udeležencev in vsebinskih del, posvečena 40-letnici KPS in 40-letnici Tita na vodstvu KPJ.
Proslava 40 let shoda LF na Taboru bo trajala dva dni: Sobota
- 21. maja 1977 ob 18. uri bo proslava na Taboru (Goričica nad Ihanom), ki bo obsegala postavitev spominskega obeležja na mestu dogodka, govor tovariša Viktorja Avblja in kratek kulturni program. Preostanek dneva bo namenjen zlasti mladini, ki bo na Taboru imela poseben program v okviru srečanja mladih.
Nedelja
- 22. maja ob 10. uri se bo pričela velika osrednja proslava na Gorjuši nad Dobom pri „Jamarskem domu" s kvalitetnim, krajšim kulturnim programom. Govoril bo predstavnik SRS.
Na tej proslavi, ki bo osrednja majska proslava v občini in ima karakter medobčinske proslave, se pričakuje večja udeležba.
Odbor je imenoval vrsto komisij, ki skrbijo, da bodo vse priprave potekale pravočasno in organizirano. Odbor bo zagotovil, da bo preko javnih občil in drugih sredstev propagande pravočasno posredovana skica dostopnih poti na oba kraja (Tabor in Gorjuša) proslavljanja. Prav tako bodo tudi podrobnejša pojasnila sproti objavljena.
Predsednica odbora: Marija IVKOVIČ,!. r.
Ocena dela občinske organizacije ZKS Domžale, ki je bila podana na občinski konferenci ZKS, dne 10. 2. 1977, je ugotovila, da je v zadnjem mandatnem obdobju prišlo do pozitivnih premikov v smeri krepitve osnovnih organizacij ZK v TOZD, krajevnih skupnostih in interesnih skupnostih.
Osnovne organizacije so postale učinkovitejše v svojem delovanju, kar se opaža pri večanju števila članov ZKS v zadnjih letih. Seveda pa se to dogaja največkrat tam, kjer aktivno delujejo tudi ostale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi.
svetni delavci, večizmensko delo, visok odstotek zaposlenih žena).
Občinska konferenca ZKS in njeni organi so bili tekoče seznanjeni s stanjem organiziranosti zveze komunistov v občini s tem, da je bilo organizirano več posvetov in seminarjev s sekretarji osnovnih organizacij ZK, obiskov članov komiteja v posameznih osnovnih organizacijah, sestavkov v Občinskem poročevalcu in preko oblik informiranja v združenem delu.
Trenutno je v občini 47 osnovnih organizacij in 15 aktivov zveze
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Domžale je razpravljalo s predsedniki krajevnih organizacij o nalogah borčevske organizacije in o letnih konferencah, ki bodo potekale v prihodnjih mesecih
Pri sprejemanju novih članov v zvezo komunistov, so poleg osnovnih organizacij ZK, aktivno sodelovale osnovne organizacije in občinska konferenca ZSMS ter aktiv komunistov delavcev. Tako pri sprejemu mladih, kot pri sprejemu starejših, so bili dosledno uveljavljeni kriteriji ZKS o sprejemanju.
Komisija za kadre pri komiteju občinske konference ZKS Domžale je obravnavala vse predloge osnovnih organizacij ZK za ponovni sprejem v ZK (za vsak posamezni primer je morala biti priložena ustrezna dokumentacija in stališče oziroma sklep osnovne organizacije - predlagatelja). Razen tega je vodila akcijo sprejema novih članov v zvezo komunistov iz vrst rezervnih vojaških starešin, ter sodelovala z osnovnimi organizacijami pri sprejemanju vodilnih in vodstvenih delavcev.
V letu 1976 je bilo sprejetih 132 novih članov s poprečno starostjo 27 let, ki so bili v skladu s sklepi komisije za idejnopolitična vprašanja in komiteja občinske konference ZKS Domžale dosledno vključeni v razne organizirane oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Težave pri izobraževanju pa se pojavljajo, kako poiskati najprimernejši čas za izvedbo teh oblik (študenti, pro-
komunistov. Nadaljnja organizacijska krepitev je načrtovana tako, da se v letu 1977 predvideva ustanovitev 7 novih osnovnih organizacij ZK.
Ugotovitev, da bodo aktivi zveze komunistov v krajevnih skupnostih prerasli v osnovne organizacije ZK, se bo uresničila le z doslednim vključevanjem v razne oblike idejnopolitičnega izobraževanja, usposabljanja in s povečanjem članov ZK.
Razlogi, kot so specifičnost krajevnih skupnosti od 120 prebivalcev v hribovitem predelu do 10.000 v centru, raznolikost in različne stopnje razvoja, močno vplivajo na organizacijsko, kadrovsko in akcijsko krepitev zveze komunistov v tem okolju. Občinska konferenca ZK bo v letu 1977 pristopila k prerazporeditvi komunistov iz združenega dela v krajevne skupnosti z namenom, da jih krepi za učinkovito delovanje pri lazreše-vanju družbene problematike.
Štefan Hrovat
Naš razgovor z Albinom Klemencem
68 km novih in asfaltiranih cest ni malo, posebno še, če k temu prištejemo tudi moravsko cesto, ki je bila desetletja predmet mnogih razprav in je onemogočala gospodarski razvoj te kmetijsko bogate doline. Mimo tega je bila v celoti izvedena akcija za zagotovitev zdrave pitne vode in danes lahko ugotavljamo, da je to vprašanje v občini skoraj v celoti rešeno, saj je vprašanje zdrave pitne vode odprto samo še za nekatere manjše zaselke. V ta čas spada tudi dokončanje Komunalnega centra in začetek graditve pomembnega povezovalnega kanala kolektorja Kam-nik-Domžale, ki bo vendarle povezal obe občini. Tudi Biro 71 je bil ustanovljen, kar pomeni, da smo končno le dobili lastno projektantsko organizacijo, ki jo preje v občini ni bilo in za kar še danes ugotavljamo nekatere slabosti iz prejšnjih let. Pa tudi na področju kmetijstva lahko beležimo pozitivne premike, predvsem z ustanovitvijo Sklada za pospeševanje kmetijstva, ki danes že kaže precejšnje rezultate, ki pa so v bistvu le začetek v srednjeročnem programu načrtovanih del. Pa tudi na drugih negospodarskih in gospodarskih področjih so bili narejeni mnogi pozitivni premiki.
Kot direktor Ljubljanske banke podružnice Domžale ste bili vedno v toku gospodarskih doga janj. Vemo, da je domžalski gospodarski razvoj tesno povezan z banko, ki jc s sofinanciranjem reševala gradnjo mnogih družbenih objektov in proizvodnih obratov. Sedaj so v teku nekatere investicije, ki so v srednjeročnem planu visoko vrednotene in pomenijo V bistvu renesanso domžalskega gospodarstva. Podružnica sodeluje s krediti, zanima pa nas, če bodo vse načrtovane investicije tudi izvedene?
Dejavnost banke je bila tesno povezana tako z negospodarskim, kot gospodarskim razvojem občine. Resnično je banka s svojimi sredstvi do leta 1972 veliko pomagala pri gradnji najrazličnejših komunalnih objektov in šol. Rezultati na tem področju bi bili verjetno še večji, če ne bi prišlo do tega, da družbenopolitične skupnosti niso mogle več najemati posojil za negospodarske investicije.
Toda glede na to, da je bila banka že preje povezana z občinskim gospodarstvom, je lahko preko svojih izvršilnih organov še bolj posegla na to področje. Za zadnje obdobje pa lahko rečemo, da je angažirana pri vseh investicijah v naši občini in da v resnici lahko govorimo o renesansi našega občinskega gospodarstva. Mislim, da je največji uspeh bil dosežen ob sklenitvi vseh pripravljalnih del za investicijo Papirnice Količevo, kjer smo vendar uspeli z. maksimalnimi napori kolektiva in družbene skupnosti izpeljati dokaj zapletene od-
Direktor Ljubljanske banke Podružnice Domžale tovariš Albin Klemene
Tovariš Albin Klemene, direktor Ljubljanske banke, podružnice Domžale je v februarju praznoval svoj 60. rojstni dan. To priliko smo izkoristili za razgovor z njim, s katerim želimo našim bralcem posredovati nekaj njegovih pregledov, ki so pomembni za nadaljnji razvoj podružnice Ljubljanske banke v naši občini kot denarne ustanove in za razvoj celotnega našega gospodarstva.
V naši občini vas poznamo po tem, da ste opravljali mnoge pomembne funkcije. Naše bralce pa brez dvoma zanima vsaj del tistega, kar je bilo povezano z vašo dejavnostjo v preteklosti in sedaj. Kaj bi nam lahko povedali o tem'!
V dosedanjem življenju sem opravljal več pomembnih družbenih dolžnosti in to najprej na nekdanjem okraju Kamnik. V naši občini pa sem bil dve mandatni dobi podpredsednik občine, predsednik sveta za finance in pet let tudi predsednik občine. Sedaj sem član izvršnega sveta skupščine občine Domžale, v katerem sem odgovoren za področje gospodarstva. Poleg tega sem delal tudi v mnogih organih tako političnih kot družbenih med katerimi je brez dvoma velikega pomena delo v Skladu za izgradnjo šolske mreže.
V tem času je bilo rešenih mnogo problemov, ki so pestili našo občino predvsem na komunalnem področju. To je tudi čas, ko so se ljudje zavestno odločali za solidarnostno združevanje sredstev za gradnje šol na prvem in drugem referendumu. Ta zavestna Odločitev ljudi je pomenila osnovo za zbiranje sredstev iz najrazličnejših naslovov, kar je omogočilo izgradnjo modemih šol med njimi v Blagovici, Šlandrove brigade v Domžalah, Josipa Broza Tita na Rojah, Matije Blejca Matevža v Mengšu in povečanje ter dograditev šole v Radomljah. Trud ni bil zaman in prepričan sem, da bo delo potekalo tudi v bodoče po sprejetem programu in da bodo uresničene v programu sprejete naloge.
Drugo področje je gradnja in asfaltiranje  cest v  naši občini.
nose pri tej investiciji. Smelost vlaganja na gospodarskem področju se bo sicer pokazala šele v prihod-njosti, saj je predvideno, da bo samo za šest večjih delovnih organizacij danih 130 milijard starih dinarjev sredstev. To pa pomeni veliko odgovornost tudi celotnega gospodarstva v naši občini.
Pa tudi v mednarodnem kreditiranju začenjamo novo poglavje. Tako je v naši občini prisotno vprašanje sofinanciranja tujega kapitala v Tosami in Papirnici za pravi papirni stroj in za opremo delovne organizacije Helios.
Poudariti pa moram, da je usklajenost srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Dom/ale za obdobje 1976 1980 s planom banke popolnoma uresničena in da iz tega izhajajo tudi napovedi, da bomo vendarle uspeli izvesti vse načrtovane investicije. Na koncu bi rad poudaril, da ne bo v ospredju samo gospodarstvo, ampak tudi trgovina in kmetijstvo. Investicijska politika bo s tem zaokrožena in tudi ekonomsko opravičljiva.
teklem letu izplačevati osebne dohodke na žiro račune. Tako imamo sedaj v to obliko izplačevanja zajetih kar 98 % vseh zaposlenih v občini. Ta sredstva pa ne predstavljajo samo neko obliko varčevanja, ampak so tudi stalna obratna sredstva, ki jih banka lahko koristi za kredite in posojila, kar pomeni, da jih neposredno vrača varčevalcem.
Poleg tega pa smo se močno prizadevali, da bi vendarle pri ljudeh opravili zastarelo miselnost in razlikovanje med hranilnico in banko. To izvira še i/ časov, ko so hranilnice reševale materialna vprašanja ljudi, banke pa so bile namenjene bolj za reševanje gospodarstva. Zato smo si zadali nalogo, da bomo skušali v posameznih krajih odpreti ekspoziture in s tem omogočiti občanom, da bodo imeli bližje denarne ustanove. V načrtu imamo take ekspoziture v Domžalah, na Viru, v Trzinu, Radomljah in v Moravčah.
lianka naj bi postala servis za vse denarne zadeve občanov. O tem je bilo že veliko govora, ven-
Dela na največjem gradbišču v naši občini Papirnici Količevo hitro napredujejo in vse izgleda, da bodo postavljeni roki te velike investicije tudi izpolnjeni
Iz letnih poročil m tudi drugače lahko opažamo velik razmah na področju bančništva v naši občini, saj zasledimo lahko velike uspehe na področju hranilne službe, poslovanja z žiro računi in tudi vse večje uveljavljanje podružnice pri kreditni politiki. Kako ocenjujete do-sedaj dosežene uspehe in kaj predvidevate za prihodnje obdobje''
Banka je bila /elo aktivna pri združevanju sredstev predvsem prebivalstva inje poskušala ta sredstva tudi vračati v obliki stanovanjskih in potrošniških kreditov, delno pa tudi preko posameznih investicij. Zanimiva je ugotovitev, da smo imeli v naši občini 31. 12. 1976 kar 34.500 varčevalcev, ali drugače povedano skoraj vse občane. Tako beležimo, da so imeli občani združenih v banki kar 23 milijard sredstev, kar predstavlja tudi materialno osnovo za dajanje kreditov. Zanimivo je, da smo ob koncu leta prepisali k hranilnim vlogam več kot eno milijardo starih dinarjev obresti, kar predstavlja tudi v ekonomskem smislu veliko vsoto.
Poleg tega so vse delovne organizacije - razen Komunalnega podjetja Domžale     začele v pre-
dar nas zanima, kaj pripravljate v vaših programih, da se bodo teh servisnih uslug lahko posluževali vsi naši občani''
V programih načrtujemo, da bo banka resnično postala servis za občane in /e sedaj se dogovarjamo, da bi banka avtomatično sprova-jala plačevanje nekaterih stalnih obveznosti občanov kot so: elektrika, komunalne usluge, naročnine časopisov in še tudi ostalih zadev s tem, da bi med letom obračunavala akontacije in ob koncu leta naredila proračun zapadlih obveznosti. S tem bi odpadli mnogi stroški izterjave in pravočasnega plačevanja obveznosti ter tudi izgube časa, ki ga porabijo ljudje za urejanje teh zadev. Kolektiv banke je o vsem tem že razpravljal in bo polagoma začel izvajati tudi usluge na tem področju.
Poslovanje s čeki je že dobilo svojo veljavo, saj ima mnogo občanov žiro račune, ki jim omogočajo plačevanje s čeki. Tako je tudi tem občanom prikrajšana marsikatera pot za dvig gotovine. Vendar pa bi rad pri tem opozoril, da je potreb-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Obiskali smo POZO Repovž Domžale
Z direktorjem Posebne organizacije združenega dela Antonom Repovžem smo se pogovarjali o delu te organizacije in o nekaterih obiskih, ki jih je imel v zadnjem obdobju. Dejstvo namreč je, da posebnih organizacij združenega dela v ostalih republikah še nimajo oblikovanih in da se predvsem v Srbiji in na Hrvatskem zanimajo o doseženih rezultatih na tem področju. Tako so bili na obisku najvišji predstavniki gospodarskega življenja Srbije, predstavniki hotelskih organizacij iz Splita in tudi Radio Zagreb je posvetil temu vprašanju daljšo oddajo.
(Nadaljevanje s 3. strani)
no pri tem upoštevati tudi zavest posameznikov, posebno še za to, ker v danih trenutkih banka celo kreditira posameznika za določen čas, če nima dovolj sredstev na žiro računu. Danes ni več vprašanje plačevanja s čeki niti v trgovini, niti v gostinstvu.
Glede na to, da bo potrebno v letošnjem letu zagotoviti v naši podružnici kar 28 milijard starih dinarjev sredstev za različne obveznosti, bo še prav posebnega pomena to, kako bomo razvijali odnose med vsemi komitenti banke. Sicer lahko ugotavljamo, da je likvidnost v mesecu in pol letošnjega leta približno dobra in da bo mogoče z maksimalnimi napori doseči predvideno vsoto in zadostiti vsem potrebam gospodarstva in tudi prebivalstva v obliki kreditov za stanovanjsko gradnjo in za najrazličnejša ostala posojila.
In kakšne so vaše želje?
Predvsem želim, da bi bilo sodelovanje tako tesno, kot je bilo v preteklosti in da bi o vsem odločali tudi vsi komitenti naše denarne hiše. To bi pomenilo, da bi banka resnično postala denarni zavod, ki bi lahko urejal vsa vprašanja gospodarskega življenja v občini in seveda tudi vršila tisto servisno dejavnost, ki postaja vse bolj nujnost naših občanov. Prepričan sem, da sedanji rezultati kažejo tudi to, da bo vendar ustanovljena v Domžalah temeljna banka, saj reorganizacija predvideva ustanavljanje teh bank. Trdim, da se občinsko gospodarstvo brez banke ne more razvijati, to pa pomeni, da mora banka postati denarna ustanova za slehernega našega občana, ki bo v njej vedno našel pravilno razumevanje za reševanje svojih materialnih vprašanj.
Tovarišu Albinu Kletne ncu se zahvaljujemo za njegove odgovore in se pridružujemo njegovim željam, da bi tudi v bodoče reševali skupaj vsa bistvena vprašanja v naši občini.
Razgovor vodil Karel Kušar
O ČEM STE SE POGOVARJALI?
Vsi so hoteli dobiti vpogled v delo in poslovanje naše organizacije, kajti zavedati se moramo, da je to svojstvena organizacija, kiji tudi zakon o združenem delu daje posebno mesto.   Organiziranje posebnih
bi pa rad tudi na to, da predstavljajo POZD prehod v TOZD, in da je to materialna osnova za združevanje sredstev za normalno poslovanje, ker so medsebojni odnosi že oblikovani.
KDAJ BOSTE ODPRLI PROSTORE V MENGŠU?
V programu našega razvoja je tudi ureditev BISTROJA LOVEC v Mengšu, ki bo predvidoma odprt 15. marca.
Celotna adaptacija in oprema bo stala približno 40 milijonov SD, kar bo pokrito iz last-
Sodobno urejena gostinska soba gostišča REPOVŽ v Domžalah
organizacij združenega dela ne more negativno vplivati na obrtnike, saj je to naravni proces preraščanja obrtne dejavnosti v temeljne organizacije združenega dela. Prepričan sem, da je med obrtniki in delovnimi organizacijami dovolj prostora tudi za POZD, kajti gre za vprašanje zaposlovanja delovne sile na eni strani, na drugi strani pa za združevanje sredstev za delo.
nih sredstev in kredita. Iz naslova likvidacije bivšega podjetja je POZD dobila samo 4,2 milijona SD, kar je minimalno in tudi sam proces za začetek del je bil prilično dolg. V Bistroju bo delovala kuhinja in točilna miza, dnevno pa bo na razpolago najmanj deset stalnih toplih obrokov. Gostje bodo lahko koristili 20 barskih stolčkov, ki bodo razmeščeni v gostinskem pro-
Tako izgleda zunanjost prenovljenega BISTROJA LOVEC v Mengšu
Zmotno je tudi mišljenje, da se s tem zmanjšujejo prispevki v proračunu, saj bo konkretno naša POZD v letošnjem letu morala odvesti 44 milijonov SD pogodbenih obveznosti in 66 milijonov SD anuitet. To pa brez dvoma pomeni veliko za našo organizacijo, ki je imela 1976. leta 560 milijonov SD prometa. Pričakujemo pa, da bo v letu 1977 promet močno porastel in načrtujemo 930 milijonov SD prometa. Opozoril
štoru. Klasičnih prostorov Bistro ne bo imel, saj je tudi lokacija takšna, da bodo vanj zahajali predvsem ljudje, ki bodo čakali na avtobusne zveze. Posebnost tega pa bo brez dvoma MALICA DNEVA. Vsak dan bo na razpolago malica, ki bo cenejša kot ostale dni, čeprav bo po količini in kvaliteti ista, kot ostale dni.
Delovni čas bo prilagojen potrebam občanov in bo dokončno potrjen glede na sam
promet in seveda želje. Tudi kadrovsko bomo skušali rešiti vsa odprta vprašanja, saj nam v bistvu manjka samo kuhar in ena oseba v strežbi. Vendar pa pričakujemo, da postavljenega roka otvoritve ne bomo prestavljali.
KAJ PA V DOMŽALAH?
Tudi v Domžalah načrtujemo adaptacijo sedanjega pokritega dvorišča. Skušali bomo urediti prostor tako, da bo uporaben tudi v zimskem času. V zadnjem obdobju opažamo velik interes za poslovne sestanke in to je tudi zagotovilo za uspešno poslovanje v bodoče. Seveda pa moramo temu primerno prilagoditi tudi prostoTe.
Pri tem bi rad opozoril na to, daje vedno več gostov, ki bi radi prenočevali v Domžalah in zaradi tega podpiram idejo, da Domžale čimpreje dobijo hotel. Ta bo velikega pomena tudi za takozvani komercialni turizem in prepričan sem, da bodo lahko odpadle mnoge nevšečnosti, ki so sedaj prisotne v domžalskem gostinstvu.
ARHEOLOŠKO   ODKRITJE V MENGŠU
Pri izkopu za kanalizacijo v Zadružni ulici v Mengšu so delavci Vodnogospodarskega podjetja na-, leteli na žgane in skeletne grobove! Ker je prav to področje znano kot arheološko, so arheologi pri pregledu profilov jarka odkrili pet žganih in štiri skeletne grobove. Žal so bili zaradi strojnega izkopa skoraj v celoti uničeni. V profilu je ostalo poleg žganine le še nekaj koščkov glinastih posod. K sreči so bili ti koščki ornarnentirani in sicer z bronastimi gumbi in šrafiranimi trikotniki. Ta okras na keramiki pa je značilen za začetek železne dobe pri nas. To pa je konec osmega odnosno začetek sedmega stoletja pred našim štetjem. Za ta čas govori tudi lepo ohranjena bronasta igla, ki jo je pri gradnji garaže našel tovariš Rudi Kunstelj Zadružna ul., ki sodi k istemu grobišču, vendar je najdena v skeletnem grobu.
Teh nekaj podatkov nam govori o veliki starosti našega najdišča, kot vse kaže o sočasni prisotnosti dveh kultur, od katerih eni svoje rajne sežigajo drugi pa jih pokopavajo. Razumljivo je, da so krajani pokazali veliko zanimanja za ta nova odkritja, ki skupaj s prejšnjimi najdbami, potrjujejo pomembnost Mengša v prazgodovini.
