KRAJEVNASKUPNOSTJEŽICA Zaostalost le še spomin Krajevna skupnost JeŽica je bila vsa leta po vojni bolj ali manj perl-fenja Ljubljane in nekako odrinjena pred drugimi KS v Ljubljani. Krajani so že pričeli izgubljati upanje. da se bo tudi pri njih videl napredek. Naj-večje ojihove Jelje so bile: astalt po njihovih cestah. Oo 5 let nazaj v KS n\ btlo metra astalta Pred pelimj teti pa so si zastavili cllj; KS Jezica mora ujeti korak z drugimi KS v Ljubljani. V prejSnjem srednjeroinem obdob|u je bila opravljena popolna rekon-strukcija podaljška Savefjske cesle - cesla Ježica \n Kališnikov trg z ureditvijo dveh avtobusnih postaja-lišC. V novetn srednjeročnem ob-dobju pa je KS Jeiica še bolj -za-grizla-. Potrebno je bilo najli mesio v novoustanovljeni Komunalni skupnosti Ljubijana. Tu je prišel do izraza tudi posluh odgovornih tova-rišev iz občinskega komiteja za ur-bantzem in drugih KS v obCini. ki so podpirali naše zahteve, da ima KS Ježica pnonteto v občini in me-stu. Pnpravljeni so btli projekti, svet KS Ježica pa je imenoval grad-beni odbor. ki si je zadal nalogo: rekonstrukcija cest Mala vas, Bra-tov Jakopič. Kušarjeva in Dečma- rtova in sicer popolna obnova ozir, položilev novega vodovoda, položi-tev meleorriB in fekalne kanalizaci-je, ureditev cest in asfaltiranja cest in pločnikov z |avno razsvetljavo. V novoustanovljem Kom. skup. Ljubljana je pravifnik zahteval, da vsaka KS zbere za reševanje svoje kom problematike 15% načrtovane jnvesiicije - t, j. takoimenovana lastna sredstva. To je bil pogoj za pričetek del. Sklicani so bili zbori kraianov. na kalerih smo seznanili krajane z zahtevami. kakor ludi, da se opredelijo za način, ki bi bil naj-boij sprejemljiv. Odlofiitev krajanov je bila: vsaka tiiša na| prispeva po 200.000 din Ta 2nesek so lahko vplačali v treh obrokih. Vsa sred-stva so bila vptačana do 31. 12. 19865. Tu se je predvsem izkazala pravilna naravnanosl politike KS, saj so čisti dobiček od veselice, ki je bi!a organizirana lani, namenili za obveznoslni det. ki ga je bilo treba položltt Na pomoi je phsko-Cil tudi ZIL, ki nam je dal kredil. Tako je bila dana zetena luL \n dela naj bi se pričela. Gradnja je bila zaupana ZIL-u kot pooblaSCenemu ler izvajalcu SCT. Do konca julija so bile glavne na-loge opravtjene. Gradbeni odbor pa $i je zadal še dodatno naiogo: dokonianje Tesovnikove ceste m javne razsvelljave na njej. Tudi rta tej cesti je bil obvezen prispevek, ki je do neke mere uspel, žal pa se Se vedno najde kak posameznik, ki ne razume. da |e za napredek KS po-trebno razumevanje in ludi kakšna žrlev, Navkljub temu so bili krajani pfipravljeni še dodatno prispevati za asfall. Tako smo uspeli s popol-no fazsvetljavo na tef cesti. astalti-rano m urejeno pa je bilo $e pel krakov Tesovnikove cesle. Odrezali so se tudi kraiam ceste Pod klan-cem in podaljška Malovaške ceste. lako da so sedaj vse nažtele ceste asfaftrrane Istočasno pa Bmo v Le-Iji, da vsa) delno omilimo od^cnlnia-^ vanje Titove ceste, položili ozir. pc> vezali dva ja&ka na Titovi cesti in jih povezali 2 nanovo položeno mete-orno kanalizacijo na Malovaški ce-sti. Prav tako smo nanovo uredili in aslallirali kožarkarsko igrlšče ob Tesovnikovi cesti, uredili povezavo s stopnicami od ulice bratov Jako-pič do Titove ceste in Malovaške ceste s KuSarjevo, tako da je sedaj urejena tudl peš pot po KS. Celolna investicija znaSa 270.000.000 din. v lem je tudi pri-spevek krajanov v višini 16,262 000 din. Znesek bo verjetno prekora-čen. vendar bo rekonstrukcija do-končana brez izgub. in verjetno v zadovoljstvo wseh, ki so pri tem so-delovali. Za uspešnost izpeljanih nalog sta bila najbolj odgovorna predsednik gradbenega odbora Bojan Hovnik in tajnik KS Ježica Janez Gubanc. V veliko pomofi pa jima )e bil celoten gradbeni odbor: Anton Perdih. Gojmir Zupan, Miro Leban, Stipe Komadina. Roman Košenina, Andrej Orehek, Vinko Ja-kopid, pa tudi preds. sveta KS Da-rinka Bohinc. preds. skupSC. KS Anlon Rems, pred. KK SZDL Alojz Klemenfiič in pred ZB Franc Pre-geli Se posebej pa bi se ob lej pritiki zahvalili Borisu Andreeju, pred-stavmku SO Bezigrad, ki nam je vedno priskočil na pomoč s svojimi izkušnjami, ZIL-u vodji področja Bežigrad lov. SuSnikovi in njenim sirokovnim sluibam, tov. Černelu. ki je opravljal službo nadzornega rn je to delo opravil tako kot se je od njega pnčakovalo, Kom. skup. LJLtbljana pa za razumevanje in za pomoč. ki so nam jo nudili ob sa-mem zadetku (tov. Matifiifiu, Kla-usu, Plrcu in tov. Vrbintevi). Prav je. da se ob tej priliki zahva-limo tudi tistim neimenovanim lo-variiem. ki so detali v KS pred tem srednjerotnnim planom in so po svoje pnspevali, da so se omenjena dela dokončaia. U. N.