Posebej je treba poudariti, da so tako Krajevna skupnost, kot investitor in Vodnogospodarsko podjetje kot izvajalec del pokazali veliko razumevanja z arheologi, ki so lahko le na ta način učinkovito rešili, kar se je še rešiti dalo, saj je najdišče vzdolž ceste.
Ne samo želja arheologov, pač pa tudi kulturna raven našega delovnega človeka zahteva poglobljen odnos do kulturnih spomenikov preteklih dob in narekuje veliko več plodnega sodelovanja vseh pristojnih organov in služb.
Janez Škrlep
Poklicna šola v letu 1976/77
Kot vsako leto se je tudi ob začetku letošnjega šolskega leta sestal svet Poklicne kovinarske usnjarsko galanterijske šole v Domžalah, da bi razpravljal in sprejel delovni program te šole za šolsko leto 1976/77.
Svet, ki je sestavljen iz delegatov kolektiva, iz zunanjih sodelavcev, delegatov staršev in OK ZSMS Domžale, sc je najprej ustavil pri problemu izboljšanja materialnih pogojev. Delovni načrt predvideva dograditev šolskih dc-lavnie. novo razporeditev v sedanjih prostorih, ki naj bi zagotovila več učnih mest. Potrebne bodo tudi nekatere adaptacije in rekonstrukcije, precej pozornosti pa je bilo posvečene tudi nabavi strojev in orodja, ki je nujno potrebno za redno delo v učnih delavnicah. Pogovarjali smo se tudi o urejanju okolja šole, pa o številu učnih prostorov in prešli na reševanje kadrovskih težav, ki so bile v letošnjem šolskem letu zadovoljivo rešene. Na šolo je prišlo nekaj novih predavateljev, ki jim bo potrebno nuđenje pomoči, da se bodo nemoteno in plodno vključili v šolski kolektiv, ki je precej pomlajen. Razpravljali smo tudi o delu organov upravljanja in strokovnih organov in ugotovili, da je samoupravljanje na visoki ravni, da pa bo potrebno še več predavateljev vključiti v delo raznih organov, ki jih je na soli veliko.
Vzgoja in pouk zavzemata v delovnem programu posebno mesto. Organizacija rednega pouka je precej široka, saj zajema samo prva izmena 383 učencev, od katerih jih vcči;ia obiskuje kovinarske oddelke, galanteristov je bolj malo. Pouk je v dopoldanskem času. praksa pa je v večini primerov popoldne. Problemi nastajajo le. če so predavatelji zaposleni honorarno in učijo v
{•Opoldanske ITI času. Učenci se na 'KUGS učijo 10 poklicev, največ učencev bo po končani šoli imelo poklic ključavničarja, skoraj nic manj pa ne bo strojnih ključavničarjev. V delovnem programu je tudi sistematizirano ob-
močje, iz katerega učenci izhajajo.. Ugotovljeno je, da je iz drugih republik 93 učencev, 85 jiji je iz naše občine, ostala večina je iz Kamnika in ljubljanskih občin, nekaj učencev pa je tudi iz bolj oddaljenih občin naše republike. Precej učencev PKUGŠ je gojencev Dijaškega doma v Domžalah.
Pouk je kot sem že omenila v dopoldanskem času, poleg rednega pouka pa so učitelji zadolženi tudi za pedagoško vodenje praktičnega pouka v gospodarskih in drugih organizaeijah ter pri zasebnih obrtnikih. Tako so na PKUGS učenci kar iz 88 delovnih organizacij in obrtnikov.
Sodelovanje s starši učencev, delovnimi organizacijami, štipenditorji in dijaškimi domovi prinaša uspehe, zato si bo šola še vnaprej prizadevala za njihovo kvaliteto. Pregled delovnega programa je pokazal, da so v njem našli mesto tudi izleti, športni dnevi in ekskurzije, katerih namen je, da se učenci v podjetjih prepričajo o svojem bodočem delu. Učenci so organizirani v šolskem športnem društvu, ki goji celo .vrsto športnih aktivnosti, nadalje v Počitniški zvezi, ki organizira počitniško letovanje na morju, obiskujejo pa tudi plesne vaje. Svoje programe imata tudi osnovni organizaciji Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine Slovenije. Zadnja zaradi specifičnosti ne dela tako. kot lii morala, namreč vsakega pol leta se učenci menjajo, zato nastajajo težave pri polletnih konferencah, pa tudi vodstvo kadrovsko ni najbolj izbrano. V predlogu programa je zajeto tudi zdravstveno varstvo in socialna skrb za učence in učitelje, priložen pa je tudi finančni načrt šole za leto I 9*6.
Svet je delovni program PKUGS soglasno sprejel in upamo, da bo ob sodelovanju učiteljev in učencev ter vodstva šole in vseh zunanjih sodelavcev v šolskem letu 1976/77 uspešno realiziran.
Vera Grošelj
Stroški kolektorja in čistilne naprave
Komisija za i/delavo obračuna stroškov izgradnje kolektorja in predračuna za gradnjo prve in druge faze čistilne naprave, ki sta jo imenovala izvršna sveta občin Kamnika in Domžal v sestavi: Majda BREZNIK medobčinski sklad, Jože POGAČNIK občina Domžale, Janez BOGATAJ občina Kamnik in Albin PAVLIN Komunalno podjetje Domžale, je pripravila poročilo, iz katerega so razvidni vsi stroški in tudi še potrebna sredstva, da bo ta objekt dograjen in da bo lahko služil svojemu namenu.
O poročilu je razpravljal izvršni svet skupščine občine Domžale in ga objavljamo v celoti.
Komisija je na podlagi predložene dokumentacije ugotovila in izdelala naslednic A. Dokončni obračun stroškov izgradnje medobčinskega kolektorja 1. Prva in druga etapa kolektorja:
ido 31. 7. 1975
a. Poslovanje medobčinskega sklada
- stroški gradnje
- stroški izdelave projektov
- stroški odškodnin
- stroški nadzornega organa
- funkcionalni in drugi izdatki sklada
- izplačane obresti
za odobrene kredite
zakonske obveznosti energetika
- odplačilo prejetih posojil
Skupni stroški
b. Pošlo anje Komunalnega podjetja Domžale v letu 1975
- obiačun. situacija za II. etapo kolektorja
- stroški gradb. nadzora in geodet, izmer obresti za premostitvene kredite
- zakonske obveznosti -- energetika
Skupni stroški
c. Poslovanje Komunalnega podjetja Kamnik v letu 1975
stroški izgradnje priključka do občinske meje na II. etapo kolektorja
Skupaj stroški za I. in II. etapo kolektorja
9,580.262,70
150.107,90 8.682,50 79.756,75 172.045,95
5 3.729,60 267.339.65 168.288,40
10,480.213,45
619.981,00 52.873.00
175.484,85 32.297,00
880.635,85
535.087,55 1 1,895.936,85
2. Tretja etapa kolektorja:	
a. Poslovanje Komunalnega podjetja Domžale v letu 1976	
- stroški gradnje	6,202.008.61
- stroški izdelave študije odpadnih voda	90.000,00
- stroški izdelave consultinga - popravkov	110.000,00
- stroški izdelave projektov in lok. dok.	60.051.05
- odškodnine - posek drevja in drugo	180.458,70
- zakonske obveznosti energetika	173.724,50
- odplačilo prejetih posojil	303.615,00
Skupaj stroški za III. etapo kolektorja	7.1 19.857,86
3. Skupni obračunani stroški za kolektor	19,015.794,71
- od tega:	
- stroški, ki breme ne kolektor	18.070.530,16
- odplačila prejetih posojil	471.903.40
- izločena sredstva za energetiko	473.361,15
B. Razdelitev stroškov za financiranje po občinah Domžale in Kamnik
Skupni stroški izgradnje kolektorja
2. Prejeti dolgoročni krediti:
- za I. etapo
- za II. etapo
- za lil. etapo
3. Ostanek    osnova za ugotovitev udeležbe
4. Udeležba oz. obveznost občin:
Domžale - 80,0 "/< del Kamnik    20.0 % del
1,175.000,00 1,500.000,00 1,200.000,00
1 2,1 1 2.635.76 3,028.158.95
19,015.794,71
3.875.000,00 15,140.794.71
C. Predračun stroškov izgradnje I. in II. etape čistilne naprave
Komisija je ponovno preverila predračun potrebnih sredstev za financiranje izgradnje I. in II etape čistilne naprave.
Upoštevajoč že poznane stroške pri oddaji del za I. etapo, izračuna za II. etapo na podlagi načrtov, rezervnih sredstev za predvidene podražitve oz. nepredvidene izdatke in ob upoštevanju, da sc bo gradnja izvajala še v letu 1 977 in 1 978. komisija smatra, da je predračun kot je naveden, realen.
Prva etapa gradnjev letu 1976/1977
1. Stroški gradnje
po pogodbah o oddaji del 1 8.204.742
drugi stroški 1,252.143
nepredvid. obrač. stroški 853.11 5
2. Odplačilo prejetili posojil
2. Odplačilo prejetih posojil Skupaj I. etapa
Druga etapa gradnje v letu 1977/1978 1. Stroški gradnje
- po predračunu
- drugi stroški
- nepredvid. obrač. stroški
Skupaj II. etapa
Skupni predračun za čistilno napravo Način financiranja skupnih stroškov
1. Dolgoročna posojila
2. Obveznost Domžal    60 %
3. Obveznost Kamnika    40 7r
Skupaj
.'7,001.000 1,059.000 1,160.000
20.310.000,00
500.000.00
370.000,00 20.680.000,00
19.220.000.00
19.720.000,00 40.400.000.00
Leto 76/77 2.500.000
10.908.000 7,272.000
Leto 77/78 3.500.(100 9,732.000 6.4 88.000
Skupaj 6.000.000 20.640.000 13,760.000
20,680.000   1 9.720.000 40,400.000
D. Pregled obveznosti in plačil za občino Kamnik
Komisija je opravila tudi informativni pregled obveznosti in plačil za občino Kamnik.
Upoštevajoč obveznosti po obračunu za kolektor ter začasnem obračunu za čistilno napravo in dospelih plačil do 31. 1 2. 1976 je stanje sledeče: Kolektor:
1. Obračunana obveznost za kolektor
2. financiranje:
nakazila medobč. sklada do 31. 7. 1975
- nakazila Kom. podj. Domžale v letu 1975
- financiranje izgradnje priključka od občin, meje na II. etapo kolektorja
.V Presežek kritja obveznosti
Čistilna naprava:
1. Začasni obračun po stanju 30. 9. 1976
2. Financiranje:
- presežek po pokritju kolektorja nakazilo Kom. podj. Domžale VII/76
- nakazilo Kom. podj. Domžale XI/76
- nakazilo Kom. podj. Domžale XII/76
3. Se nekrita obveznost
1,5 27.837,90 1,060.000,00 535.087.55
94.766.50 ,200.000.00 250.000,00 250.000.00
3,028.158.95
3,122.925.45 94.766,50
4,590.753,64
2,794.766,50 1,795.987,14
l/vršni svet skupščine občine Domžale je sprejel celotno poročilo in se zavzel tudi za to, da je z deli potrebno nadaljevati in jih čimpreje tudi zaključiti. Če kolektor in čistilna naprava ne bosta predana v predvidenem roku svojemu namenu, pomeni, da bo večletna investicija mrtva in z njo tudi 6 milijard S din sredstev, ki so bila in se zbirajo v obeh občinah.
Zaradi tega je potrebno uresničevati tudi na skupnem zasedanju obeh izvršnih svetov sprejete sklepe o gradnji primarnih čistilnih naprav pri vseh bodočih koristnikih kolektorja in centralne čistilne naprave. Le tako bo mogoče doseči tudi to, da bodo odplake in škodljive snovi izginile iz naših rek in potokov, kar je velikega pomena tudi za gospodarstvo in ne samo z? čisto in zdravo okolje. jz zapjSnika
»Okrogla miza« o našem okolju
Udeleženci „okrogle mize" na kateri so razpravljali o našem okolju
V prejšnji številki smo napisali, da se bomo za ,,okroglo mizo" pogovarjali o našem okolju in o vsem, kar dnevno srečujemo v naši naravi in v okolju, v katerem živimo in delamo. Čeprav tema zajema veliko odprtih in nedorečenih vprašanj, ker so širšega pomena, pa je razgovor pokazal, kako bo potrebno v bodoče reševati nekatere probleme na tem področju. V današnjem razgovoru o stanju v našem okolju so sodelovali: Janez DIMEC - direktor Komunalnega podjetja Domžale, ing. Anton KNAVS inšpektor pri SOb Domžale, Franc HABJAN - Krajevna skupnost Domžale, Jože MARČUN - Krajevna skupnost Mengeš, Alojz BONČA - direktor Hidrometala, Janez ZAJC - Hidro-metal, Franc ZORMAN - Krajevna skupnost Vir, Janez SPREIT-ZER - BIRO 71 in Bogdan RE-MIC — referent za krajevne skupnosti pri SOb Domžale.
ALOJZ BONČA:-Letošnje leto ni proglašeno za leto čistega okolja zgolj slučajno, kajti vsi se zavedamo, da moramo v naši družbi več narediti za zdravo okolje, kot smo do sedaj. Čeprav imamo pri Gospodarski zbornici določen odbor in pri republiškem izvršnem svetu oblikovan komite za varstvo okolja, pa vendar kljub sprejetemu zakonu nimamo pravih meril za urejanje zadev na tem področju. Zaradi tega je jasno, da moramo sami poiskati takšne oblike reševanja teh vprašanj, s katerimi bomo laliko rešili problem podtalnice, uredili jame za smeti, uvedli določeno kontrolo nad temi jamami in drugo. Menim pa, da nikakor ne smemo biti tako skromni, da ne bi povedali, da smo vendar že tudi veliko naredili, saj imamo čistilne naprave v Mengšu in Trzinu in da gradimo centralno čistilno napravo, ki bo v marsičem vplivala tudi na boljše stanje na tem področju. JANEZ DIMEC: Glede odvažanja smeti lahko ugotavljamo, da krajevne skupnosti sedaj odvažajo smeti na smetišča, ki niso urejena. Dejstvo je, da bi moral urbanistični plan v celoti razrešiti tudi vprašanje   odlagališč  za najrazličnejše
odpadke. Vendar tega plana ni in zaradi tega tudi ne določenih prostorov. Vemo, da so lokacije teh prostorov v bližini črpališč talne vode in da bomo morali priti do nove primerne LOKACIJE. Velik porast smeti je viden, tudi organizacijo odvoza skušamo širiti, kajti jama v Studi bo kmalu polna.
Potrebno pa bo narediti tudi selekcijo med samimi smetmi. Danes ne sortiramo odpadkov in postavlja se vprašanje njihovega vpliva na okolje. V prvi vrsti se bo potrebno domeniti z delovnimi organizacijami, kajti sedanje stanje lahko spremenimo, če bomo sortirali odpadke po kategorijah, kar pomeni, da bomo ločili drobne od kosovnih in tudi kemične od ostalih. To pa bo pomenilo tudi manjšo nevarnost pri uničevanju odpadkov, ki sedaj poteka precej neorganizirano, ker ne moremo kontrolirati toliko odlagališč,'kot jih imamo.
POROČEVALEC: Kako pa je organizirano pff Komunalnem podjetju in kaj bi morali storiti, da bi se stanje izboljšalo?
JANEZ DIMEC: Sedaj odvažamo smeti skupaj z drugimi v Domžalah, Jaršah, Radomljah, Mengšu, na Viru, v Trzinu in Ihanu. Glede na to, da se krog neprestano veča bomo nabavili še en kamion, v delovnih organizacijah pa to rešujemo s kontejnerji. Mislim, da bo potrebno nabaviti kontejnerje tudi za večje stanovanjske soseske in pričeti odvažati smeti ponekje dvakrat tedensko. Toda ponovno se postavlja vprašanje prostora. V mislih imamo nabavo kurilnega stroja, vendar bi njegova zmogljivost verjetno ne pokrila vseh potreb.
KNAVS ING. ANTON: Vprašanje prostora je bilo tudi na skupnem zasedanju izvršnih svetov občin Kamnik in Domžal. Ugotovitve namreč kažejo, da bo potrebno najti neke rešitve tudi zaradi tega, ker bi neurejeno stanje na območju Kamnika lahko vplivalo na okužitev podtalnice. Poleg tega je potrebno rešiti predvsem odlaga-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Tako izgleda Mlinščica, ki je desetletja bila prostor za odlaganje najrazličnejših smeti in odpadkov
Tako izgleda odlagališče smeti dokler jih pristojne službe ne spravijo na določeno mesto
Vsaka beseda ob taki sliki je menda odveč. Ali moremo govoriti o čistem zraku, če imamo pred seboj to sliko, ki se čestokrat ponavlja
I^epo urejena transformatorska postaja, ki so jo s samoprispevkom zgradili naši občani. Žalostno pri tem pa je to, da bodo zastekljene površine kaj kmalu razbite, saj nekaterim so taki objekti močno
napoti
(Nadaljevanje s 6. strani)
lišča za strupene snovi in zbirališča za večje kosovne odpadke. Vendar pa se moramo zavedati, da gre za začasne rešitve, ker bo potrebno rešiti vprašanje tudi za daljši čas v okviru regije za nekatere stvari. Postavlja pa se izvajanje odlokov, ki so sprejeti na tem področju in jih po potrebi tudi dopolniti.
JOŽE MERĆUN: Tudi jaz mislim, da bo potrebno v odloku precizirati, kaj je mogoče odvažati v obstoječe jame in kaj ne. V Mengšu imamo glede tega kaj slabe izkušnje. Saj na podlagi naslovov, ki so v smeteh lahko ugotovimo, da se dovažajo smeti iz najrazličnejših krajev celo izven občine. Smeti postajajo resnično problem, saj jih samo v Mengšu pri gospodinjstvih letno poberemo nad 60 ton, da ne govorim o tistih, ki jih dovažajo delovne organizacije. Tudi vzdrževanje same smetiščne jame je težko, ker ni mogoče sproti pokrivati dovoženih smeti in tako prihaja čestokrat tudi namerno do požiganja, ki pa širi smrad po širši okolici.
Prosili smo za novo lokacijo, vendar jo dosedaj še nismo dobili. Tudi s kaznovanjem ni nič, saj so sankcije preveč mile in z njimi ni mogoče doseči pri kršiteljih zadovoljive učinke. Varnostna služba pa je seveda problem, ki ga bo potrebno tudi rešiti, ker drugače ne bo reda.
FRANC HACJAN:Jame za odpadke so brez dvoma problem. Vendar bi rad opozoril še na en problem, ki je prisoten v vsej občini. To je vprašanje odpadkov, ki so se na posameznih področjih nabrali pred tem, ko smo začeli bolj načrtno urejati te zadeve. V Domžalah so enaki problemi, kot povsod drugod, vendar pa bi rad opozoril tudi na problem parkirnih prostorov za težke tovornjake, ki so našli sedaj mesto na kolodvoru. Tudi ti so tisti, ki onesnažujejo okolje in povzročajo še večji nered v Domžalah. Poleg tega je odprto vprašanje čistoče pred trgovskimi lokali, na javnih cestah in ob bregovih Kamniške Bistrice. Opozoril pa bi rad tudi na tisto nesnago, ki jo prinašajo na cesto tovornjaki s posameznih gradilišč in traktorji s polja. Mogoče bi bilo potrebno nekaj besed reči tudi o informiranosti občanov, kje so odlagališča in tudi o vzgoji v šolah.
POROČEVALEC Glede nesnage na cestah imamo urejeno v zakonu o cestnem prometu in hi ga hib potrebno samo odločno izvajati To ni problem samo v Domžalah, ampak tudi v drugih krajih v občini. Drugo pa je seveda vzgoja, ki bi se morala začeti že pri najmlajših in i>a vprašanje „kulture" ljudi do samega okolja. Tu pa odloki ne pomenijo ničesar, kajti ljudje so nosilci čistoče in skrbi za lastno ter čisto okolje.
JANEZ DIMEC: Res je to, da se premalo zavedamo tega, kar počenjamo. Kot primer lahko vidimo sedaj pri čiščenju Mlinščice, kije v bistvu največje odlagališče v naši občini. Dela potekajo na dolžini 2,170 m, vendar na tekoči meter izkopljemo  1,8 kubičnega metra
Takšni požari sredi zelene narave in naselja nam nikakor ne morejo biti v ponos
nesnage. Slika je podobna „moder-nemu najdišču" najrazličnejših predmetov in vse do kosti, ki pa nimajo arheološke vrednosti.
JANEZ ZAJC: Iz podatkov, ki jih imamo je razvidno, da bo gradnja kolektorja in čistilne naprave stala okoli 6 milijard S din. Pri tem bo potrebna določena energija tako za obratovanje same naprave, kot za pridobivanje toplotne energije za temperaturo gnilišča. Morda bi bilo dobro, da bi razmišljali tudi o tem, da bi zgradili na tem mestu manjšo TOVARNO za predelavo odpadkov in toplarno, saj bi bilo mogoče paro uporabljati tudi za proizvodnjo električne energije. Će računamo na kamniškem in domžalskem področju na 500 ton smeti letno, potem bi s tem rešili lahko dvoje:
s predelavo in mletjem smeti bi odpravili vprašanje prostora;
v toplarni pa bi pridobivali paro in električno energijo, kar bi pomenilo pokrivanje vzdrževanja same čistilne naprave. Tako bi smeti dobile „ekonomsko" vrednost in s tem bi rešili tudi vprašanja skladiščenja odpadkov.
JANEZ SPREITZER: Posebna enota pri BIRO 71 upravlja s 175 stanovanjskimi hišami, med katerimi je veliko blokovnih stanovanj. Imamo tudi 24 kurilnic na najrazličnejše gorivo. Ze dalj časa razmišljamo o tem, kako bi v nekaterih kurilnicah izkoriščali odpadke. Vendar se spet postavlja vprašanje onesnaževanja zraka, saj bi s tem močno povečali onesnaženost zaradi različnih plinov. Drugo vprašanje so smetnjaki, predvsem v blokih. Mislim, da bo potrebno to vprašanje rešiti s kontejnerji, ki so veliko bolj priročni, kot pa kante, ki se sedaj spravljajo v kleteh. O tem smo se že pogovarjali s Komunalnim podjetjem, vendar bo potrebno akcijo speljati do kraja. Rad bi opozoril na stanje zelenic, ki so bile sicer že omenjene, kajti tudi te bo potrebno rešiti pred propadanjem Vedno pogosteje ugotavljamo, da so hišni sveti nedejavni in da tudi odlok o hišnem redu ni več takšen, da bi na njegovi podlagi urejali vsa odprta vprašanja komunale v posameznih soseskah. Tudi o tem bo potrebno širše spregovoriti.
FRANC ZORMAN: Mnoge zadeve bo urejalo Komunalno podjetje. Vendar bomo morali za to urediti tudi sistem financiranja tako, da ne bomo to reševali brez denarja, če vemo, da to ne bo mogoče.
BOGDAN REMIC: Večkrat je bilo poudarjeno vprašanje nadzora nad odlagališči. Mislim, da bo to vprašanje vsaj delno rešeno z nastavitvijo komunalnega inšpektorja, ki bo v začetku vodil nadzor nad tem področjem. Drugo, kar bi pa rad poudaril, pa je začetek delovanja samoupravne interesne komunalne skupnosti. Prepričan sem, da bo moral zbor uporabnikov v tej skupščini odigrati veliko vlogo, saj gre za mnoge zadeve, ki jih bo moral reševati. To pa pomeni, da takšne razprave, kot je današnja vendarle lahko pomagajo reševati problematiko tudi na tem področju.
POROČEVALEC: Mislim, da smo odprli mnogo vprašanj, o katerih bo potrebno spregovorit i tudi v drugih sredinah in bi povzetek lahko služil kot napotilo za skladno reševanje vprašanj pri ohranjevanju našega okolja.
ZA KIJ UČKI:
1. Čuvanje narave mora postati zadeva slehernega izmed občanov in zaradi tega je potrebno dalje organizirati očiščevalne akcije po šolah in delovnih organizacijah in sproti odstranjevati tisto, kar je ostalo iz preteklih časov ali pa se pojavlja vsak dan.
2. Predlagati je potrebno dopolnitev odlokov za odlaganje strupenih kemikalij, ki bi lahko vplivale na okužitev talne vode
in tudi predvideti nove sankcije za kršitelje.
3. V šolah je potrebno posvetiti vso skrb za vzgojo mladih tudi na tem področju, saj bo tako odstranjena marsikatera nevarnost, da bi postalo okolje še nadalje predmet širših razprav tudi v bodoče.
4. Proučiti je potrebno možnost gradnje dodatnega objekta toplarne, ki bo izkoriščal odpadne surovine za pogonsko energijo, ker bi s tem bila zagotovljena sredstva za vzdrževanje čistilne naprave.
5. Stalno je potrebno seznanjati občane z akcijami glede varovanja okolja, saj je od njihove pomoči odvisna prizadevnost tako krajevnih skupnosti, kot delovnih organizacij.
6. Samoupravna interesna komunalna skupnost bo sicer nosilec mnogih akcij tudi na tem področju, vendar bodo morala priti do izraza stališča delegatov v zboru uporabnikov.
7. Vprašanje hišnih svetov in njihovega dela je potrebno obravnavati na širši razpravi in se zavzemati tudi za to, da bodo postali nosilci nalog tudi pri čuvanju okolja.
8. Reševanje onesnaževanja okolja ne sme biti samo enkratna akcija, ampak mora postati stalna naloga vseh dejavnikov v KS in TOZD.
Ti zaključki naj bi bili osnova za nadaljnje delo na tem področju s tem, da mora postati skrb slehernega občana za ohranjanje narave del njegovega vsakodnevnega dela in življenja v vseh sredinah.
Razgovor vodil: Karel Kušar
Namesto terjati — hoteti
Po zraku letamo kot ptice, po vodi plavamo kot ribe, in celo pod zemljo rijemo kot krti; ali ne bi bilo čudovito, če bi tudi po zemlji hodili kot ljudje!!!
Onesnaženost okolja koliko praznih besed smo že spregovorili o tem problemu. A kot ljudje Imamo vedno le polno besed in želja, kritike in obsodbe samo v ustih, v resnici pa se, ne da bi sami to opazili podvržemo splošnemu redu življenja. In tako med odvijanjem bombona nehote smukne papirček iz roke, prazni cigaretni ovoj roma na zelenico, med vožnjo z avtomobilom veter nehote odpihne skozi okno pomarančne olupke in še in še majhnih, nezavedajočih prekrškov proti naravi in najbrž tudi proti sebi . . .
In tako kot iz zrna na zrno zraste pogača, zraste iz smetke na smetko - smetišče. Potem pa polna usta obsodb in kritike kakšni ljudje so dandanes, in često se še trkamo po prsih, kako zelo kultivirani občani smo pa mi.
Kot pri vseh problemih se nekoliko zamislimo, zmajemo z glavo in upamo, da bodo to uredili pač tisti, ki so za to postavljeni in pla-
čani. Odpravili pa bi ga le. če bi se ga lotili vsi. Morda sploh ne bi bila potrebna kakšna ostra družbena akcija, dovolj bi bilo, če bi naša zavest priromala končno nekaj stopničk višje, do stopnje, ko bi nekoliko pozabili nase, mislili na bodoče rodove ali pa morda včasih koga potegnili za rokav in ga prijateljsko posvarili, da napačno ravna, ter nenazadnje pomislili, da se skozi naše kraje vozi veliko tujcev, ki si lahko kaj hitro ustvarijo vtis o nas.
Kje pa naj začnemo? Najbrž bi morala začeti že mlada mamica, ki otročičku ukaže, da naj gre „lulat" v bazen, ali pa očka, ki se skupaj s sinčkom v soboto popoldne odpelje v LIPCE odložit nekaj „nepotrebne hišne navlake", pa babica, ki odvije vnuku žvečilni gumi. papirček pa vrže na tla, čepravje v bližini koš za smeti . . . Kajti od nikogar se ne bomo mladi toliko naučili, kot od tistih, ki nas vzgajajo v mladih letih.
In kako lepo bo, ko bomo hodili po zemlji kot ljudje, ko bomo vedeli, da smo „večji" ljudje, če bomo namesto ukaza: morati želeli, namesto : terjati - hoteli.
Cveta ZALOKAR
/D Ljubljanska banka — podružnica Domžale nudi kredite
Na podlagi statuta Ljubljanske banke, srednjeročnega plana Ljubljanske banke Ln podružnice Domžale za obdobje 1976-1980, programa uresničevanja teh planov v letu 1977 in sklepa Ljubljanske banke o višini obrestnih mer za leto 1977, je sprejel izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice Domžale na svoji seji, dne 18. februarja 1977
SKLEP O DODATNIH STANOVANJSKIH POSOJILIH OBČANOM
1. člen
Podružnice LB (v nadaljnjem besedilu: podružnica) na območju SR Slovenije dajejo dodatna stanovanjska posojila kreditno sposobnim občanom, ki z njimi poslovno sodelujejo in kupujejo stanovanja, zidajo ali rekonstruirajo stanovanjsko hišo na območju posamezne podružnice.
Podružnice banke na območju izven SR Slovenije lahko dajejo posojila po določilih tega sklepa, v kolikor sprejme tak sklep njihov organ upravljanja.
2. člen
Podružnica daje posojila iz prvega člena tega sklepa v okviru sredstev, določenih z letnim programom uresničevanja srednjeročnega plana podružnice.
3. člen
Občan poslovno sodeluje s podružnico, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
- da je dobil v podružnici na podlagi svojega varčevanja stanovanjsko posojilo v znesku najmanj din 30.000 za stanovanjsko enoto, za katero prosi posojilo;
- da je dobil v podružnici na podlagi prodaje konvertibilne valute ali na podlagi vezave domače ali tuje valute stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 50.000 din za stanovanjsko enoto, za katero prosi posojilo;
- da ima ali je imel kot lastnik hranilne knjižice, tekočega računa ali deviznega računa v obdobju zadnjih petih let pri podružnici najmanj šest mesecev naložen v domači ali tuji valuti znesek vsaj v višini 20% zaprošenega posojila oziroma 10%, če prejema osebni dohodek ali pokojnino preko podružnice. Upošteva se seštevek vseh sredstev na vseh teh računih.
4. člen
Podružnica daje po tem sklepu posojila:
za plačilo razlike do končne cene stanovanja po pogodbi o nakupu stanovanja;
- za zaključna dela, kadar občan zida stanovanjsko hišo in ima gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let;
- za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, kadar s to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine in ima za to gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let.
5. člen
Občan mora sodelovati z najmanj 20% lastne udeležbe pri nakupu stanovanja, pri zidavi ali rekonstrukciji stanovanjske hiše. V vlogi za posojilo navede znesek vloženih lastnih sredstev, znesek odobrenih in porabljenih posojil za stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katero prosi posojilo.
6. člen
Občan brez družine lahko dobi dodatno posojilo do 70.000 din. Obrestna mera za posojilo je 6 %> letno, doba vračanja posojila je do 7 let inje odvisna od občanove kreditne sposobnosti in višine njegovih poprečnih mesečnih dohodkov.
7. člen
Člani družinske skupnosti lahko dobijo družinsko stanovanjsko posojilo do 140.000 din, če ga najemata vsaj dva člana družinske skupnosti, ki bosta stanovala v družinskem stanovanju ali stanovanjski hiši, za katero najemata posojilo. Za člane družinske skupnosti štejejo: zakonca, otroci, bratje, sestre in starši.
Družinsko stanovanjsko posojilo lahko dobi tudi samo en član družinske skupnosti, če je v družini edini zaposlen.
Za družinska stanovanjska posojila je obrestna mera 6 % letno, doba vračanja je do 10 let ter je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalcev in višine njihovih poprečnih mesečnih dohodkov.
Pri družinskem stanovanjskem posojilu zadostuje, če izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega sklepa vsaj eden od prosilcev.
8. člen
Občan, ki želi dobiti pri podružnici posojilo po tem sklepu, predloži pismeno vlogo za odobritev posojila na predpisanem obrazcu.
Vlogi priloži naslednjo dokumentacijo:
1. za ugotovitev kreditne sposobnosti:
a) če je v domovini:
- potrdilo o poprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje trimesečje, potrjeno od OZD;
- obvestilo o višini mesečne pokojnine za zadnja dva meseca, če je upokojenec;
- potrdilo pristojnega občinskega organa o višini dohodka in potrdilo o poravnanih davčnih obveznostih, če je kmetovalec, obrtnik ali če opravlja svobodni poklic;
b) če je na delu v tujini:
- potrdilo delodajalca o mesečnem zaslužku.
Pri družinskem stanovanjskem posojilu upošteva podružnica za kreditno sposobnost dohodke vseh posojilojemalcev.
2. za ugotovitev namena posojila:
a) kadar kupuje stanovanje od organizacije, kije za to pooblaščena:
- kupoprodajno pogodbo, overovljeno na sodišču:
b) kadar zida ali rekonstruira stanovanjsko hišo:
- gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo;
- zemljiškoknjižni izpisek, če je lastnik stavbnega zemljišča;
- zemljiškoknjižni izpisek z vknjiženo pravico uporabe stavbnega zemljišča v gradbene namene, če gradi na zemljišču, ki je družbena lastnina.
9. člen
Najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge za posojilo in dokumentacije o kreditni sposobnosti, o namenu ter zavarovanju posojila, obvesti podružnica občana o odobritvi posojila oziroma zavrnitvi vloge.
10. člen
Občan lahko začne porabljati posojilo takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Posojilo mora porabiti najkasneje v 12 mesecih od dneva sklenitve posojilne pogodbe.
1 1. člen
Občan vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke.
12. člen
Glede zavarovanja, porabe, vračanja posojila in določil, ki jih ta sklep ne navaja, veljajo smiselno določila veljavnega „Pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute".
13. člen
Občani, ki so že prejeli dodatno stanovanjsko posojilo, lahko dobijo za isto stanovanjsko enoto še razliko do predvidenega najvišjega zneska posojila, v kolikor izpolnjujejo pogoje tega sklepa.
Skupni znesek dodatnega ali družinskega stanovanjskega posojila za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti višji kot '70.000 oziroma 140.000 din.
14. člen
Ta sklep velja z dnem, ko ga sprejme izvršilni odbor banke in z njim soglašajo izvršilni odbori za stanovanjske in komunalne zadeve podružnic LB na območju SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1977.
S tem sklepom prenehajo veljati dosedanja določila o dodatnih stanovanjskih posojilih.
LJUBLJANSKA BANKA Podružnica DOMŽALE
OBRAZLOŽITEV SKLEPA O DODATNIH POSOJILIH OBČANOM
Obrazložitev
SkJep pomeni konkretizacijo določil planskih dokumentov Ljubljanske banke za obdobje 1976-1980 in za leto 1977.
Sklep uvaja na eni strani novosti v stanovanjskem kreditiranju občanov, na drugi strani pa stimulira občane za sodelovanje z banko, saj dobijo stanovanjska posojila le tisti občani, ki poslovno sodelujejo s podružnicami LB na območju SR Slovenije (v nadaljevanju: podružnica). Vsekakor je izrednega pomena uvedba družinskih stanovanjskih posojil v stanovanjskem kreditiranju, saj smo imeli to obliko do sedaj le pri potrošniških kreditih.
K 1. členu:
Dodatna posojila dobijo le kreditno sposobni občani, ki poslovno sodelujejo s podružnico in kupujejo ali gradijo praviloma na njenem območju, izven tega območja pa le po sklepu izvršilnega odbora za stanovanjske in komunalne zadeve podružnice.
Kreditno sposobnost ugotavlja podružnica na podlagi dohodkov enega ali več posojilojemalcev.
K 2. členu:
Dodatna stanovanjska posojila so stalna oblika stanovanjskega kreditiranja občanov, torej jih podružnica ne daje na podlagi občasnih razpisov, temveč v okviru sredstev določenih z letnim programom uresničevanja srednjeročnega plana podružnice.
K 3. členu:
Delavci in upokojenci, ki prejemajo osebne dohodke oziroma pokojnino preko podružnice, imajo ugodnejše pogoje za poslovno sodelovanje. Zanje zadostuje, da imajo ali so imeli naloženo vsaj 10 '/'( od zaprošenega zneska posojila, dočim je ta znesek določen za druge občane v višini 20 '/<.
Podružnica daje posojila za rekonstrukcijo le v primeru, ko se s to rekonstrukcijo pridobijo nove stanovanjske površine, ne pa za popravila, adaptacije ali rekonstrukcije, s katerimi sc samo uvajajo ali modernizirajo sanitarne ali ogrevalne naprave.
Podružnica ne bo dajala posojil za počitniške hiše ali počitniška stanovanja. Zato bo v dvomljivih primerih, kjer občani prosijo za dodatna stanovanjska posojila za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše izven kraja stalnega bivališča in zaposlitve, zahtevala posebno izjavo, s katero se občan zavezuje, da bo v novi stanovanjski enoti stalno prebival. To izjavo bo vključila podružnica v posojilno pogodbo kot poseben pogoj.
K 5. členu:
Predračunska vrednost objekta in lastne udeležbe se izračuna po cenah ob predložitvi vloge za posojilo. Pravilnost cen za m2 stanovanjske površine primerja podružnica s cenami, ki jih objavlja pristojni organ.
K 6. in 7. členu:
Kreditni pogoji so za občane zboljšani, saj je obrestna mera znižana od 8 % na 6 % letno, doba vračanja posojila za občane brez družine ostane do 7 let, dočim je pri družinskih stanovanjskih posojilih do 10 let.
K 10. členu:
Člen podaljšuje dosedanjo dobo porabe posojila od 8 mesecev na 12 mesecev.
K 13. členu:
Pomembnost tega člena je v tem, da občani, ki so že dobili dodatno stanovanjsko posojilo, lahko dobijo še razliko do najvišjega zneska posojila 70.000 ali 140.000din, če izpolnjujejo pogoje tega sklepa, kot npr.: poslovno sodelovanje, kreditna sposobnost, območje, gradbeno dovoljenje do 7 let in lastno udeležbo.
Ljubljanska banka podružnica Domžale
Ugodnejši pogoji za stanovanjska posojila
OGLAS
RAZPIS
ELEKTROREKLAM SERVIS vam nudi svoje usluge kot so:
— napeljava instalacije,
— razna popravila,
— montaža: razne razsvetljave, igrišč, bazenov, vrtov in lokalov.
Možnost plačila s kredi- POMOŽNO KUHARICO tom
Naslov: SKOČAJ dvorska 10, Domžale.
IMPTOZD DS IJ UBIJANA OL DIJAŠKI DOM DOMŽALE Cesta talcev 19 c
objavlja prosto delovno mesto /a nedoločen čas
Kolo-
Zaželena je praksa. Interesentke naj se zglasijo 8 dni na gornji naslov.
roku
Zadnja seja izvršilnega odbora za stanovanjske in komunalne zadeve Ljubljanske banke podružnice Domžale je bila pomembna zlasti za občane varčevalce. Bilo je sprejetih več sklepov, ki bodo omogočili občanom najemanje stanovanjskih posojil pod ugodnejšimi pogoji kot do sedaj.
I. Najpomembnejši sklep te seje je bil sklep o dodatnih posojilih občanom, ki omogoča odobravanje družinskih posojil za dograditev novogradnje ali rekonstrukcije ali za pokritje do končne kupne cene stanovanja. Podružnica je ze dosedaj odobravala na podlagi prejšnjega sklepa dodatna posojila, in tO do 70.000 din z S % obrestno mero in dobo vračila do 7 let.
Po zadnjem sklepu pa člani družinske skupnosti lahko zaprosijo za družinsko posojilo v višini do 140.000 din, z obrestno mero 6 % in dobi vračila do 10 let. Na višino odobrenega posojila in dobo vračila vpliva kreditna sposobnost prosilcev.
Vendar naj opozorimo, da posojilo lahko najamejo le kreditno sposobni občani, ki imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali nove hiše s pooblaščeno organizacijo ali pa imajo gradbeno dovoljenje za gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanja, ki ni starejše od sedmih let. Obenem pa je pogoj za lo posojilo poslovno sodelovanje s podružnico in sicer na enega izmed naslednjih treh načinov:
- da je občan že dobil posojilo na podlagi svojega varčevanja v znesku najmanj 30.000 din za stanovanjsko enoto, za katero prosi posojilo;
- da je dobil posojilo na podlagi prodaje konvertibilne valute ali vezave domače ali tuje valute v znesku najmanj 50.000 din za stanovanjsko enoto, za katero prosi posojilo;
- da ima ali pa je imel kot lastnik hranilne knjižice, tekočega ali deviznega računa v obdobju zadnjih petih let pri podružnici najmanj šest mesecev naložen v domači ali tuji valuti znesek vsaj v višini 20 % zaprošenega posojila oziroma 10 %, tt prejema osebne dohodke ali pokojni no preko podružnice. Upošteva se seštevek vseh sredstev na vseh teh računih.
Ponovno naj poudarimo, da tO ni enkratni razpis, temveč sklep, ki velja vse leto. Občan lahko prosi za to posojilo čim izpolni pogoje sklepa.
Ta sklep je v celoti objavljen v današnji številki Občinskega poročevalca. Informacije pa občani lahko dobijo tudi v domžalski podružnici LB na oddelku za stanovanjsko in komunalno kreditiranje. Tu so na voljo tudi potrebni obrazci, na katerih občani vložijo prošnjo.
II. Do sedaj je bilo mogoče na-
jeti premostitveno posojilo le občanu varčevalcu ter občanu, ki je imel s sklepom odobreno posojilo na podlagi vezave njegove delovne organizacije. Premostitveno posojilo so lahko najemale tudi organizacije združenega dela do poteka čakalne dobe iz pogodbe o vezavi sredstev.
S tem sklepom pa so dane nove možnosti najemanja premostitvenih posojil tako občanom kot tudi organizacijam združenega dela oziroma pravnim osebam. Organizacije združenega dela lahko zaprosijo za premostitvena posojila ne samo na bodoča bančna posojila, temveč tudi na lastna sredstva, ki jih bodo zbrale na kakršnikoli način ter porabile za stanovanjsko graditev.
Tudi za občane ureja ta sklep nove oblike premostitvenih posojil, in to v primerih, kjer nudi občanu za kritje premostitvenega posojila svoja sredstva drug občan ali pa organizacija združenega dela.
Občani varčevalci pa, kot do sedaj lahko najemajo premostitvena posojila največ 12 mesecev pred potekom varčevalne dobe in lo v višini privarčevanih sredstev in pripadajočega posojila na ta sredstva. Pri teh posojilih se je obrestna mera znižala od 11 '/, na 7 %,
Podružnica bo odobravala premostitvena posojila v okviru prostih sredstev po kreditni bilanci in to z obrestno mero od 7—11% t ozirom na stopnjo poslovnega sodelovanja.
III. Ker datum poteka varčevalne dobe le redko sovpada s plačilnimi roki, v katerih morajo kupci stanovanj poravnati svoje obveznosti, je izvršilni odbor sprejel sklep, na podlagi katerega more podružnica občanu predčasno odobriti posojilo, seveda če le-ta to dokaže s fakturo ali pogodbo. Če sredstva odobrenega posojila ne zadoščajo za poravnavo obveznosti, mu lahko predčasno sprosti še njegova lastna privarčevana sredstva.
Predčasna odobritev posojila je lahko največ:
pri varčevalni dobi: mesecev:
2 leti 2 meseca
3 leta 3 mesece
4 leta 5 mesecev
5 in več let 6 mesecev.
Preden podružnica odobri občanu predčasno posojilo, mora ta vplačati vse pogodbene obveznosti.
Majda Zevnik
OB VESTILO
Krajevna skupnost Toma Brejca Vir obvešča občane, da so uradne ure za stranke v KS Vir vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in ob sredah od 8. do 15,30.
Krajevna skupnost Vir
Krvodajalska akcija 1977
Prebivalcem občine Domžale sporočamo časovni razpored krvodajalske akcije za leto 1977. Iz programa je razviden čas, planirano število krvodajalcev in zbirno mesto za organizacije združenega dela, zavode, ustanove ter občane, ki se bodo javili na poziv organizacij Rdečega križa. Vsak dan je potrebno, da pride na odvzem krvi na transfuzijsko postajo v Ljubljani po 200 krvodajalcev, če hočemo, da dobijo kri vsi, ki jo potrebujejo za zdravljenje ali rešitev življenja.
Občinski odbor Rdečega križa in družbenopolitične organizacije vabijo občane občine Domžale, da se polnoštevilno odzovejo vabilu. Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki jo lahko da samo človek. Krvodajalstvo predstav-Ija sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da pride vsak zdrav človek vsaj dva do trikrat v svojem življenju na odvzem krvi. To pa je tudi pogoj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago in da zaradi njenega pomanjkanja ne bo ogroženo morda tudi vaše življenje.
Objavljamo program redne krvodajalske akcije v naši občini. Prijave zbirajo vse organizacije združenega dela, sindikati in organizacije Rdečega križa.
Plan
šte-    Ura        Zbirno mesto vilo
Zap. št.
Naziv organiz. združ. dela zavoda ali ustanove
PETEK, dne 25. 3. 1977.
Lek TOZD Kemija Mengeš Gasilsko društvo Peče KO RK Peče KO RK Moravče AMD Moravče Gasilsko društvo Moravče Termit pekokopi Moravče Rašica TOZD Moravče Mizarska delavnica Moravče Osnovna šola Moravče Gasilsko društvo Krašce Elektrovod Dole KO RK Vrhpolje Gasil, društvo Vrhpolje KO RK Krtina KO RK Rafolče KO RK Prevoje Gasilsko društvo Prevoje PONEDELJEK, dne 28. 3. 1977 19. Meloš
Trak Mengeš Filc Mengeš Tamiz Mengeš AMD Mengeš Opekarna Mengeš INDUPLATI TOZD konfekcija Mengeš KO RK Trzin Gasil, društvo Trzin KPC Jable-Trzin KO RK Mengeš Dom počitka Mengeš Živil, industr. ETA Mengeš AE. obrat Mengeš Semesadike Mengeš Komunal, gospod. Mengeš Hidrometal Mengeš Zavarovalnica Triglav Mengeš Osnovna šola Mengeš Zaloga piva Mengeš Prehrana - poslov. Mengeš Otroško varstvo Mengeš Varnost Mengeš Poklicna šola v Domžalah
1..
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
20. 21.
22. 23. 24. 25.
26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42.
TOREK, dne 29. 3. 1977.
43. Papirnica Količevo
44. HELIOS - TOZD Količevo
45. KO RK Jarše
46. Gasil, društvo Jarše
47. Bioteh. fakulteta Rodica
48. TOKO - obrat Studa
49. STUGŠ Domžale
50. TOKO obrat usnjarna Domžale
51. Osnovna šola V. P. Domžale
52. TERMIT uprava Domžale
53. AVTOSERVIS Domžale
54. Zdravstveni dom Domžale
55. Gasil, društvo Domžale
30 5
10
30 5 5
10 15 5 5 3 3 7 3 5
30 20 5
30 30 15 10 10 10
5
10
5
10 20 5 5
10 10 5
15
5 5 3 3 3
10
20
40 35 20 5 5 45 20 10 5 5 15 20 5
SREDA, dne 30. 3. 1977.
56. Papirnica Količevo
57. TOKO uprava in TOZD Domž.
58. HELIOS TOZD uprava Domžale
59. UNIVERSALE Domžale
60. Pekarija Domžale
61. Gozdno gospod. Domžale
62. Posebna os. šola Homec
63. KO RK Homec
64. PERUTNINA Zalog, obrat Cernelo
65. NAPREDEK Domžale
ČETRTEK, dne 31. 3. 1977
66. Mlinostroj Domžale
67. TOSAMA Domžale
68. TERMIT - kemični obrat Ihan
69. EMONA - TOZD Prašičereja
70. KO RK Ihan
71. Gasilsko društvo Ihan
72. Ekonomska srednja šola D ž.
73. Skupščina občine Domžale
40 45
35 55 3 5 3
10 5 40
6
6,30
6,30
7
7
7
7
7
7
7
7,10
7,10
6,30
6,30
7,15
10
10
10
6 6 6 8 8
10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10
6 6
6,30
6,30
6,30
8
8
8
9,30 9,30 9,30 9,30 9,30
6 6 8 8 8 8
10 10 10 10
25	6	Pred tovarno v Studi
50	6	Pred tovarno
10	8	Pred obratom
30	8	Pred obratom Ihan
10	8	Pred trgovino Ihan
5	8	Pred trgovino Ihan
15	8	Pred občino Domžale
25	8	Pred občino Domžale
74. KO RK Domžale
75. Osnov, šola Slandrove brigade Domžale
76. Glasbena šola Domžale
77. Delavska univerza Domžale
78. ALKO - obrat Domžale
79. Komunalno podj. Domžale
80. Dom počitka Domžale
81. SDK Domžale
82. Ljubljanska banka Domžale
83. Gostinsko podj. Domžale
84. " Postaja milice Domžale
85. Občinsko sodišče Domžale
86. BETON Zagorje - obrat Dž.
87. PTT Domžale
88. Slaščičarna Bistrica Dž.
89. BIRO 71 Domžale
90. Osnovna šola J. B. Tito Dž.
91. AMD Domžale
92. Vzgoj. varstveni zavod Dž.
93. ZORA Domžale
94. Lekarna Domžale
95. MERCATOR - poslov. Domžale
96. POZD Repovž Domžale
30 8
Pred občino Domžale
svoje prevoz, sredstvo Pred trg. v Pečah Pred trg. v Pečah Avtobusna paMoravče Avtobusna pa Moravče Avtobusna paMoravče Avtobusna po« Moravče Avtobusna pa Moravče Avtobusna paMoravče Avtobusna paMoravče Avtobus, po. Krašce Pred obratom Dole Pred cerkvijo Vrhpolje Pred cerkvijo Vrhpolje Pred šolo Krtina Pred gostil. Marinček Pred gostil. Skarja Pred gostil. Skarja
Pred tovarno Pred tovarno
Pred tovarno' 118.
Pred tovarno 119.
Pred tovarno 120.
Pred Trakom Mengeš 121.
Pred Trakom Mengeš
Avtobus p. Trzin
Avtobus p. Trzin
Avtobus p. Trzin 122.
Pred Trakom Mengeš 123.
Pred Trakom Mengeš 124.
Pred Irakom Mengeš 125.
Pred Trakom Mengeš 126.
Pred Trakom Mengeš 127.
Pred Trakom Mengeš 128.
Pred Trakom Me ngeš       129.
Pred Trakom Mengeš
Pred Trakom Mengeš
Pred Trakom Mengeš
Pred Trakom Mengeš
Pred Trakom Mengeš
Pred Irakom Mengeš
Pred šolo v Domžalah
PETEK, dne 1.4. 1977
97. INDUPLATI Jarše
98. OLJARNA Vir
99. ŽITO Vir
100. Emona poslov. Vir
101. KORKVir
102. Gasil, društvo Vir
103. TOSAMA Domžale
104. SLOVEN1JALES Radomlje
105. INDUPLATI - obrat Radomlje
106. KO RK Radomlje
107. Gasil, društvo Radomlje
108. Osnov, šola Radomlje
109. KO RK Radomlje - Rova
110. KO RK Dob
111. Gasil, društvo Dob
112. Osnovna šola Dob 11 3.       Elektro. DES obrat Domžale
114. Gasil, društvo Dragomelj
115. AE. obrat Pšata
116. Ribogojnica Dragomelj
117. KO RK Dragomelj
PONEDELJEK, dne 4. 4. 1977
INDUPLATI Jarše
Gasil, društvo Trojane
Gostišče KONSEK Trojane
KO RK Blagovica
Učak
Podmilj
Pctelinjek
Ožbolt
Gasil, društvo Blagovica KO RK Krašnja Gasil, društvo Krašnja KO RK Zlatopoljc KO RK Lukovica Gasil, društvo Lukovica MOJCA Lukovica Osnovna šola Brdo Lukov.
5 3 3 3
10
3 3 5 5 3 3 10 10 3 10 5
10 10
3 2 2 2
50 15 10 3
20 5
50
35 5
20 5 5 5
10 5 3 6 3
15 2 10
50 5 5
20 5 5 5
5 30 5
10
20 5
15 5
8 8 8 8 8
9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30
6 6 8 8 8 8 8 8 8
9,30
9,30
9,30
9,30
10
10
10
10
6 7 7 7 7 7 7 7 7 9 9
9,30 9,30 9,30 9,30 9,30
Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino Pred občino
Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale
Pred tovarno Pred Žitom Vir Pred Žitom Vir Pred Žitom Vir Pred Žitom Vir Pred Žitom Vir Pred tovarno Pred tovarno Pred obratom Pred gostilno Šporn Pred gostilno Sporn Pred gostilno Sporn Pred gostil. Pire Rova Avtobus, postaja Dob Avtobus, postaja Dob Avtobus, postaja Dob Pred obratom Domžale Avtobus postaja Dragomelj Pred obratom Pšata Avtobus P. Dragomelj Avtobus p. Dragomelj
Pred tovarno Pred gostiščem Konšck Pred gostiščem Konšek Avtobusna p. Blagovica Ob cesti iz Trojan Ob cesti iz Trojan Ob cesti iz Trojan Ob cesti iz Trojan Avtobus, postaja Blagovica Pred gostil. Pavle Krašnja Pred gostil. Pavle Krašnja VObršah
Pred Zadruž. dom. Lukov. Pred Zadruž. dom. Lukov. Pred Zadruž. dom.Lukov. Pred Zadruž. dom.Lukov.
Krvodajalec je lahko vsak zdrav človek od 18. do 65. leta starosti. Pred odvzemom se izogibajmo mastne hrane in alkohola.
OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE
Pred tovarno Pred tovarno Želez, postaja Rodica Želez, postaja Rodica Želez, postaja Rodica Pred obratom v Studi Pred šolo Pred obratom Pred šolo
Pred upravo v Stobu Pred avtoservisom Pred domom Domžale Pred gasil, domom Domžale
Pred tovarno
Pred upravo Domžale
Pred upravo v Domžalah
Pred tovarno
Pred Universale Domžale
Pred upravo Domžale
Pred gostil. Repanšek
Pred gostil. Repanšek
Pred obratom Cernelo
Pred upravo Domžale
Javna zahvala
vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, zavodom, ustanovam in društvom, ki so prispevala solidarnostna sredstva za novoletno obdaritev starostnikov na območju občine Domžale in to:
1. Občinska skupščina Domžale	6.000 d	ti
2. Obč. kulturna skupnost Domžale	5.000 d	n
3. Mlinostroj Domžale	1.000 d	n
4. Papirnica Količevo	1.000 d	n
6. Filc Mengeš	1.000 d	n
7. Toko Domžale	2.000 d	n
8. Slovenijales Radomlje	1.000 d	n
9. Hidrometal Mengeš	800 d	n
7. Toko Domžale	2.000 d	n
10. Čevljarsko podj. MOJCA Lukovica	2.000 d	n
11. Semesadike	1.000 d	n
12. Gostišče Konjšck Trojane 13. Zaloga piva ,,Union" Mengeš	1.000 d	n
	200 d	n
14. ONPZ Zora Domžale	1.000 d	n
15. Avtoservis Domžale	200 d	n
16. Lekarna Domžale	400 d	n
17. Zdravstveni dom Domžale	700 d	n
18. Kino podjetje Domžale	300 d	n
19. Občinski komite ZKS Domžale	1.000 d	n
20. Ljubljanska banka Domžale	2.000 d	n
21. Telesno kult. skupnost Domžale	1.000 d	n
22. HELIOS Domžale	1.000 d	n
23. NAPREDEK Domžale	1.000 d	n
24. ŽITO Domžale	1.000 d	n
25. Obč. sindikalni svet Domžale	2.000 d	n
26. Komunalno podjetje Domžale	1.000 d	n
27. EMONA Domžale	500 d	n
28. Obč. odbor Rdečega križa Domžale	1.008 d	n
SKUPAJ
Solidarnostna sredstva, ki so jih prejele krajevne organizacije
1< Krajevna skupnost Domžale
2. KK SZDL Domžale
3. Društvo upokojencev Domžale
4. Krajev, org. Rdečega križa Mengeš
5. KS Mengeš
6. Organizac. združenega dela Mengeš (KS)
7. Krajev, org. Rdečega križa Blagovica
8. KS Blagovica
9. KS Rafolče
10. KS Peče
11. KS Dob
12. Krajev, org. Rdečega križa Ihan
13. KSIhan
14. KS Krtina
15. Združenje borcev Krtna
16. KS Lukovica
17. KK. SZDL Krašnja
18. Gasilsko društvo Krašnja
19. KS Homec
20. Krajev, org. Rdečega križa Prcvoje
21. KS Prcvoje
22. KS Vrhpoljc
23. Krajev, org- Rdečega križa Radomlje
24. KS Vir
25. KS Jarše
26. KK SZDL Jarše
27. KS Trzin
28. Društvo upokojencev Trzin
29. Krajev, org. Rdečega križa Dragomelj
30. K S Dragomelj
31. KS Moravče
32. KK SZDL Moravče
33. Osnovna šola Moravče
34. AMD Moravče
35. Rašica Moravče
36. Mizarska delavnica Moravče
Skupaj: Rckapitalucija
Solidarnostni sklad pri Obč. odboru RK Domž.
79.396,80 din
115.504,90 din
Občinski odbor RK Domžale
RAZDELILNIK
prejetih solidarnostnih sredstev za novoletno obdaritev starostnikov 1976.
36.108 din       Solidarnostni sklad pri krajev, org. RK Rdečega križa:
5.000,00 din       Vsega skupaj razdeljeno: 1.000,00 din
300,00 din 3.000,00 din 10.446,60 din 10.270,60 din 1.000,00 din 4.800,00 din
978,60 din 1.500,00 din 2.000,00 din 3.000,00 din 1.000,00 din 1.000.00 din
200,00 din 2.000,00 din
600,00 din
150,00 din 3.000,00 din 1.454,45 din 2.500,00 din 2.880,00 din 1.607,65 din 8.000,00 din 2.438,90 din 1.000,00 din 2.100,00 din
500,00 din
350,00 din
500,00 din
320,00 din 1.000,00 din 1.000,00
500,00 din 1.500,00 din
500,00 din
79.396,80 din      ysj starostniki, Obč. odbor RK s svojimi krajevnimi organizacijami se še enkrat najlepše zahvaljujemo vsem, ki so darovali finančna sredstva ter s tem| omogočili, da 36.108,10 din smo izvedli to humano akcijo.
Za p.	Krajev, org. RK	Skupaj	Skupaj vsa
št.		obdaro-	sredstva
		van ih	Din
1.	RK Domžale	237	15.970,20
2.	RK Mengeš	238	26.126,20
3.	RK Blagovica	54	7.502,50
4.	RK Rafolče	18	1.591,50
5.	RK Peče	58	3.338,70
6.	RK Dob	82	4.145,15
7.	RK Ihan	38	5.021,50
8.	RK Krtina	38	2.425,80
9.	RK Lukovica	42	3.430,10
10.	RK Krašnja	28	1.703.40
11.	RK Homec	36	3.919,35
12.	RK Prcvoje	33	5.010.00
13.	RK Vrhpolje	72	3.424.80
14.	RK Radomlje	53	3.378,25
15.	RK Vir	125	10.519,70
16.	RK Jarše	103	5.550,00
17.	RK Trzin	67	4.302.50
18.	RK Dragomelj	23	1.701,25
19.	RK Moravče	65	6.444,00
	Skupaj	1.410	115.504,90
MLADINKE, MLADINCI!
Kakor vsako leto, se bomo tudi letos množično udeleževali mladinskih delovnih akcij širom po naši domovini. Kopali bomo vodovod na Kozjanskem, v Slovenskih goricah, v Kožbani, delali cesto blizu Murske Sobote, kopali vodovod v Krajevni skupnosti Peče, zbirali odpadni material-, čistili okolico, tovarniška dvorišča in drugo, manjkali ne bomo niti v akcijah, kijih bodo organizirale druge družbenopolitične organizacije in šole. Prijeli bomo za lopate, krampe, rovnice, oblekli brigadirko, zapeli brigadirsko pesem in kopali, kopali . . .
Minil bo dan, minila bosta dva, z žulji na rokah, s smehom na ustnicah, z veselim srcem se bomo vračali v tabor, v naše brigadirsko naselje, kjer nas bo čakalo toplo kosilo, komandant akcije, pripravljena predavanja, na katerih bomo tvorno sodelovali, pa zvečer taborni ogenj in pesem ob spremljavi harmonike, v nedeljo pa izlet v bližnji zgodovinski ali turistični kraj, kopanje v bazenu ali udeležba na proslavi.
Minil bo teden, minila bosta dva, trije in akcije bo konec. Prisrčen stisk roke, solza v očeh, obljuba, saj se še vidimo, zadnji ZDRA VO in akcije bo uspešno konec.
Bi radi tudi vi prispevali vsaj delček svojega truda k uspešnosti mladinskih delovnih akcij v letošnjem letu, bi radi skupaj s tisoči mladimi pomagali pri gradnji vodovodov,cest in drugih objektov, bi radi prepevali ob tabornem ognju, sodelovali pri vseh interesnih dejavnostih v brigadi, se idejnopolitično izobraževali? Odločite se in prijavite se v eno izmed več deset brigad, ki bodo letos odšle na akcije širom naše republike in države, svojo lokalno mladinsko delovno akcijo pa bomo organizirali tudi mladi iz Domžal.
Možnosti izbire so velike. Lahko izbirate med tritedenskimi republiškimi akcijami, enomesečnimi zveznimi akcijami, ali štirinajstdnevno lokalno delovno akcijo. Letos se začno akcije 2. junija 1977 in trajajo vse do konca septembra, začetka šolskega leta.
Starši, spodbudite svoje otroke, da se nam bodo v letu 1977 pridružili. Prepričani smo, da jim ne bo žal.
Prijavite se lahko vsem osnovnim organizacijam ZSMS, lahko pa tudi Občinski konferenci ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/1, vsak dan v dopoldanskem času.
Komisija za MDA pri OK ZSMS Domžale
CESTA MORAVCE-SOTESKA-PUKELĆEV MLIN
O problematiki ceste od Moravč preko Soteske do Rukelčevega mlina smo v našem glasilu že pisali pred dvema letoma. Cesta je bila več let predmet razprav na mnogih zborih občanov, saj v deževnem vremenu ni bila prevozna in tudi samo vzdrževanje je bilo dokaj drago. Občani so bili pripravljeni sami pomagati pri združevanju sredstev in so svoje zamisli tudi uresničili z. uspešno izglasovanim referendumom pred več kot dvema letoma. Toda zaradi objektivnih težav in pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče začeti z deli.
— samoprispevek občanov bo znašal
— TERMIT Domžale bo zagotovil
- Gozdno gospodarstvo bo zagotovilo
— Cestni dtlad pri skupščini občine
- Krajevna skupnost Moravče
- Ljubljanska banka - podružnica Domžale
V letošnjem letu pa je vendar uspelo z dogovori med prizadetimi delovnimi organizacijami in Krajevno skupnostjo Moravče predvideti začetek del. Na sestanku na izvršnem svetu, na katerem so bili prisotni mimo predsednika tov. Drža-niča tudi člani izvršnega sveta in Krajevne skupnosti tudi predstavniki TERMITA in GOZDNEGA GOSPODARSTVA - obrat Domžale, je bila pripravljena celotna konstrukcija za zagotovitev potrebnih sredstev in za takojšen začetek del. Celotna investicija je ocenjena na nekaj več kot 2 milijona starih dinarjev in to na podlagi pogodbe s Slovenijaceste, ki jo bodo gradile.
Dolžina ceste znaša 2 km in od te dolžine bo 800 m grajene za težki promet in 1.200 m za lahki promet. Financiranje bo potekalo iz naslednjih virov:
kredit
400.000,00 din 200.000,00 din 100.000,00 din 250.000,00 din 120.000,00 din 937.000,00 din
Poleg tega je bil sprejet tudi sklep o tem, kako bodo pokrite obveznosti, nastale z najetjem kredita, ki ga bo najel BIRO 71 in tudi to, da bo Krajevna skupnost Moravče izvedla vse potrebne administrativne zadeve na podlagi pogodbe z vsemi sofinancerji za izgradnjo ceste.
Tako bodo končno realizirana velika prizadevanja občanov in njihova odločitev na referendumu bo pomagala do asfaltirane ceste in tem potrebnem predelu naše občine.
O poteku gradnje bomo še pisali v našem glasilu.
K. I.
OBVESTILO
Krajevna skupnost Tomo Brejc Vir VABI vse občane na proslavo ob Dnevu žena, ki bo v nedeljo, 6. marca 1977 ob 16. uri v Delavskem domu na Viru. Krajevna skupnost Vir
Problematika upokojencev
V razpravah o osnutkih srednjeročnih programov in samoupravnih sporazumevanj o usklajevanju temeljnih planov razvoja družbenih dejavnosti in potrebah posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. O programih in dejavnosti samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je navadno povedano, da je to SIS republiškega pomena in pri njenem programu ne moremo dosti vplivati. Res, da v naši sredini o dejavnosti te SIS razpravlja in daje pripombe in stališča v glavnem le konferenca delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Domžale, vendar bo tudi širši krog občanov zanimalo, da v tej interesni skupnosti uživa socialno varnost:
Posebno pereča je tudi problematika kmetijskih upokojencev. Sklad za te pokojnine le počasi narašča, dasi 60 % vseh prispevkov dajejo delavci -aktivni zavarovanci in le 40 % kmetje, ki so starostno zavarovani. Letos bo znašala kmečka pokojnina 515 din, kar pomeni sicer visok odstotek napram ostalim pokojninam, vendar 105 din mesečno ni veliko.
Pri teh, kakor pri vseh ostalih razpravah o pokojninski problematiki pa moramo upoštevati, da je v naši družbeni skupnosti mogoče deliti le toliko kolikor ustvarjamo.
Ivan Redenšek
Spoznavajmo svet in domovino
aktivnih zavarovancev upokojencev
VSR Sloveniji:
788.765 201.782
V občini Domžale
10.339 4.176
Pri upokojencih so všteti tudi kmetijski upokojenci, niso pa všteti vojaški upokojenci, vojaški vojni invalidi in občani, ki prejemajo pokojnine ali invalidske rente iz inozemstva.
Poleg vseh vrst rednih pokojnin in stalnih invalidnin znatno naraščajo stroški za rehabilitacijo invalidnih oseb, katerim je v srednjeročnem programu namenjena posebna skrb. Naj omenim samo že sprejeti samoupravni sporazum o izgradnji in sanaciji centra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki.
Kratkoročne dajatve za zavarovance, t.j. aktivne delavce v občini Domžale prav tako naraščajo iz leta v leto:
Dajatve	1974 v din	1975 v din
Oskrbnine	21.404,70	82.971,70
Začasna nadomestila	91.598,15	114.616,80
Nadomestila za skrajšani delovni čas	361.901,85	532.109,55
Nadomestila za manjši oseb. dohodek	123.003,10	166.612,35
Oskrbnine invalidnih otrok	50.456,20	121.893,85
Poklicna rehabilitacija invalid, otrok	29.820,65	16.238,00
Potni stroški	327,50	678,30
Šolnine in razni stroški	2.518,00	3.335.00
Rekreacija	2.340,00	4.080,00
Skupaj	683.730.15	1,042.555,55
V zvezi z razpravami o družbenem dogovoru o usklajevanju pokojnin in invalidnin se čestokrat navajajo podatki, ki so daleč od dejanskega stanja in zavajajo občane, med upokojenci pa vzbujajo upravičeno nevoljo. Tako je tudi naš Občinski poročevalec v št. 17/76, 29. okt. 1976 na strani 2 zapisal koliko je v občini upokojencev in daje največ tistih, ki imajo okrog 4.000 din mesečne pokojnine. Takih je resnično le okrog 21 %, če računamo, da 76,6% prejema manj kot 3.000 din na mesec in 42,8 % manj kot 2.000 din. Tu niso všteti vojaški vojni invalidi in borci NOB, ki prejemajo samo priznavalnino in niso všteti občani, ki prejemajo pokojnine in rente iz inozemstva. Če bi bilo mogoče zbrati in preveriti tudi vse te primere, bi nedvomno ugotovili, daje poprečna pokojnina ali invalidnina v naši občini dokaj pod 2.000 din.
V letu 1976 je bilo stanje starostnih upokojencev, družinskih in invalidskih upokojencev, ki prejemajo pokojnine iz rednega delovnega razmerja v občini Domžale naslednje:
Višina pokojnine	Število	Struktura
v din	upokojencev	v odstotkih
do - 410 (kmetje)	547	13,1
411 - 2.000	1.239	29,7
2.001 - 3.000	1.410	33,8
3.001 - 4.000	845	20,2
4.001 - 5.000	99	2,4
5.001 - 6.000	22	0,5
6.001 - 7.000	9	0,2
nad - 7.000	5	0,1
Na splošno lahko že iz teh podatkov ugotovimo, da so pokojnine v občini Domžale nižje od republiškega povprečja. Realna vrednost pokojnin pa se z vsakoletnim usklajevanjem še znatno zniža, zlasti za upokojence z nizkimi pokojninami, kajti valorizacija z odstotki stalno veča socialne razlike. Glede takšnega usklajevanja pokojnin so delegati in upokojenci iz Domžal ponovno predlagali podpisnikom družbenega sporazuma o usklajevanju pokojnin, da naj bi le-te valorizirali po degresivni lestvici, kar bi še zdaleč ne pomenilo uravnilovke. Toda podpisniki so na stališču, da so upokojenci z daljšo delovno dobo, z odgovornejšim in napornejšim aktivnim delom ter z znatno višjimi prispevki v pokojninski sklad upravičeni, da iz tega sklada tudi več prejemajo.
Radiotelevizija Ljubljana skupaj z občinskimi konferencami ZSMS širom po Sloveniji vsako leto organizira oddaje SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO, katere se je letos, drugič po vrsti, udeležila tudi ekipa Občinske konference ZSMS Domžale.
Ekipa, ki jo sestavljajo Drago Korošec, Janez. Kušar, Majda Ce-rar, Helena Serša-Kralj in Vera Grošelj, se je 5. februarja v Ljutomeru pomerila s tamkajšnjo ekipo Občinske konference ZSMS Ljutomer. Mladi smo odgovarjali na vprašanja iz. zgodovine Komunistične partije, življenja maršala Tita, zgodovine neuvrščenosti, kulture in umetnosti neuvrščenih držav in rezultatov zimske in letne olimpiade v lanskem letu ter o aktualnih vprašanjih s področja notranje in zunanje politike, kulture in športa.
Ekipa, okrepljena z dvema navijačema, se je podala na pot v zahodni del naše republike že zgodaj dopoldan. Po kratkih postankih in kosilu v Ormožu, smo se pripeljali v Ljutomer, kjer so nas pričakovali člani ekipe in predstavniki Občinske konference ZSMS Ljutomer. Po kratkem pogovoru, v katerem so se največkrat omenjale mladinske delovne akcije, klubska dejavnost in druge mladinske aktivnosti, smo odšli do „Ljutomerčanke", velike vinske kleti, kjer so nam razložili in pokazali, kako se delajo priznana ljutomerska vina.
Prehitro je minilo prijateljsko srečanje in že smo bili v dvorani IVI) Partizan sredi Ljutomera. Dvorana je bila polna obiskovalcev, med njimi pa smo spoznali še tri naše navijače iz Dragomlja. Oddajo sta kot ponavadi vodila Vili Vodo-pivec in Milanka Bavcon, popestrena je bila s petjem Tomaža Domic-lja in nastopom dveh igralcev, vse
skupaj pa je režiral Zvone Šedl-bauer. Zadnja oddaja prvega kola se je pričela. Odgovarjali smo prvi in pravilno odgovorili na vprašanje o dveh deklaracijah med našo državo in Sovjetsko zvezo. Tudi ekipa domačinov je pravilno odgovorila in stanje je bilo po prvih dveh vprašanjih neodločeno. Nadaljevanje je bilo za nas manj uspešno, saj kar na dve vprašanji nismo odgovorili pravilno, enako smolo pa so imeli domačini, saj so se zmotili le za las, vendar je bila končna odločitev redaktorja oddaje Jurija Hol-lyja. Nadaljnja vprašanja in odgovori so pokazali veliko pripravljenost obeh ekip tako, da je bilo stanje tik pred I koncem oddaje izenačeno.
Na vrsti je bilo zadnje vprašanje. Prva je zopet odgovarjala naša ekipa in pravilno ugotovila, kakšen je bil uspeh naših boksarjev na letni olimpiadi v lanskem letu. Žal je bilo zadnje vprašanje o izidu jugoslovanskega prvenstva v hokeju pretežak oreh za domačine, niso znali pravilno odgovoriti in zmaga je pripadla ekipi OK ZSMS Domžale. Čestitke, prisrčen stisk rok in oddaje je bilo konec. Skupaj z domačini smo odšli na večerjo in nato domov.
S tem, da je naša ekipa zmagala v Ljutomeru, se je uvrstila med osem ekip in se bo 19. marca 1977 ob 20. uri v Domžalah pomerila z ekipo Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Postojne.
Želimo, da si to oddajo, ki bo prvič v Domžalah, ogleda čimveč delovnih ljudi in občanov, ki bodo s svojim obiskom precej pripomogli k uspešni izvedbi te najbolj znane mladinske oddaje.
Zato, ne pozabite! 19. marca ob 20. uri v Domžalah SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO!
Na pustno nedeljo je bilo v Domžalah zelo živo, saj so ulice napolnili otroci v domiselnih maskah in se tudi poveselili v dvorani Komunalnega centra
Kmetijska kooperacija uspešna     Kaj veš o kmetijstvu ?
Kmetijski kooperanti prodali lani 3.000 govedi - letos 4 milijone litrov mleka — zgrajenih že 250 silosov, letos še 10 novih - polja orje nad 1.000 traktorjev.
Lani je TOZD' ljubljanske Emone Kmetijska kooperacija dosegla 90 milijonov din celotnega dohodka in s tem izpolnila načrtovana pričakovanja, zadovoljni pa so tudi z oceno ostanka dohodka za leto 1976.
V poslovnem letu so odkupili od kooperantov 3.000 govedi, od tega več sto za domžalsko trgovsko podjetje Napredek, 800 glav za podjetje Meso v Kamniku in le okoli 800 glav za Mesno industrijo v Zalogu, ki je TOZD Emone, od tega je 300 glav njihova last, in jo ta TOZD vrne kmetom kooperantom v pitanje.
Odkupili so 3,8 milijonov litrov mleka za Ljubljanske mlekarne, letos pa predvidevajo že 4 milijone litrov.
V sodobno urejenih pitališčih je lani 25 kmetijskih kooperantov vzredilo preko 800.000 brojlerjev - piščancev v skupni teži 1 milijon 400 tisoč kg. Glede na ustaljeno prakso bodo letos uredili še tri nova pitališča z večjo zmogljivostjo, dočim bodo manjša (2.500 kom) opustili.
Za letos imajo v načrtu gradnjo 10 silosov in prehod transporta v vrečah na direkten transport v silose.
Mimogrede naj omenimo, da so lani odkupili za predelavo 300 ton krompirja, prav toliko zelja in okoli 150 ton rdeče pese. Letos predvidevajo 2,3 miljarde S din novih investicij, predvsem v modernizacijo in adaptacijo 140 zasebnih kmetij. Denar so namenili za stojišča živine, za nabavo 50 novih traktorjev in okoli 100 priključkov.
Že podatek, da imajo na svojem območju dosedaj urejenih 3.000 stojišč, da je zgrajenih že 250 silosov in da orje zemljo preko 1.000 traktorjev, potrjuje dejstvo, da je kmetijska kooperacija povsem opravičila zaupanje.
Dejavnost TOZD Kmetijska kooperacija se po vlogi in svojstvenem značaju bistveno razlikuje od dejavnosti ostalih TOZD ljubljanske Emone , saj nima lastnih sredstev za proizvodnjo. Delo je v celoti usmerjeno v ekonomsko povezovanje z zasebnim sektorjem kmetijstva in to preko najrazličnejših oblik proizvodnje in poslovnega sodelovanja na področju organizirane proizvodnje, odkupa trznili presežkov in oskrbi z reprodukcijskim materialom. Organizirano sodeluje na področju živinoreje in perutnine. Od kmetijskih proizvajalcev odkupuje predvsem živino in mleko, v sezoni pa tudi gozdne sadeže in zdravilna zelišča.
V lastnih prodajalnah prodaja kooperantom vse vrste reprodukcijskega materiala in kmetijske stroje.
Želo pomembna je pospeševalna dejavnost, ki je usmerjena na urejanje kmetij in strokovno usposabljanje kmetijskih proizvajalcev za večjo tržno proizvodnjo in ima vse večjo vlogo v razvoju zasebnega kmetijstva.
Usmerjena je na sodelovanje z občinami, kmetijskim institutom Slovenije, na organiziranje strokovnih tečajev, na pomoč pri načrtovanju hlevov in silosov.
Hranilno kreditna služba pri ljubljanski Emoni omogoča zasebnim kmetovalcem posojilo za novogradnje in sanacije obstoječih gospodarskih objektov ter za nakup kmetijskih strojev in plemenske živine. S tem omogoča kmetom znatno hitrejše vključevanje v sodobno kmetijsko-tržno gospodarstvo.
Novi zakon o združenem delu predvideva tri oblike kooperacije -kmetijsko kooperacijo v obliki, ki že obstoja, trajnejšo obliko kooperacije s pogodbo o obsežnejšem sodelovanju in združevanje dela, sredstev in zemlje.
Temeljna organizacija kmetijska kooperacija Emona ima odprta vrata za vse oblike sodelovanj.
Zvone Gjurin
Mladi kmetovalci iz naše občine so kot vam je znano združeni v tri osnovne organizacije ZSMS in mladi kmetovalci iz Črnega grabna so v soboto, 12. februarja 1977, pripravili kviz tekmovanje na temo: KAJ VES O KMETIJSTVU? Vprašanja so zajemala snov iz treh področij: splošno znanje iz kmetijstva, črcdinska paša in gojenje koruze. Kviz tekmovanja so se udeležile tri ekipe mladih kmetovalcev in sicer: Lukovica. Moravče in Domžale.
Prvi del tekmovanja je bil namenjen nastopu pevskega zbora iz Lukovice, ki se je zbranim obiskovalcem pod vodstvom Pcregrina Capudra predstavil z narodnimi in umetnimi pesmimi. Poslušalcem je bila najbolj všeč ruska narodna pesem Dvanajst razbojnikov. Za nastopom pevskega zbora je mladim tekmovalcem in gledalcem v dvorani spregovoril direktor Emona TOZD Kmetijska kooperacija Janez ing. Hren. Poudaril je. da so mladi kmetovalci pri svojem delu često zapostavljeni in da morajo prav take oblike kot je ta kviz postati redna oblika srečevanja mladih kmetovalcev, ki jih v naši občini ni tako malo. Vsem tekmovalcem je zaželel veliko sreče in tekmovanje se je pričelo.
Vprašanja so bila razdeljena v tri težavnostne stopnje, ki so bile različno točkovane, tekmovanje pa je spremljala strokovna žirija, ki so jo sestavljali sodelavci Kmetijskega zavoda in Emone. Ze prvo kolo je pokazalo, da so se mladi kmetovalci dobro pripravili in da
so strokovno dobro podkovani za delo na svojih kmetijah. Po prvem kolu je vodila ekipa Moravč, po drugem pa ekipa Lukovice. Za majhen predah je poskrbel tov. Jerctina iz Vrhovetj, kije predstavil Kersnikovo kmečko sliko Mačkova očeta, nato pa je bilo na vrsti 3. zadnje kolo, v katerem so mladi tekmovalci dobili še 4 vprašanja.
Kljub temu, da so bila ta vprašanja najtežja, so tekmovalci prav na ta vprašanja najuspešneje odgovarjali. Končni zmagovalci so postali mladi kmetovalci iz Lukovice, ki so se tako uvrstili naprej na regijsko tekmovanje.
Ing. Hren je vsem nastopajočim razdelil praktične knjižne nagrade ter priznanja in tekmovanje je bilo uspešno končano. Po tekmovanju je bila veselica, na kateri je igral ansambel Murovica iz Blagovice.
Uspešno organizirano kviz tekmovanje KAJ VES O KMETIJSTVU, je še en dokaz več, da mladi kmetovalci s skupnimi močmi marsikaj zmorejo, da pa bi morala tudi širša družba več narediti zanje, če že ne drugega, naj bi se vsaj udeleževala njihovih prireditev.
Pred tekmovanjem so bili tudi sestanki posameznih osnovnih organizacij. Mladi kmetovalci so se na sestankih dogovarjali za skupno delo v letošnjem letu, o akcijah, kijih bodo izpeljali. Ena izmed teh je že za njimi in to zelo uspešno.
G. V.
VABILO
Koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje in Svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Občinski konferenci SZDL Domžale ter Delavska univerza
ORGANIZIRAJO predavanja za kmečke žene z naslovom: ODNOSI V DRUŽINI
in sicer:
10. marca ob 16. uri v Moravčah   Osnovna šola
10. marca ob 18,30 v Domžalah j Sejna soba skupščine občine
11. marca ob 15. uri v Lukovici - Osnovna šola Brdo 11. marca ob 17,30 v Blagovici - Osnovna šola
Ker bodo predavanja zajela bistvena vprašanja odnosov v družini, vpliv okolja na otroka, oče in mati kot vzgojitelja, vas vabimo, da se teh predavanj udeležite v čimvečjem številu.
Vabljeni!
Razgovori s kmeti kooperanti so namenjeni predvsem temu, kako uvajati sodobno kmetijstvo v posameznih predelih občine in zagotavljati stalno preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki
OBVESTILO
Prireditve v okviru Dneva žena
Revija otroških pevskih zborov osnovnih šol občine Domžale
— ponedeljek, 7. marca 1977, ob 17. uri v Kulturnem domu v Mengšu;
— torek, 8. marca 1977, ob 17. uri v avli Osnovne šole Šlandro-ve brigade.
Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane s komedijo Miloša Mikelna „Zaradi inventure odprto"
— sreda, 9. marec 1977, ob 19,30 v Dvorani komunalnega centra v Domžalah;
— ponedeljek, 14. marca 1977, ob 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu.
Predprodaja vstopnic za predstavo v Domžalah na kreditnem oddelku Veleblagovnice, za predstavo v Mengšu pa za delovne kolektive na običajen način in za krajane v trgovini Zarja.
Vljudno vabljeni! Kulturna skupnost
Domžale
Ob slovenskem kulturnem prazniku _
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Domžale je pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti pripravila občinsko proslavo ob 8. februarju
slovenskem kulturnem prazniku. Proslava je bila 11. februarja v dvorani Delavskega doma na Viru. Dvorana je bila že pred začetkom prireditve polna obiskovalcev, med katerimi smo zaman iskali predstavnike družbenopolitičnega življenja občine Domžale.
Zdravljica je naznanila pričetek proslave. Zapeli so jo člani okteta bratov Pirnat, za njimi pa je o pomenu slovenskega kulturnega praznika spregovorila sekretarka OK ZSMS Domžale J u s t i Smrdelj. V kratkem govoru je poudarila, da moramo mladi preko svojega dela na področju kulturnega udejstvo-vanja v naših osnovnih sredinah vplivati na kulturno življenje v naši občini. Kultura, kvalitetna in množična, bo tudi v bodoče pomemben faktor pri razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Za njo je oktet bratov Pirnat zapel še nekaj pesmi, v kulturnem programu pa sta sodelovala tudi recita-torja iz osnovne organizacije ZSMS Dob.
Drugi del prireditve je bil namenjen kviz tekmovanju KAJ VF.Ć O PREŠERNU, katerega se je udeležilo kar 24 ekip i/, osnovnih organizacij ZSMS iz vseh področij. Tekmovanje je popestril ansambel vojakov iz kasarne Bratstvo in enotnost, s katero naša občinska konferenca že precej časa sodeluje. Ekipe so odgovarjale na vprašanja, ki so obsegala tematiko i/, življenja
in dela dr. Franceta Prešerna, odločilo pa je njihovo poznavanje njegovih pesmi. Tekmovanje, v katerem so sodelovali mladi iz vseh osnovnih šol, iz 00 ZSMS Napredek, Domžale, Klub študentov domžalske občine. Vir, Ihan, Dra-gomelj, kasarna Bratstvo in enotnost, Trojane, Prevoje, Lukovica, Dob, Češnjice je pokazalo, da so vse ekipe dobro pripravljene. Bilo je potrebno veliko število dodatnih vprašanj, tekmovalcem in gledalcem, pa je bilo že pošteno vroče, ko smo končno le prišli do finala, v katerega so se uvrstile ekipe 00 ZSMS iz osnovne šole Josip Broz Tito, Mengeš in mladi iz. Doba.
Zadnja vprašanja so bila iz aktualne problematike ob slovenskem kulturnem prazniku, največ znanja so v finalu pokazali mladinci iz Osnovne šole Josip Broz Tito, drugo mesto je zasedla ekipa 00 ZSMS na Osnovni šoli Mengeš, tretja pa je bila ekipa 00 ZSMS Dob. Prvouvrščene ekipe so prejele praktične nagrade in priznanja ter bile nagrajene s prisrčnim aplavzom napolnjene dvorane.
Lahko rečemo, da je prireditev, po kateri je bil tudi kratek ples, lepo uspela, da smo mladi z uspešno organizacijo prireditve dokazali, da tudi mi lahko uspešno pripravimo kulturno prireditev, da pa bi radi vedeli, kdaj bodo take proslave postale zanimive tudi za predstavnike družbenopolitičnih organizacij v naši občini.
G. V.
Prešeren — pesnik za vse čase
(Prireditev na mengeški šoli malo drugače, kot običajno)
Kakor svetal plamen v temni noči osvetljuje pročelja hiš, razsvetljuje ulice, po katerih se vračajo pozni popotniki, tako osvetli in oplemeniti naše srce in našega duha sleherna pesem velikega pesnika - poeta Franceta Prešerna. Ne moremo povedati, katera od njegovih pesmi je lepša ali najlepša, vsaka pove nekaj veličastnega, bogatega. Kako nevsiljivo vlivajo vse pesmi ljubezen do domovine, do naroda, do domačije. Ravno te pesmi, zbrane v drobni knjižici so pomagale preboleti strah, zatreti obup in vliti pogum tisočerim borcem med drugo svetovno vojno.
Ponosni smo vsi Slovenci na velikega pesnika - človeka. Lepo je prebirati njegove pesmi in čimbolj se poglabljamo vanje, tem lepši svet odkrivamo. Iz roda v rod moramo to misel predajati in krepiti mladim rodovom. Predvsem v šoli, pa tudi sleherna slovenska doma-
čija naj ima Prešernove poezije. S prebiranjem teh krepimo ljubezen do domovine, ljubezen do vsega človeštva, ki naj živi brez hlapče-vanja in poniževanja.
Za vse, kar nam je pesnik dal, je premalo samo gola hvaležnost in besedičenje; dejanja so tista, ki bodo poslanstvo njegovih idej.
In 8. februar jc dan za nas Slovence kulturni praznik. Spomini na Prešerna se vrstijo na mnogih kulturnih priređivah. Mladi so že marsikje dokazali, kako lahko je Prešeren pesnik za vse čase.
Tako so na kulturni prireditvi ob obletnici Prešernove smrti na mengeški šoli povedali svoje mnogi nastopajoči pionirji. NikaGregorin je ob prebiranju njegovih pesmi spoznala in povedala takole:
„Komur pevski duh sem vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje, drugih ne, le le naj poje dokler, da ho v grobu utihnil. "
Te verze je Prešeren zapisal v očitek tistim, ki svobodnim umet
S proslave na Viru ob kulturnem kviz pod naslovom ,
nikom odvzemajo pravico do svobodnega mišljenja. Vsiljujejo jim teme iz. kmečkega idiličnega življenja. Joda Prešeren to ostro napade, češ, kaj boš pisal o idilič-nosti, ko pa je življenje ena sama trnova pot. To je Prešeren v svojem življenju močno okusil. Bil je svoboden umetnik, ki je pisal tisto, kar mu je narekovalo srce. In prav tisto, kar je čutil in v verzih zapisal, je bila in je prava umetnost. Prav tako, kakor je bilo takrat, je še danes. Ce je človek odkritosrčen in zna resnici pogledati v oči. ga ljudje ponavadi ne marajo. Oe pa misli eno in reče drugo, ga imajo ljudje ponavadi radi. Saj je normalno, da vsak raje sliši o sebi pohvalo, kot pa kritiko. Ker je on, veliki poet Prešeren, opisal tista čustva, ki jih je v srcu gojil in njegovih pesmi niso razumeli, tako kot on, so ga kritizirali. Hoteli so mu odvzeti njegovo pesniško svobodo, kar pa jim na srečo ni uspelo. Kaj i i slovenskemu narodu je Prešeren podaril pesmi neprecenljive vrednosti in nekje je bilo zapisano: Šele po moji smrti uvidi naj narod, kaj sem storil zanj. In, če bi se Slovenci zavedali, kaj je Prešeren storil zanje, bi mogoče v življenju ne prestal toliko gorja.
Predno je na prireditvi pionir
prazniku, ko je bil organiziran tudi Kaj veš o Prešernu? "
TiNi. povedal Prešernov SONET O KAŠI. je napovedovalka prikazala zmešnjavo današnjega časa in rekla: (
„Ali je boljši R 16 ali BMW? Bo zmagala Olimpija? Kam po pralni prašek, da ho ceneje/ Me bo ta izsiljeval? Vsaka me bo že zmerjala! Ji že pokažem na prihodnjem sestanku! Moderna razpotja?!!! Da niso videti tako majhna, slišimo reči dileme! Tudi za črke smo se dajali. Pa kako! Prava vojska! Kaj pa, če se kdo za vsem tem smeji, če ima celo dobiček? Kako se ta sodobni tempo sklada s SONETOM O KAŠI.'-'
Še več takih in podobnih so povedali in primerjali ostali nastopajoči. VRBA v angleškem jeziku je bila prav lepa. In na koncu proslave še nekaj napovedovalkinih misli:
„Zdaj pa za domačo nalogo no samo za razmišljanje: „Vsi ga beremo, ali pa zato živimo drugače? "
In mladinski zbor je zapel tako znano ZDRAVU K O.
Slavista .tovarišica Majda Lam-pič in tovariš Vlado Kastelic sta tako na naši šoli približala mladim Prešerna in prikazala, da res velja Prešeren kot pesnik za vse čase.
Š. M.
OBVESTILO
Obveščamo vse zdravstvene delavce, ki obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem in invalidne osebe, ki smejo po določbah prvega odstavka člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 24/75) ustavljati ali parkirali vozila na krajih, kjer sicer to ni dovoljeno, da je v Uradnem listu SRS si. 30/70 objavljena odredba o posebnih znakih za ustavljanje in parkiranje motornih vozil za zgoraj navedene upravičenec.
Znaka se za obe kategoriji upravičencev razlikujeta po obliki, namesti pa se na desni notranji strani vetrobrana. in sicer le začas izjemne ustavitve ali parkiranja.
Upravičenci za pridobitev znaka so:
zdravstvene organizacije, katerih delavci obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem za njihova službena vozila; posamezni zdravstveni delavci, ki opravljajo dejavnost iz. prejšnje alinee   za svoja motoma vozila; invalidne osebe, ki se težko gibljejo.
Ic znake bo izdajal tukajšnji upravni organ za notranje zadeve upravičencem na njihovo prošnjo, če imajo upravičenci sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v občini.
Upravičenci posamezniki morajo, prilo/iti prošnji mnenje zdravstvene oziroma invalidske organizacije o upravičenosti za pridobitev znaka. Stroške za izdajo znaka nosi prosilec oziroma upravičenec. . . , , „
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
SEMINAR ZA VODSTVA 00 ZSMS V ŠOLAH, DIJAŠKEM DOMU IN KLUBU ŠTUDENTOV
V soboto, 1 5. januarja, jo bil v Domžalah enodnevni seminar za vodstva OO ZSMS v osnovnih in srednjih šolah, Dijaškem domu in Klubu študentov domžalske občine. Udeležili so se ga predstavniki vodstev OO ZSMS ter mentorji. Z obiskom smo bili zadovoljni, obenem pa naj pripomnimo, da so bila vsa predavanja odlično organizirana, o čemer pričajo tudi izjave udeležencev seminarja v končni anketi, Udeleženci so poslušali naslednje teme:
1. Usmeritev in organiziranost ZSMS.
2. Uveljavljanje samoupravljanja v vzgoji in izobraževanju.
3. Informiranje in vodenje sestankov.
4. Osnovno in usmerjeno izobraževanje.
5. Stipendiranje dijakov in študentov. Na seminarju so delale različne komisije, ki so spremljale seminar in ob koncu podale poročilo in oceno seminarja.
Tema usmeritev in organiziranost ZSMS. o kateri je govorila sekretarka OK ZSMS Domžale ni bila za udeležence seminarja nič novega, pa vendar se j« predsedstvu zdelo potrebno, da s tem predavanjem osveži poznavanje naše organizacije.
O usmerjenem izobraževanju je spregovorila tov. Vida Hafner, o informiranju in vodenju sestankov ter uveljavljanju samoupravljanja v vzgoji in izobraževanju pa tov. Franc Tekavec. Mladi so spregovorili tudi o štipendiranju, predvsem pa o problemih, ki se na tem področju pojavljajo zadnje čase. Njihova enotna ugotovitev je bila, da je potrebno več pozornosti posvetiti tako kadrovskim kot socialnim štipendijam.
Ob koncu seminarja so bili sprejeti naslednji dogovori in sklepi seminarja:
Vključiti je treba čimveč mladih v različne dejavnosti. Mlade je treba vključevati v konkretne akcije, saj so to najboljše oblike delovanja mladih. Temelje sanxTupravljanja je potrebno posiviti v bazi in to je pri nas v osnovni toli, Na jasen in enostaven način je treba pojasniti pomen samoupravljanja in jih seznaniti z samo organizacijo in organi.
Povezava med učenci in učitelji naj bi bila na enakopravnih temeljih na medsebojnem »delovanju in zaupanju.
Zlasti naj bi bila močna povezava z OO /SMS v krajevnih skupno stili, v katerih bodo učenci OS po zaključku šolanja še naprej aktivno delovali.
Zaželeno bi bilo. da bi študentje del svojega prostega časa posvetili delu krožkov na osnovnih šolah.
Usmerjeno izobraževanje je bilo sprejeto kot glavni nosilec samoupravljanja in zadovoljevanja kadrovskih potreb. Podpiramo usmerjeno izobraževanje, njegovo usmeritev, postavljamo pa vprašanje sredstev in kadrov.
Glede štipendijske, politike so bili obravnavani sklepi 6. seje skupščine skupne komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju, na kateri so bili sprejeti sklepi 6. seje z dopolnili, da se sprejme za deficitarne poklice ekonomski tehnik, maturant gimnazije, sociolog, pravnik in socialni delavec.
Obravnavana so bila tudi stališča ZSMS do tega problema. Pri tem je bila izrečena kritika štipendistom, da je prišlo do takega položaja, je delno tudi nji-lw.va krivda.
Zahtevamo tudi ugotavljanje odgovornosti vseh komisij in posameznikov, ki so podeljevali štipendije neupravičen-cem. Predlagamo tudi, da se seminarji o samoupr." /Ijanju organizirajo po osnovnih šolah
Skl» oi:
1. 00 ZSMS v šoli se morajo povezovati in koordinirati delo z OK ZSMS, predvsem pri delu z občinskim centrom kluba OZN in marksističnimi krožki.
2. Ker sodelovanje med Osnovnimi organizacijami ZSMS in
KS še ni steklo, se konferenca mladih v izobraževanju obveže, da bo vsem OO iz šol in KS poslalo podatke o predsednikih v šolah oz. KS in se nato 00 dogovorijo za konkretne akcije in jih skupno izvedejo.
3. V januarju mora biti sestanek s predsedstvom 00 ZSMS v Dijaškem domu.
4. Konferenca mladih v izobraževanju bo ponovno opozorila vodstva šol o problematiki nagrajevanja mentorjev.
5. Člani 00 ZSMS morajo sodelovati pri izbiri mentorja.
6. Konferenca mladih v izobraževanju bo posredovala v OŠ zahtevo, da učence višjih letnikov seznanijo z vsebino samoupravnih aktov. ,
7.00 ZSMS so dolžne o svoji dejavnosti poročati v 72-790 -Bilten OK.
8. Takoj je potrebno v vseh srednjih šolah in Dijaškem domu zbrati spisek vseh štipendistov in formirati aktive štipendistov.
9. Vse 00 ZSMS naj seznanijo svoje člane s kriteriji in namenom Titove štipendije.
10. Zagotoviti moramo zastopstvo mladine tudi v izobraževalni skupnosti.
11. Vsi udeleženci seminarja so dolžni v svojih sredinah poročati o seminarju in so hkrati zadolženi za realizacijo vseh sklepov in dogovorov sprejetih na seminarju.
G. V.
--s,
V DOBU O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Osnovna organizacija ZSMS Dob je v četrtek, 10. februarja pripravila v okviru krajevnega sveta ZSMS predavanje o usmerjenem izobraževanju. Uvodne teze je podala predsednica Izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti tov. Vida Hafner.
Povedala je, da hiter in skokovit družbenopolitični, gospodarski, znanstveno tehnični, tehnološki in kulturni razvoj v svetu občutno prehiteva večino vzgojnoizobraže-valnih modelov ter sistemov, ki v sedanji obliki ne omogočajo zadovoljivega usposabljanja potrebnih strokovnih delavcev tako za materialno, kot druge vrste proizvodnje. Spregovorila je o nekaterih prvinah neustreznosti sedanjega srednjega, višjega in visokega šolstva, o bistvenih značilnostih usmerjenega izobraževanja in o modelih sistema usmerjenega izobraževanja, ki so bili najbolj zanimivi za zbrane poslušalce, med katerimi je bilo tudi nekaj učencev osnovne šole Dob, za katere bo mogoče to izobraževanje že prišlo v poštev. Tov. Hafnerjeva je spregovorila tudi o tem, kako bomo v naši občini organizirali usmerjeno
izobraževanje do leta 1980 in kakšne so prednosti finančne usmeritve na sedanji srednji stopnji v naši občini.
Nato je bila razprava, v kateri je sodelovalo precej mladincev, ki so pokazali precej zanimanja za problem usmerjenega izobraževanja v naši občini.
Drugi del je bil namenjen aktualnim nalogam mladih v tem obdobju. Odločili so se za udeležbo v tekmovanju NAŠ KLUB 77, se dogovorili za spremembo vodstva kluba OZN ter za sodelovanje na kviz tekmovanju KAJ VEŠ O PREŠERNU, kjer bodo mladinci sodelovali tudi v kulturnem programu ter o redni rekreaciji mladih v telovadnici osnovne šole Dob.
V.G.
r
NA OSNOVNI ŠOLI BRDO OB 8. FEBRUARJU
Ob obletnici smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je bila na Osnovni šoli Brdo kratka slovesnost združena s kviz tekmovanjem, v katerem je sodelovala tudi Osnovna organizacija ZSMS z dvema ekipama.
Prvi del je bil kulturni. V njem je o kulturnem prazniku spregovoril ravnatelj šole, nato pa so nastopili recitatorji in pevski zbor. Slišali smo Zdravljico, pa Turjaško Ro-zamundo, Železno cesto in druge. Drugi del je bil tekmovalni, še prej pa so bile več kot 30 učencem podeljene Cankarjeve značke. Vsi učenci so morali prebrati najmanj 3 njegova dela in reči moramo, da je končno število dobitnikov značk pokazalo, da učenci radi berejo dela Ivana Cankarja.
V tekmovalnem delu so se v znanju o Prešernu, njegovem življenju in delu pomerile ekipe, sestavljene iz učencev vseh višjih razredov. Borba je bila napeta, ker so vse ekipe pokazale veliko mero znanja. Končni zmagovalec je postala ekipa 7. b razreda, ki se je
tudi udeležila občinskega kviz tekmovanja in se uvrstila med 6 najboljših ekip.
Učenci in kolektiv šole se sedaj pripravljajo na praznovanje Dneva žensk, v katerega se bo vključila tudi mladinska organizacija. Pripravili pa bomo tudi pustno rajanje.
.G. V.
TA JEZIČNI DOHTAR PETELIN V IHANU
v_-J
Člani dramske skupine Svobode Ihan so pred kratkim dvakrat v Ihanu in enkrat v Vodicah nadvse uspešno odigrali komedijo neznanega francoskega avtoja „Ta jezični dohtar Petelin." Karakterno vlogo advokata dohtarja Petelina - je nadvse uspešno predstavil Franci Dime. njegovo ženo pa pravtako zelo uspešno Francka Hribar. Tudi ostali igralci so svoje vloge dobro predstavili in to: advokatovo hči Jerco Dragica Pire, deklo Mino Martina Gudlin, ovčarja Jureta - Brane Markič, suknar-ja - Franc Ložar, njegovega sina -Dušan Heinc, sodnika Niko Dime, Stražnika pa Jože Mežnar in Bojan Rahne.
Razveseljivo je dejstvo, da se je dobro znani igralec ihanske Svobode Boris Kopitar tokrat lotil tudi režije in se tako priključil novim režiserjem pri mengeški Svobodi Francu Vcidcrju m Majdi Ipavec pri KUD-u Franc Kotar Trzin, ki so tako v tej sezoni prvič za-orali ledino na-področju dramske umetnosti in to eden kot drugi uspešno, kar je zares razveseljivo, saj smo prav režiserjev na našem območju še kako pogrešali. K temu je prav gotovo pripomogel režisersko šminkaiski tečaj, ki ga je pred leti organiziral Občinski svet ZKPO Domžale v Mengšu.
Režiserja Borisa Kopitarja je pa še prav izrecno pohvaliti, saj je poleg režije uspešno poskrbel še za sceno, razsvetljavo in glasbeno opremo.
Da ljudje komedije radi gledajo je dokazal obisk v Ihanu, kjer sije to delo na obeh predstavah ogledalo 600 ljudi in v Vodicah, kjer je bilo 400 obiskovalcev, ki so izvajalec nagradili z dolgotrajnimi aplavzi, s čemer so se oddolžili trudu, ki so ga vložili v to delo, S tem delom se bodo Ihanei predstavili še v Beričevem, Šentvidu pri Lukovici, Blagovici, Smledniku in še z eno predstavo v Ihanu.
Izvajalcem, med katerimi je večina mladih, želimo še veliko uspehov, režiserju pa še veliko uspelih režij, predvsem pa lep obisk na gostovanjih.
Tone Ravnikar
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Domžale in iniciativni odbor za sprejem samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Domžale
UGOTAVLJA
da je samoupravni sporazum o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Domžale podpisalo 42 udeležencev, kar pomeni, daje omenjeni samoupravni sporazum sprejet glede na to, da ga je podpisala večina udeležencev.
Na podlagi 34. člena Predmetnega samoupravnega sporazuma le-ta stopi v veljavo z dnem objave ugotovitvenega sklepa. Ponovno besedilo se ne objavi glede na to, da predlog, ki je bil objavljen v Občinskem poročevalcu dne 29. oktobra 1976 štev. 17 ni doživel nobenih sprememb.
Predsednik iniciat. odbora: Klelia Gabrič, 1. r.
Predsednik Ob. sveta ZSS: Kopitar Marjan, f. r.
»Strel v hrbet«
Razmišljanje ob gledanju beograjske televizijske drame
Ko sem pred kratkim gledala beograjsko televizijsko dramo „Strel v hrbet", sem se zamislila in spomnila nekaterih pretresljivih dogodkov med vojno.
Dogodki so resnični, prav tako imena oseb in krajev.
Ob koncu leta 1942 in v začetku leta 1943 sem živela nekaj časa v srbski vasici Slatini pri Čačku pri družini Čakajac. Gospodar in oče Žarko Čakajac, močan in plečat mož srednjih let, je bil partizan in je od časa do časa prihajal domov po hrano in obleko. Domaje bila gospodinja in mati Stanija, prisrčna, iskrena in zelo dobra, z majhnimi otroki, staro mamo in gospodarjevo sestro, ki se je pripravljala za poroko. V tej hiši sem živela kot član njihove družine. Nudili so mi vse, kar so imeli sami^pred menoj niso ničesar skrivali. Ščitili so me in varovali.
Tiste dni je bila zelo huda zima. Zapadlo je veliko snega. Sneg je pokrival nizka okna majhnih hiš samotnih zaselkov in vasi. Lačni volkovi so se ponoči klatili tod okoli in zavijali ter tulili v jasni, mesečni mrzli noči. Prišli so celo do hiš, raztrgali kakega psa in odnesli iz staje kako mlado ovco.
Nekega jutra, bilo je še zgodaj, danilo se je. Iz stare hiše, kjer je spala družina, je prišla gospodinja Stanija v novo hišo, kjer smo spale jaz, stara mama in gospodarjeva sestra Acika. S strahom in solznih oči je povedala, da je prišla v hišo, kjer je bila tudi kuhinja, skupina neznanih, do zob oboroženih bradatih četnikov, ki jih je vodil čet-niški oficir. Posedli so okoli ognjišča, ki je bilo na sredi kuhinje. Zahtevali so, da jim skuha sladko žganje, tako imenovani „šumadij-ski čaj", zakolje mladega prašiča in speče gibanico. Spraševali so jo tudi po neki Slovenki, ki je bfla prej v Jezdini pri Čačku. To je vas, ki je bila od tod oddaljena približno 20 km.
Ko mi je Stanija, vsa obupana to povedala, sem se v naglici odpravila po gozdni poti do glavne ceste in naprej v Čačak. Zatočišče sem imela pri zavedni slovenski družini Monjac. Njihov oče je bil po poklicu čevljar in je delal čevlje za partizane. Usnje je dobival od zaupnih ljudi iz usnjarne.
Četniki so živeli v tej hiši nekaj dni. Podnevi so jedli, pili in prepevali. Uboge, že itak izčrpane ljudi, so izkoriščali in se družili z Nemci, s katerimi so izvajali grozen teror nad nedolžnimi ljudmi. Ti četniki, o katerih sem napisala, so bili ko-ljaši. Ponoči so po skupinah hodili po samotnih hišah in iskali moške, posebno pri družinah, ki so bile simpatizerji partizanov in imele sinove pri partizanih. Zahtevali so, da jim pokažejo pot. Moški so šli z njimi in se nikoli niso vrnili. Čez nekaj dni so jih našli ubite v grmovju ob reki Moravi. Zaklali so jih z noži. Pozneje so v Slatini ubili tudi učitelja Vuletiča, njegovo hčerko in gospodinjsko pomočnico. Ob umiku so z Nemci požigali vasi. Ker so po hišah samo dobro jedli, pili in prepevali, so jim preprosti ljudje rekli „gibaničarji". Spoznali so jih po njihovih dejanjih že ob začetku upora lega 1941, kot izdajalce svojega naroda. O njihovih nečloveških dejanjih bo pisala zgodovina.
„lz roda v rod duh išče pot. Iz roda v rod, iz stoletja v stoletje." Ta misel našega velikega pesnika Otona Župančiča ima velik pomen. Kajti človekov duh je tista moč, ki v revolucionarnih spopadih preusmerja pot zgodovine in kaže ljudem novo pot k socialni pravičnosti, svobodi, miru in boljšemu življenju. To so dokazali naši ponosni, samozavestni in junaški ljudje med vojno in to dokazujejo tudi danes pri graditvi socialistične, samoupravne družbe po Titovi poti.
Zidarič Danica
0 delovanju Bolgarov med vojno
Veliko govorijo in pišejo, kako so Bolgari pomagali osvoboditi našo zasužnjeno domovino. V zvezi s temi potvorjenimi dejstvi bi rada osvetlila nekatere dogodke med vojno.
Pri napadu na Jugoslavijo, imenovali so jo „Akcija 25", so poleg Nemcev, Italijanov in Madžarov sodelovali tudi Bolgari, kajti njihova vlada je tudi pristopila k Trojnemu paktu. Bolgari so okupirali Makedonijo in del Srbije. Njihovi vojaki so imeli rjave uniforme in so se tako ločili od drugih okupatorjev. Bili so zelo nasilni. Z Nemci so pomagali požigati srbske vasi po
planinah Kablaru, Ovčaru in Jelici, kjer so v njihovih zelenili in lepih gozdovih imeli domovanje partizani. Tudi po terorju se niso v ničemer ločili od Nemcev in četnikov. Ubijali so in mučili nedolžne ljudi. Spominjam se maščevanja po prvi sovražni ofenzivi. Ponoči so gorele samotne, sosednje vasi, vpitje nedolžnih vaščanov je odmevalo v dolgo, pusto jesensko noč. Takrat sem stanovala v vasi Jezdini pri Čačku pri družini Vukovič. Njihova stara mama, imenovali so jo Lila, je bila zelo bistra in razgledana ženica. V vasici je bila zdravnik, zobozdravnik in babica. Ob
Vodstvo občinske organizacije ZRVS organizira ob zaključku leta srečanje, na katerem se z vodstvi osnovnih organizacij pogovori o opravljenem delu in o nadaljnjih nalogah
vsaki nočni uri je pomagala potrebnim. Od nje sem se veliko naučila. Njenega moža so Bolgari zvezali k drevesu in ga mučili. Kmalu je umrl. In še in še bi lahko napisala, ,,kako so nas osvobodili".
Prišlo je leto 1944. Veliki del naše domovine je bil osvobojen. Osvobodili smo jo sami, brez tuje pomoči. Partizanske enote so se bolj in bolj bližale Savi in Donavi. Tovariš Tito je tedaj bil na otoku Visu. Enote Rdeče armade so se spuščale proti Donavi. Bližal se je dan združitve z enotami Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. To se je zgodilo 6. septembra 1. 1944. Sovjetski književnik Ilja Ehrenburg je tedaj napisal, kakšno je srce Jugoslavije in kako žilavo se upirajo njeni ponosni ljudje.
Bližal se je dan osvoboditve Beograda. Dne 21. septembra 1. 1944 je tov. lito odpotoval v Moskvo, da bi se pogovorili o skupnih akcijah pri osvoboditvi Beograda. Spotoma se je ustavil v Krajovi, kjer je bil štab sovjetskega maršala Tolbuhina. Tukaj je sprejel delegacijo iz Bolgarije, v kateri so bili: Dobri Terpešev, Blagojev in Todo-rov. Bolgarska delegacija je prosila tov. Tita, naj podpiše Nacionalni komite z njimi sporazum o prenehanju vojne, da bi mogla Bolgarija tako oprati madež s sebe. Prosili so tudi, da jim dovoli, da bi se smela njihova vojska z našo skupaj bojevati v zadnjih operacijah proti Hitlerjevi Nemčiji. V Krajovi so sklenili in podpisali sporazum v tem smislu.
Po osvoboditvi Beograda, to je bilo 20. oktobra 1. 1944, je Rdeča armada odšla iz Jugoslavije in skupno z nekaterimi bolgarskimi enotami, kakor je bilo sklenjeno v sporazumu, odšla naprej v Romunijo in Madžarsko proti Berlinu.
To so zgodovinska dejstva, katere tudi Bolgari ne morejo zanikati. Prve dni septembra 1. 1944 je Rdeča Armada zasedla Bolgarijo, Nemci so se umaknili' brez bojev. Oblast v deželi je prevzela Osvobodilna fronta, tako imenovani „Otečestveni front". V domovino se je kmalu vrnil tudi tov. Dimi-trov, prijatelj tov. Tita. Novembra je bila osvobojena Srbija. Dežela je bila porušena in razdejana. Lačni
otroci so se potikali brez vsega. Take so mnoge našli partizani in jih sprejeli v svoje okrilje. Narodnoosvobodilni odbori so skrbeli zanje.
Takrat je Bolgarija ponudila naši vladi v Beogradu, da bi pomagala prizadetim otrokom. Ker doma ni bilo primernih stavb, ker je bilo veliko naselij porušenih, so se dogovorili, da bodo te otroke sprejeli v Bolgarijo. Vso organizacijo so prevzeli narodnoosvobodilni odbori. Iskali so osebje, ki bi šlo z otroki v Bolgarijo. Prijavila sem se tudi jaz s tov. Stano Grego-retič, ki je bila tudi pregnanka iz Slovenije. Skupaj sva odšli na 14-dnevni tečaj v Beograd in nato v Bolgarijo. Zbirališče teh otrok, vojnih sirot, je bilo v Niški banji. Tam so jih sprejemali, ozdravili, uredili in odpotovali smo z njimi v Bolgarijo.
S skupino naših otrok sem prišla v mesto Trojan ob reki Osem na Balkanu. Naselje je bilo zelo lepo. Nikjer nisem videla niti ene porušene hiše, ali kakega dokaza, da je tod divjala vojna vihra. Vsem se je zdelo to čudno. Stanovali smo v dokaj lepi hiši, bili na toplem in otroci so imeli lepo oskrbo. Organizirali smo jim našo šolo, po navodilih iz Beograda. Prirejali smo mitinge in imeli dobre stike z domačini. Otrok smo imeli okrog 150, bile smo 3 učiteljice, tudi dve Srbkinji iz. Beograda. Lepo smo se razumeli in skupaj delali, daje bilo otrokom lepo.
Večkra t v dom prihajal sovjetski novinar in fotoreporter. Za njihov časopisje spraševal otroke o svojih doživljajih med vojno. Pripovedovali so mu grozljive dogodke, kdo jim je umoril starše. Otroci so povedali resnico: nekaterim Nemci, drugim četniki, tretjim Bolgari. Ni mogel verjeti. Odhajal je s solzami v očeh.
To sem napisala zato, da bi ljudje zvedeli, kako so pomagali Bolgari pri osvoboditvi naše zasužnjene domovine.
Zaključila bi z besedami tov. Tita, ki večkrat poudarja, da smo se osvobodili brez tuje pomoči.
Zidarič Danica
Krave molzemo z izgubo
Emona rekonstruira mlečne farme lani prek 4 milijone litrov mleka za ljubljanski trg povečanje mlečnosti za 3,76 % najnižji pogin krav v Sloveniji.
Lani je ljubljanska Emona na svojili dveh mlečnih farmah v Vodicah in na 1'šati, na katerih ima poprečno 1.031 krav molznic, pridelala in prodala ljubljanskim mlekarnam 4 milijone 431 tisoč 470 litrov mleka. Farmi, ki so jih zgradili v letih 1962/63 sta tik pred obnovo.
Gre za odprte hleve, neasfaltirana stojišča in lesena korita, kar je bilo pred leti pogoj za bančno posojilo. V takšnih razmerah ni bilo moč doseči visoke mlečnosti, saj je kravam poleti prevroče, pozimi pa jih zebe, zato pojedo veliko več, zgolj za lastno ogrevanje. Lesene zgradbe zahtevajo tudi dražje vzdrževanje in več stelje, kar stroške še povečuje.
Čeprav so predlanskim obe farmi sanirali, sta zdaj tik pred obnovo. Najprej nameravajo zgraditi novo molzišče v Vodicah, kasneje pa še dva sodobna hleva z zmogljivostjo 520 stojišč. Skupna naložba bo znašala 10.500.000 din, s čimer bo znašal letni prihranek manj delovne sile, prihranek na nastilju, večja mlečnost, cenejše investicijsko vzdrževanje 1.062.000 din.
V Vodicah grade tudi dva velika koritasta silosa za travo in koruzno silažo z zmogljivostjo po tisoč ton.
Stroške te gradnje bodo pokrili z dotacijo občine Ljubljana Šiška (420.000 din) in lastnim denarjem
ter namensko premijo (900.000 din) Eden pomembnih podatkov, na katerega so v Emoni ponosni je, da jim pogine najmanj živine med slovenskimi govedarji. Lani so imeli le 10, predlanskim pa 11 poginov. Če upoštevamo stalež živine, pomeni to le 1 odstotek. Zaradi tega jim zavarovalnica Sava priznava najnižji premijski stavek. Od lanskih poginov je bilo sedem zaradi kapi, trije zaradi nesreče.
Pohvalijo se lahko tudi s tolščo v mleku, ki dosega stopnjo 4,07. Glede na zahtevano stopnjo tolče 3,6 odstotka, se tako poveča mlečnost od 4.602 litra na 4.907 litrov. Vrednost tolščobne enote je bila dosedaj 0,78 din, sedaj pa znaša 1,06 din.
Lani so povečali mlečnost za 3,67 odstotkov, kar pripisujejo uspešnemu križanju živine in prehodu na črno-belo pasmo, ki daje več tolšče in višjo mlečnost.
Splošna ugotovitev je, da so v Sloveniji rejci krav zaključili leto z izgubami. Krave torej molzejo z izgubo. Emonina TOZD Poljedelstvo govedoreja jc moral regresirati nad 4 milijone litrov mleka, kar pomeni da je pri vsakem litru imel 1,00 dinar čiste izgube, kar predstavlja precejšnje breme za kolektiv. Z novimi odkupnimi cenami mleka predvidevajo, da bodo vsaj začasno splavali iz izgub in da bo postala reja krav donosnejša, kar jc vsekakor zagotovilo, da hleve zopet napolnijo in odpravijo nerentabilno mlečno proizvodnjo, ki jih je pestila doslej.
Zvone Gjurin
Pokojnine — morda vas zanima?
Zrezki rastejo stoje
lani 1.010 pitancev, letos 2.580 nova tehnologija krmljenja znižuje ceno krmnega obroka.
Ljubljanska Emona je v svojih pilališčih za govedo, ki jih ima v Smledniku, na Krumperku, v Moravčah in v Logatcu lani spitala in prodala 1.010 mladih pitancev in tako pridelala nad 500 ton mesa. Letos imajo v načrtu, da bodo spi-tali 2.580 glav mlade goveje živine ali L 290 ton mesa.
Že lani so prešli na novo tehnologijo. Živali krmijo le z lastno doma pridelano koruzno silažo in zmleto koruzo v storžih. To so lahko storili z ureditvijo zemeljskih silosov v Smledniku, kjer jc njihovo glavno pitališče mlade govedi.
Zmogljivost silosov znaša 8.000 ton koruzne silaže. S tako spremenjeno tehnologijo krmljenja so pocenili krmni obrok za 4 din pri kg prirasta. Na območju Smlednika bodo letno pridelovali na 120 ha silažno koruzo, kar bo zadostovalo za stalež 1.500 pitancev, na Dmovem pa imajo pripravljene 2.000 ton koruzne silaže, da bode stalež pitancev lahko povečali še za 700 glav. V Emoni pitajo mlado govedo od začetnih 200 kg na 500 kg. Čas pitanja znaša 270 dni. Lani
so1 imeli planirani dnevni prirast 0.95 kg. a so ga dosegli 0,97 kg, s čimer so se približali svojemu cilju
1 kg dnevnega prirasta.
V Logatcu pitajo govedo s senom in travno silazo, na Krumperku s koruzno silažo, v Moravčah v prvi fazi s travno silažo in senom, po opravljeni melioraciji 80 ha prihodnje leto, pa s koruzno silažo.
Ta naložba bo stala 2 milijona 800 tisoč din: 30 odstotkov bo prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 30 odstotkov bodo dali sami, za ostanek pa zaprosili posojilo pri Ljubljanski banki. V najkrajšem času se nam torej obeta še več dobrih zrezkov.
Zvone Gjurin
ČESTITKA
ŠKOFIC MARTINA - OP TIKA KAMNIK čestita ob 8. marcu Dnevu žena in se priporoča!
J
PRAVI (Ti IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Ker ne poznamo pravic iz, pokojninskega in invalidskega zavarovanja smo sc odločili, da pišemo o teh pravicah, zlasti pa o tistiii, ki najbolj zanimajo naše občane. Najpomembnejše pravice iz navedenega zavarovanja so:
pravica do starostne pokojnine za primer starosti;
pravica do invalidske pokojnine i'rf pravica do poklicne rehabilitacije iri zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer invalidnosti;
pravica do denarnega nadomestila (invalidnine) za primer telesne okvare;
pravica do družinske pokojnine za primer zavarovančeve smrti.
Pridobitev, odmera in uživanje pravic:
a) zavarovanec, ko dopolni 40 let pokojninske dobe oz. zavarovanka, ko dopolni  35 let pokojninske dobe. pridobita pravico do starostne pokojnine ne glede na njuno starost;
b) starostno pokojnino pridobi delavec (zavarovanec), ko dopolni 60 let starosti oziroma delavka (zavarovanka), ko dopolni 55 let starosti, če ima vsaj 20 let pokojninske dobe;
e) zavarovanec, ki ni dopolnil 20 let pokojninske dobe. pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti in zavarovanka 60 let iti z najmanj 15 let pokojninske dobe, od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali KO mesecev v zadnjih 10 letih, to je takozvana gostota delovne dobe.
Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove-
Pokojninska osnova je poprečni mesečni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dobival v zadnjih 10 letih pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.
Kot leto zavarovanja se vzame koledarsko leto. v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe.
Osebni dohodki i/ prejšnjih zavarovalnih let se valorizirajo po gibanju poprečnih osebnih dohodkov na območju skupnosti, pri kateri se uveljavlja pravica do pokojnine, valorizacija se opravi s preračunavanjem prejšnjih osebnih dohodkov glede na raven poprečnih osebnih dohodkov iz zadnjega koledarskega leta. iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračunavanje pokojninske osnove.
Pri izračunavanju pokojninske osnove se uporabijo načela o minulem delu ter načela 0 družbenem dogovoru in merilih za usmerjanje delitve dohodka In osebnih dohodkov.
Za odmero pokojnine se lahko predpiše, da se pri obračunavanju pokojninske osnove osebni dohodki vzamejo od določene višine ali v določenem razponu po predpisanih merilih oziroma lahko sc predpiše najvišji znesek pokojnine.
Pravico do invalidske pokojnine dobi zavarovanec, ki je popolnoma nezmožen za svoie delo in za drugo ustrezno delo, s poklicno rehabilitacijo pa sc ne more usposobiti za drugo ustrezno delo.
Ce je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi zavarovanec oz. delavec pravico do invalidske pokojnine:
- če mu pokojninska doba pokriva tretjino ali večji del obdobja od dopolnjene najmanj 20 let starosti do nastanka invalidnosti;
- če je v zadnjih 5 letih pred invalidnostjo dopolnil 40 mesecev dejanske zavarovalne dobe ali v zadnjih 10 letih 80 mesecev;
- če mu dopolnjena pokojninska doba pokriva 3/4 ali večji del do 20 let starosti do nastanka invalidnosti. Zavarovancu, ki postane invalid pred
dopolnjenimi 30 leti starosti, se odmeri invalidska pokojnina pod ugodnejšimi pogoji.
Ce jc invalidnost posledica nesreče ali poklicne bolezni, pridobi zavarovanec (pod tem pojmom je mišljena vedno tudi zavarovanka) pravico do invalidske pokojnine ne glede na zavaro-vjlno dobo. Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katerih ima poškodovanec svojstvo zavarovanca po tem zakonu.
Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredno in izključno posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom OZ. dejavnostjo, na podlagi katere je obolel zavarovanec po zakonu Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, ki zadene zavarovanca na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj.
Invalidske pokojnine so izračunane na enak način kot starostne pokojnine. Zaposlitev in poklicna rehabilitacija.
1. Zavarovanec, ki je postal invalid in lahko glede na svojo preostalo zmožnost za delo in ni presegel določeno starost, opravlja bodisi svoje ali drugo ustrezno delo. si pridobi pravico do zaposlitve in pravico do poklicne rehabilitacije, če je potrebno ter pravico do ustreznega denarncea nadomestila v zvezi z uživanjem pravic, če izpolnjuje za to predpisane pogoje.
2. Ce je invalidnost nesreča pri delu ali poklicna bolezen, pridobi vse navedene pravice, ne glede na pokojninsko dobo. Zavarovanec pridobi tudi pravico do invalidnine zaradi telesne okvare, ki je določena s posebnim postopkom.
Pogoji za pridobitev družinske pokojnine.
1. Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine:
če je imel zavarovanec najmanj S let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe. s pogojem, da jc izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe (drugi odstavek 42. člena);
če je imel zavarovanec 20 ali več let pokojninske dobe; če je zavarovanec izpolnjeval pogoje glede let pokojninske dobe in starosti za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali je bil starostni upokojenec invalidski upokojenec ali uživalec denarnega nadomestila iz naslova pravice do poklicne rehabilitacije ali do zaposlitve.
2. Ce je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na zavarovančevo pokojninsko dobo.
3. Pri ugotavljanju, ali je izpolnjena gostota zavarovalne dobe v zadnjih 5 oziroma 10 letih, se uporabljajo tudi določbe 44. člena statuta. Razdobje 5 oziroma 10 let se podaljša za toliko časa. kolikor je zavarovanec v tem razdobju prebil na služenju vojaškega roka v JLA.
Pravico do družinske pokojnine imajo zakonec in otroci, starši pa, če ni zakonca ali otrok ali, če ne črpajo polnega zneska osnove za družinsko pokojnino. Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine in jo lahko uživa do dopolnjenega 15. leta, pozneje pa samo pod pogoji, ki jih določa zakon.
Otrok, ki je postal popolnoma in trajno nezmožen za delo do starosti, do katere sc otrokom zagotavlja pravica do družinske pokojnine, vse dokler traja takšna nezmožnost.
Družinska pokojnina se odmeri od pokojnine, ki jo je imel oziroma preje
(Nadaljevanje na 19. strani)
In memoriam
Franc Kragelj
Na mengeških Žalah \mo se 12. februarja poslovili od I ranca Kraglja. nekdanjega direktorja delovne organizacije lami/, stanu jo čega v I rzinu.
Pokojni I rance se je rodil 1895. leta v Volčah pri Tolminu in že v rani mladosti okusil vso revščino in tudi tegobe takratnih časov na Primorskem. Pozneje je bil kot mi/ar zaposlen v Ljubljani in izpostavljen izkoriščanju in brezposelnosti. Ob napadu na domovino se je kot zaveden Slovenec opredelil z.i politiko Osvobodilne fronte in je kot aktivist v njej tudi deloval. Njegovo delo ni prekinila niti smrt enega izmed sinov.
takoj po osvoboditvi se je vključil v obnovo porušene domovine in zaupano mu je bilo vodstvo nacionalizirane mizarske delavnice v Mengšu. Na lem delovnem mestu je pokazal vse svoje strokovne sposobnosti, osebno prizadetost in poštenost, kar je pripomoglo, da se je delavnica razvijala v kolektiv, ki je dobival vse večji ugled na tržišču. Vse do leta 1959 je opravljal odgovorno delovno mesto in skrbel za to. da je podjetje neprestano raslo. lak. kot je bilje s svojim znanjem in odkrito besedo našel vedno pravo mesto med sodelavci.
Na zadnji poti so ga pospremili mnogi njegovi 90borci in delovni tovariši, občani, ki so ga poznali. Ob grobu sta mu spregovorila predstavnik delovne organizacije in tov. Viljem Drža-nič. ki je po njegovi upokojitvi prevzel delovno mesto v lamizu. Zadnji akordi pesmi in žalostink so izveneli in prapori so se poklonili pokojnemu I rancu, v njegov zadnji pozdrav.
B. H.
Franc Jeretina
V začetku meseca februarja smo se na Rovih poslovili od I RANCA JI RIJ INA
iz. ZagoriCC pri Rovih. Pokojni I rance je vseskozi živel na svojem domu, vendar pa je kljub temu, da je bil naglušen, aktivno |ximagal v času narodnoosvobodilnega boja. Družina, iz katere izhaja, je bila v času vojne močno prizadeta, saj je pokojnikov brat Andej bil ustreljen že leta 1941 v Begunjah, sestro Katarino pa so okupatorji s tremi otroci zažgali v hiši v Dolenja h teta 1944.
I rance je pomagal tudi pri graditvi bolnice v Kolovcu. saj je dobro poznal zagoriške in kolov-ske gozdove, ljudje so ga poznali tudi kot znanega nabiralca gob.
Številni občani, ki so ga pospremili na zadnji poti, so mu izrazili zahvalo za njegovo nesebično delo in Irance bo ostal v njihovem spominu.
I rane Stegnar
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mame in žene
MARIJE ZORMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence, izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Stobljan-skemu oktetu za pesmi ob zadnjem slovesu in še posebej za poslovilne besede predstavnice delovne organizacije TOKO.
Hvala tudi vsem sosedom in znancem, ki ste ji lajšali bolečine v težkih trenutkih življenja.
Vsem iskrena hvala!
Hčerki Branka in Metoda ter sin Dušan in mož Ciril
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJ K ŠKRJANEC, rojene Mrak, ki je umrla dne 12. 2. 1977, in dragega očeta LADISLAVA ŠKRJANCA, ki je umrl dne 20. 2. 1977, s,e vsem, ki ste jima poklonili toliko lepega cvetja, ju spremili na zadnji poti ter z nami sočustvovali iskreno zahvaljujemo.
Otroci z. družinami.
Zeleni načrt Emone
V kmetijstvu korak naprej -rekonstrukcija govedorejskih farm - ob Ljubljani 526 ha novih njiv nižji stroški, večja storilnost.
Po srednjeročnem planu si je ljubljanska Emona v svojem zelenem načrtu kot prvo nalogo zadala nova vlaganja v rekonstrukcijo govedorejskih farm na Pšati, v Vodicah, Moravčah in na Krumperku. Druga naloga: pridobivanje novih njiv s krčitvami grmičevja in melioracijami zemljišč, s čimer bodo pridobili novih 526 ha obdelovalne zemlje, predvsem na območju Vodic, Pšate, Moravč, Črnela, Čcmšenika in Krumperka, na katerih bodo sejali žito in sadili koruzo. S tem bodo povečali kmetijske površine na skupno 2.069 ha.
Z nakupom novih poljedelskih strojev bodo povečali storilnost. Vsako leto bodo po en žitni kombajn zamenjali z novim, ki ima okoli 40 odstotkov večjo zmogljivost od sedanjih. Z rednim obnavljanjem nameravajo znižati stroške popravil in vzdrževanje ter rezervnih delov za 20 odstotkov, kar predstavlja vrednost 243.0.35 din.
Istočasno bodo s sodobno mehanizacijo zmanjšali nadurno delo za 5 odstotkov, kar spet predstav-
♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
ha vrednost preko 80.000 din. S študijo, ki so jo izdelali, nameravajo zmanjšati tudi notranji transport, saj opravijo letno nad 500.000 tonskih kilometrov. Predvideno zmanjšanje za 2 odstotka predstavlja nad 10 tisoč tonskih kilometrov.
Z uvedbo zelenega gnojenja po oranju strnišča na 70 ha, ki ga sedaj gnojijo s hlevskim gnojem. S hlevskim gnojeni bodo zmanjšali transport in količine gnoja za 2.100 ton, kar predstavlja vrednost 225.000 din. Pri zelenem gnojenju so večji le stroški za brananjc, setev in semen v vrednosti 50.000 dinarjev.
Čeprav je kmetijstvo zaradi večkrat ne investicijske suše postalo neakumulativno, niso vrgli puške v koruzo, niti jih ni strah novih vlaganj v kmetijstvo, ki je v takšnem stanju, da ni možna niti enostavna rcpiodukcija, niti ni mogoče odplačevati starih obveznosti.
Zavedajo se, da bodo le primerna vlaganja v rekonstrukcijo govedorejskih farm in v poljedelsko mehanizacijo zagotovila nadaljnji razvoj kmetijstva in povečala produktivnost.
Zvone G j urin
vabilo
Nogometni klub Domžale vas vabi na tradicionalni DRUŽABNI VEČER
ki bo 5. marca 1977 v Dvorani komunalnega centra v Domžalah.
Zabaval vas bo ansambel Vilija Petriča s pevko Marijo Rcnko.
Ob dobri postrežbi in bogatem srečolovu se boste med nami dobro počutili.
Prireditev je posvečena Dnevu žena, dohodek pa izgradnji športnega parka.
Vstopnice lahko dobite pri blagajni Veleblagovnice v Domžalah.
Vabijo vas nogometaši Domžal
Zahvala
Ob izgubi našega moža, očeta, brata in starega očeta
KRAGELJ FRANCA, st.
se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se iskreno zahvaljujemo pevcem in godbi ter govornikoma za tople poslovilne besede.
Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZZB NOV in GD Trzin za spremstvo in zadnji pozdrav.
Žalujoči domači
Zahvala
Ob bridki izgubi moža, očeta in brata
RAVNIKAR IVANA
te zahvaljujemo vtem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, delovnemu kolektivu Napredek Domžale, dr. Ivu Pevcu, dr. Anti Habič - Pavlinovi in osebju oddelka 200 na Golniku. Iskrena hvala predsedniku DS za poslovilne besede.
V imenu sorodstva žena Etna in sinova
Strelstvo
„IRIM POKAI 1976" STRELCEM MI.INOSTROJA
Občinska strelska zveza Domžale je objavila končne rezultate tekmovanja „TRIM POKAL 1976". ki seje zaključilo z. decembrskim tekmovanjem v streljanju z zračno puško, o katerem smo že poročali.
Upoštevajoč uvrstitve na vsakem od petih tekmovanj, ki so v letu 1976 štela za ..TRIM POKAL" so posamezne ekipe zasedle naslednja mesta v končni razvrstitvi: Člani:
I  Ml INOSTRO.I Domžale     71 točk
2. I I K Mengeš 44 točk
3. PAPIRNICA Količevo        4.1 točk
4. I OSAMA Vir 41 točk
5. TRAK Mengeš 39 točk
6. TOKO Domžale 31 točk
7. MELODIJA Mengeš 28 točk H. MOJCA I u kovica 25 točk 9. UNIV1 RSAI.1 Domžale     19 točk
K). AVIOSERVIS Domžale      17 točk
11. SLOVENIJA LES Radomlje 17 točk
12. IN DUPLA II Jarše 14 točk 13 VARNOST Mengeš 14 točk
14. IILC Mengeš 10 točk
15. NAPREDEK Domžale       10 točk
16. BIRO 71 Domžale 9 točk
17. IIIDROMETAL Mengeš 8 točk 1 H. LPRAVA SOb Domžale 5 točk 19. OLJARNA Vir 3 točke Članice: 1.
2. TOSAMA Vir 3 točke
3. NAPREDEK Domžale 3 točke 4   LLK Mengeš 3 točke
5. SLOVENIJA LES Radomlje 3 točke
6. BUI1ET TRZIN Trzin       2 točki
7. ZD Domžale 1 točko S.  MELODIJA Mengeš I točko
Glede razmeroma slabe uvrstitve nekaterih sicer zelo znanih in dobrih ekip velja omeniti, da je ta uvrstitev posledica dejstva, da se niso udeležile vseh tekmovanj. Če bi teh izpadov ne bilo. bi bil boj za boljša mesta nedvomno bolj oster in tudi iz kola v kolo bolj zanimiv.
Izven konkurence so na tekmovanju sodelovali tudi strelci SD Trzin, ki so dosegah izjemno dobre rezultate in bi bili resen kandidat za eno izmed prvih treh mest, če bi po pravilih, ki veljajo za
(Nadaljevanje s 1 7. strani)
mal pokojnik. Ce pa pokojnik ni bil uživalec pokojnine, se odmeri družinska pokojnina od pokojnine, ki bi pripadala pokojniku in sicer tista starostna ali invalidska, ki je ugodnejša.
Družinska pokojnina pa se od navedene pokojnine obnovi glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico in sicer, če imajo to pravico samo ožji člani družine pokojnika v naslednjih odstotkih:
za enega družinskega člana 70'.'. za dva družinska člana 80 '/,,
za tri družinske člane 90 %,
za štiri družinske člane 100 Vdova ima pravico do družinske pokojnine, če je na dan smrti moža stara 45 let ali če je popolnoma dela nezmožna ali če je to postala 1 leto po njegovi smrti ali če ima otroke, ki imajo pravico do pokojnine.
Vdova ima tudi pravico do družinske pokojnine, če je ob smrti stara 40 let. ko dopolni 45 let.
To so najpomembnejše pravice iz omenjenega zavarovanja in upamo, da smo vas s tem sestavkom seznanili z vašimi pravicami.
Pravice iz tega zavarovanja je treba po predpisanem postopku uveljaviti, ker jih vam niso dolžni odobriti in priznati po uradni dolžnosti.
M. Požek
to tekmovanje smele nastopati tudi selekcije strelskih družin.
Tega tekmovanja ki postaja iz leta v leto bolj privlačno, se je v preteklem letu udeležilo 397 tekmovalcev. Občinska strelska zveza je to tekmovanje uvrstila tudi v letošnji program. Ker so razmere glede strelišč vsaj malo bolj ugodne kot doslej, pričakuje, da se bo udeležba bistveno povečala. Prvo TRI M tekmovanje v streljanju je napovedano za mesec februar.
Ž
DVOBOJ Ml INOSTRO.I DOM/.AIE JUH DOL PRI LJUBLJANI
16. februarja je bilo prvo medobčinsko srečanje strelcev, ko sta se pomerili članski moštvi strelske sekcije Mlino-slroj iz Domžal in strelske sekcije JUB iz Dola pri Ljubljani. V streljanju s serijsko zračno puško so bili tudi tokrat bo(jši strelci Mlinostroja (rezultat 51 1 : 477). Strelci Mlinostroja so zasedli tudi vsa tri najboljša mesta v konkurenci posameznikov. Prvi je bil Niko KI R-ZAN s 1 KI krogi od 200 možnih, drugi je bil Zdravko KRAJŠI K s 170, tretji pa Kari POSTRŽIN s 160 krogi.
Z.
OBČINSKA LIGA STRELSKIH DRUŽIN
19. februarja so strelci strelskih družin končali dvoboje III. kola letošnje OBČINSKE LIGE STRELSKIH DRUŽIN.
Dvoboji v dosedanjih treh kolih so se končali takole:
I. kolo:
SD TRZIN : SD MENGEŠ
SI) MOR A VCt : SD I I 'KOVICA
SI) INDUPI Ali: SD DOM/. A I I
II. kolo:
SI) I RZIN : SI) DOMŽALE SD MENGEŠ : S D 1 UKOVK A SD MORAVČE : SD INDUPI Al I
III. kolo:
SI) DOM/A I I : SD MORAVČE SI) MENGEŠ : SD INDUPLATI SI) TRZIN : SD LUKOVICA
lesi vica po III. kolu:
1. SD TRZIN 3 0. 6 točk
2. SI) DOMŽALE 2   1,4 točke
3. SD MENGEŠ I   1. 1 točki (1 tekma manj)
4. SI) INDUPI A II I   1.2 točki ( I tekma manj)
5. SD I UKOVK A I   2. 2 točki
6. SD MORAVČI 0 3, 0 točk
648:603 507:567 546 : 6 34
663:618 636:467 493: 578
641 : 5 I 2 preloženo 660 : 473
Velik uspeh ihanskih smučarjev
3 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti medalji na slovenskem in državnem prvenstvu v Planici in sosedni Hrvatski - Mrkopalju.
Naši občani, ki količkaj zasledujejo ali pa jih zanima zimski šport, lahko opažajo, da ihanski smučarji že vse po vojni iz leta v leto dosegajo in osvajajo širom po Sloveniji in Jugoslaviji športna odličja.
Že od leta sezone 1972/73 dalje imamo v svojih vrstah republiške in državne prvake. Tako je postal 1972/73 drž. prvak ' Jože Kovic biatlon in v tekih na 20 km.
Leta 1973/74 je postal državni prvak st. pionirjev Branko Orešek v Ložu. Istega leta je bila republiška prvakinja st. pionirka /vonka Pogačnik Pokljuka in tretja na drž. prvenstvu. Naslednje leto zopet rep. prvakinja. V sezoni 1975/76 je postala pionirka Nada Drobnič slovenska in državna prvakinja in sicer na Pohorju in v Kranju.
Letošnja sezona, ki je kazala in še kaže bolj na pomlad, kot na zimo, pa je bila za ihanske smučarje in funkcionarje izrednega uspeha, saj so osvojili kar X kolajn in sicer 4 na rep. in štiri na državnem prvenstvu. Tako je postala rep. prvakinja pri pionirkah Mateja Pogačnik, ki je bila tudi druga na državnem in v zmagoviti štafeti pionirk, ki je osvojila naslov državnih prvakinj.
Tako so na slovenskem prvenstvu še osvojili medalje Peter GRE-GORIC srebrno na 4 km st. pionirji, ter bronasto medaljo pri st. mladincih Branko Orešek in v štafeti.
Na državnem prvenstvu so osvojile zlato medaljo pionirke ekipno v štafeti 3x3 km Kokalj Zvonka, Pogačnik Mateja, Gnidovec Sonja in tako postale med Id ekipami državne prvakinje za leto 1977. Pionirji v postavi Povirk Marko, Lekan Boštjan in Krajšek Primož isto v štafeti 3 x 3 km pa so osvojili med 21 ekipami tretje me-
Ihanski smučarji dosegajo vidna mesta na republiških in državnih prvenstvih. Na sliki vidimo tudi Matejo Pogačnik    druga z leve republiško prvakinjo pri mlajših pionirkah, ki je zasedla tudi drugo mesto na državnem prvenstvu
sto - bronasto kolajno. Posamezno pa so še osvojili kolajne Pogač-nikova - srebrno, Gregorič Peter pa bronasto. Na tem tekmovanju je nastopalo 10 pionirjev, ki so imeli pravico po predhodni zagotovitvi JUGOTOČK nastopa. Pripominjamo, da je v vseh kategorijah nastopalo iz 26 klubov preko 240 pionirjev in pionirk iz vseh republik, ter da je Smučarski klub Ihan na tem prvenstvu zavzel 3. mesto po osvojitvi medalj, kar je res vredno ' pohvale.
Zavedajoč se tega dejstva, da je izbrana ekipa ne samo pionirjev, temveč tudi mladincev pomembna za uvrščanje med najboljše in najbolj kvalitetne. Ne moremo mimo dejstva, da imamo odličen naraščaj, kar je zagotovilo tudi za nadaljnji razvoj pri mladincih in drugih kategorijah. To nam je tudi pokazalo pred nekaj dnevi državno prvenstvo, ki je bilo v Gorjah v nemogočih pogojih, kjer so naši mladinci z borbenostjo in požrtvovalnimi napori osvojili pri svoji kategoriji, v kateri je natopalo preko 80 sovrstnikov, osvojili 8 medalj v štafeti 3 x 5 km osvojili srebrno medaljo med 21 ekipami v postavi: Vlahinja Milan. Slovnik Roman in Gregorič Peter. Izredno pa so se pokazali v solo tekih na 10 km Orešek Branko, Cevec Janko in Slovnik Roman, ki so zasedli v kategoriji st. mladincev mesta med prvimi desetimi.
O tem za Ihance, kakor tudi za občane Domžal pomembnem dogodku, najbrž ne bo odveč, če vsaj bežno obvestimo bralce o poteku tekmovanja, ki je ime Ihana poneslo po vsej Jugoslaviji. Zato smatramo, da so ihanski smučarji najbrže eden izmed tistih klubov, ki ima v svoji zbirki največ lovorik in odličij v občini Domžale.
Občanom, ki nam omogočajo preko interesne skupnosti TKS.pa dajemo zagotovilo, da bomo sredstva, ki jih prejemamo, opravičili, ne samo z uspehi in medaljami, temveč s čistim amaterskim delom
naših članov. ,.
rt.
Dejavnost šahovskega društva Domžale
Ali bo društvo moralo prenehati z dejavnostjo?
Šahovsko društvo Domžale je za tekmovalno sezono 1976/77 pripravilo bogat in pester spored tekmovanj in srečanj, od česar je nekaj že realiziranega, najbolj pomembne prireditve pa bodo šele v prihodnjih mesecih.
Predno preide m na program dela za omenjeno sezono, pa naj naštejem nekaj pomembnejših šahovskih tekmovanj, ki so se jih v drugi polovici lanskega leta udeležili naši člani bodisi kot posamezniki bodisi kot ekipa.
Julija je bilo republiško prvenstvo za ženske na Jesenicah. Tega tekmovanja sta so udeležili dve naši članici: Koširjeva in Dedičeva in dosegle dokaj dobre rezultate. Istega meseca je bilo republiško prvenstvo v šahu za mladince, katerega sta se udeležila dva mladinca: Milan Osohn in Bojan Osolin in ravno tako dosegla dobre uspehe.
Republiško prvenstvo v šahu je bilo avgusta v Ljubljani. Udeležilo se ga je 6 naših članov, od katerih sta dva bila zmagovalca. Prvo mesto sta si delila naša člana Vlado Ivačič in Marjan Slak. lvačič je imel boljši rezultat proti močnejšim igralcem in je postal republiški prvak v šahu za leto 19/6.
V avgustu smo se udeležili z dvema ekipama mednarodnega masovnega moštvenega tekmovanja v Sobcu pri Bledu, kjer je prvo moštvo zasedlo 3. mesto. Preostali del avgusta in del septembra so bili posvečeni pripravam na tekmovanje v I, zvezni šahovski ligi. V tem okviru je bil dvoboj med ekipama Domžal in Kovinarja iz Maribora v Domžalah, ki se je končal z rezultatom 5:5.
V septembru je moštvo šahovskega društva sodelovalo na največji jugoslovanski šahovski prireditvi - tekmovanju v I, zvezni šahovski ligi za ekipnega prvaka Jugoslavije. Na tem tekmovanju je bila zbrana vsa šahovska elita Jugoslavije, moštva in posamezniki, ki po svojih kvalitetah sodijo v sam vrh svetovnega šaha, V tej družbi odličnikov so sodelovali tudi domžalski šahisti. Čeprav jim ni uspelo obdržati se med njimi, za obstanek v 1. ligi jim je zmanjkalo samo pol točke, pa o njihovi igri lahko rečemo, da je bila zelo dobra in uspešna. Zlasti lahko to trdimo za člansko vrsto, kije po rezultatih bila na 5. mestu. Posebno priznanje in pohvalo zasluži prva deska domžalskega moštva tov. Janez Barle, ki je dosegel najboljši uspeh na tekmovanju. Za njim so bila slavna imena, kot so Ljubojevič, Gligo-rič in drugi. Ce upoštevamo še nekatere okoliščine, ki so se zgodile v zadnjem kolu tekmovanja, potem izpad iz I. lige ne moremo oceniti kot hud neuspeh domžalskih šahistov. Tekmovanje v I. ligi je bilo obenem zaključek tekmovalne sezone.
Kot uvod v novo tekmovalno sezono je društvo organiziralo dvoboj med mojstrskim kandidatom Ivačičem, prvakom Slovenije za leto 1976 in mojstrskim kandidatom Ivom Mihevcem iz Maribora, prvakom Slovenije za 1. 1975 v Domžalah. Dvoboj je bil konec oktobra in v začetku novembra, zmagal pa je po 5. kolih Ivačič. Z zmago si je priboril pravico udeležbe na državnem šahovskem prvenstvu Jugoslavije za posameznike. Takoj po dvoboju v Domžalah sta se dva člana društva, Ivačič in Slak, kot prvo in drugo plasirana na slovenskem prvenstvu, udeležila turnirja mojstrskih kandidatov Jugoslavije. Turnir je bil v Smederevu in je trajal 18 dni.
Decembra in januarja je potekalo društveno prvenstvo za prvaka društva. Istočasno pa sta bila organizirana dva vzporedna turnirja za pridobitev H. in III. kategorije. Prvak društva za leto 1977 je postal Marjan Slak, drugi je bil Vide Vavpetič, tretji Marjan Kar nar. Božič pa je izpolnil normo za I. kategorijo. V kategorniških skupinah so II. kategorijo osvojili Slak, Jereb in Avda, III. kategorijo pa Kecelj, Potučnik, Pu-
Ženska in mladinska vrsta Šahovskega društva Domžale na državnem prvenstvu na otoku Krku
stotnik, Beden in Beno. V vseh treh skupinah je igralo skupno 36 šahistov.
V januarju 1977 sta se dva naša šahista udeležila mednarodnega turnirja v Mariboru, na katerem je sodelovalo 5 velemojstrov, S mednarodnih mostrov, 1 mojster in 3 mojstrski kandidati. Zmagovalec turnirja je bil naš šahist, mednarodni mojster Janez Barle, mojster Iztok Jelen pa je zasedel odlično 6> 7. mesto. Po turnirju sta za šahiste Domžal priredila šahovski večer, na katerem sta pripovedovala o vtisih s turnirja in prikazala nekaj odličnih partij. Za šahovske sladokusce je to bilo prijetno doživetje.
Posebno mesto v šahovski dejavnosti imajo šahovski krožki na osnovnih šolah. Na vseh glavnih osnovnih šolah v občini so organizirani kot prosta dejavnost šahovski krožki. Na vseh šolah v Domžalah in na šoli v Radomljah vodijo krožke člani društva, na šoli v Mengšu in Moravčah pa člani tamkajšnjih šahovskih sekcij.
Tudi v prihodnjih mesecih bomo imeli bogato šahovsko dejavnost. Naj najštejem samo nekaj najvažnejših akcij. Nadaljevali bomo z vsemi oblikami stalne dejavnosti (šahovski večeri, mesečni brzo-turnirji, delo v šolah).
V februarju poteka prvenstvo Jugoslavije v šahu za posameznike v Zagrebu. Na njem sodelujeta dva naša igralca, Janez Barle in Vlado Ivačič. V istem mesecu je v Domžalah sindikalno ekipno šahovsko prvenstvo za ekipnega prvaka občine. Zmagovalec bo imel pravico udeležbe na republiškem sindikalnem prvenstvu. V marcu mesecu bo organiziran tradicionalni šahovski turnir Hering—Zupančič, na katerem bo v treh jakostnih skupinah sodelovalo 36 šahistov iz Domžal, Kamnika, Ljubljane in drugih mest iz okolice. V prvi skupini bodo igrali mojstri, mojstr-
ski kandidati in I. kategorniki. Druga skupina je spominska. V njej igrajo znanci, prijatelji in soborci pokojnih Heringa in Zupančiča. Tretjo skupino bodo sestavljali II. kategorniki in se bodo borili za osvojitev I. kategorije. Turnir bo trajal 14 dni in bo v Domžalah.
Takoj po tem turnirju, to je v nedeljo 27. marca bo v Domžalah najmasovnejša šahovska prireditev v Sloveniji, to je brzopotezno mo-štveno šahovsko prvenstvo slovenskih mest. Organizator tega srečanja je šahovsko društvo Domžale. Pričakujemo udeležbo 500 -600 šahistov v treh skupinah: člani, mladinci in ženske. Pokroviteljstvo nad srečanjem je prevzel predsednik skupščine občine tov. Jernej Lenič.
V aprilu in maju pa bo organizirano mladinsko in šolsko pionirsko prvenstvo ter prvenstvo za pokal maršala Tita.
Poletje bo izpolnjeno s pestro dejavnostjo, v glavnem tisto, ki je navedena v začetku tega sestavka za lansko leto. Posebej pa je treba omeniti, da je ŠD Domžale letos organizator slovenskega prvenstva za ženske, ki bo trajalo 15 do 20 dni. Konec poletja pa bo namenjen pripravam za nastop v II. zvezni šahovski ligi.
Tako bogata dejavnost šahovskega društva pa je z letošnjim letom postavljena pod vprašaj. Urejeno ni namreč redno financiranje šahovske dejavnosti. In če financiranje ne bo urejeno, kar zaenkrat kaže, da ne bo, bo šahovsko društvo prisiljeno prenehati z delom. Javnost in odgovorne forume želimo seznaniti s problematiko, za kaj pravzaprav gre.
Kot prioritetni športi v Domžalah so izbrani atletika, košarka, smučanje in nogomet. Polovica vseh sredstev, ki se zbirajo s prispevkom za telesno kulturo, je namenjena tem štirim dejavnostim. Druga polovica pa za takoimeno-vani masovni šport.
Šahovska dejavnost je uvrščena
Vlado Ivačič,  član Šahovskega društva Domžale, prvak Slovenije za leto 1976
med masovne športe, ki se jim zagotavlja samo najnujnejši prostor in nekaj rekvizitov. Pod takimi pogoji pa ŠD ne more delovati.
Šahisti smo mnenja, da ne more biti odločilno za prioriteto ime ali zvrst športa ali dejavnosti, temveč delo in rezultati dela. To so naša osnovna ustavna in družbenopolitična izhodišča pri vrednotenju slehernega dela in sleherne dejavnosti ne gled na to, kako je neki dejavnosti ime. Potemtakem, če neka dejavnost kaže rezultate, ji je treba omogočiti normalno delovanje. Šahovska dejavnost v domžalski občini je prav gotovo taka.
Nimamo niti najmanjšega namena oporekati uspehe in rezultate dela košarki, smučanjem in nogometu. Delavci, ki delajo v teh športih se ravno tako trudijo in delajo. Trdimo le, da je šah med vsemi dejavnostmi v Domžalah na najvišjem nivoju in terjamo, da se ga obravnava in vrednoti vsaj toliko kot navedene športe. Terjamo torej tudi družbeno priznanje in terjamo, da se nas glede finansira-nja obravnava kot prioritetno dejavnost. Predsednik ŠD: Ljubo Milic, dipl. oec. •
Konec nogometnega zatišja
„Zimski spanec" nogometašev je končan.
Prvi sončni žarki so jih privabili iz zaprtih prostorov (telov. v OS, hala Komun, centra) na zelene poljane, kjer nadaljujejo s kondicijskimi treningi in uigravanjem. Bodimo radovedni in poglejmo, kako se je končal prvi- jesenski del tekmovanja v Domžalsko kamniški tekmovalni skupini. Prvo mesto Jaršanov je bilo vsekakor pričakovati, saj so z močno okrepitvijo (brata Sinko- Olimpija), takorekoč gospodarili na igriščih svojih nasprotnikov. Virtus in Kamnik bosta tudi v spomladanskem delu verjetno nadaljevala boj za eno prvih treh mest. Sledi jim večina poprečnih moštev, ki pa jih ne gre podcenjevati. Med temi nas je s svojo uvrstitvijo Ihan še najbolj razočaral, sicer se pa učimo na napakah. Zadnja tri moštva: Moravče, i\a-predek, zlasti pa še vrsta neizkušene Komende, po dosedaj prikazanih igrah, tudi sodijo na ta mesta.
Končna lestvica Domžalsko-kamniške tekmovalne skupine - člani
1. IND UPLATI
2. VIRTUS
3. KAMNIK
4. MENGEŠ
5. DOB
6. RADOMLJE
7. IHAN
8. DOMŽALE
9. PARTIZAN
10. MORAVČE
11. NAPREDEK 1 2. KOMENDA
Ce še čisto malo „pokukamo" v najkvalitetnejšo, to je Ljubljansko tekmovalno skupnost, vidimo, da je tam v vodstvu mlado moštvo Jezice, pred nekdanjim drugo-ligašem Ljubljano, na tretjem mestu, pa je nam dobro poznana ekipa Slovana.
JaneGregorič
11	8	3	0	30.T 1	19
11	6	4	1	/31:18	16
11	6	3	2	41:13	15
11	5	3	3	22:16	13
11	4	5	2	20:17	13
11	4	3	4	22:19	11
11	3	4	4	24:19	10
11	4	2	5	21:20	10
11	4	2	5	21:22	10
11	3	1	7	19:30	7
11	I	2	8	12:43	4
11	1	2	8	12:47	4