10. Stev. V Novem mestu 15. maja. 1885. Dolenjske Novice. Izhajajo l.in lö.Tsacega meseca. Cena jjim je za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plača za vsako vrsto z naradnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. 0 važnosti gozdov. (8pisuje Anton Kupljen.) Les je v silno ozki zvezi z vsakdašnjim živ- ljenjem: stol, na kterem sedimo; miza na kteri pišemo in jemo; postelje, na kterih počivamo; hiše v kterih prebivamo; še celo ona hišica, v ktero bogatega in revnega, visokega in nizkega položijo in v večni mir spravijo — vse je vekši del iz lesa, kteri v gozdu zraste. Razun lesa do- naša nam gozd tudi mnogo druzih postranskih reči, ktere gotovo veliko veljajo. Omenimo samö, ko- liko brsti, skorje, listja in brezštevilnih rastlin dobivamo iz naših gozdov, ktere rabimo še celo za zdravje. Mi sicer tih zelö važnih malenkosti veČkrat ne porabimo, ampak jih v gozdih segniti pustimo, kar pa tudi rast gozda pospešuje; kajti ko bi vso bukovo, hrastovo, smrekovo, jelkovo listje, mah i. t. d. vsako leto odstranili, bi gozde s časoma popolno uničili, in bi tarn, kjer sedaj stoje" lepi hrasti, bukve itd. postala puščava. Priznati moramo, da tudi visoka vlada skrbi za gozde in je v tem obziru izdala državno po- stavo z dne 3. decembra 1852 štev. 250 drž. z. 1. in mnogo ministerskih naredeb postavimo z dn6 3. aprila 1873, štev. 44 drž. z. 1.; z dne 21. novembra 1874, štev. 142; z dn6 13. fe- bruvarija 1875, štev. 9 itd., ter tako pripoznala veliko važnost gozdov v vremenskem in narodno gospodarstvenem obziru; posebno govori prvi od- sek §§ 1.—23. rečene postave o gospodarjenji z gozdi t. j. o pravilih, po kterih se mora z ta- istimi ravnati; kedaj in kako se smejo taisti po- sekati, da se ne uničijo; kako se morajo zopet zasaditi; kedaj in kako se sme listje grabljati; kaj sme tu gosposka storiti, in kaj je storiti dolžna; govori se tudi o gozdnih služnostih i. t. d. drugi odsek §§ 24.-43. tamkje, govorijo o spravljanju gozdnih pridelkov; tretji odsek §§ 44.—51. go- vorijo o gozdnih požarih in škodi po mrčesih; četrti odsek §§ 52.—58. govorijo o gozdni obranbi; peti odsek §§ 59.—71. govorijo o kaznib. in pre- stopkih oziroma na gozdno poškodbo; šesti odsek §§ 72.—76. govorijo ob odškodbi prestopkov gozdne postave in slednjič sedmi odsek §§ 77. črke a) do d) govore o prizivu. Najnovejša skrb vlade za gozde pa je brez dvombe deželna po- stava iz leta 1884 o pogozdenju Krasa. Zares postava od neprecenljive važnosti! Kje so namreč nekdašnji krasni hrastovi gozdi, ki so slovenski kras pokrivali in kinčali? — Be- nečani so jih posekali za ladje in pomorsko stavb- stvo porabili, ter gole planjave pustili, da sedaj silna burja razsaja in kraje muči, kteri bi bili Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Daije.) Vojska! — ni je menda besede, o katerej bi naši priprosti ljudje raje govorili, kakor o tej, o vojski. Beri časopis, kmet te vidi, prvo vpra- saaje je: „Gospod, bode-li vojska?" — In če se nesrečna vojska res vname, oj kako ti tu vse hlasta po novicah: — kar požira se, kar nara dojde iz nesrecnega vojskinega kraja! — Pa tudi ni čudno! — vojska je res strašna reg! Človek po božji podobi vstvarjen, ti stoji proti človeku! Uovek atrela, zabada, seka, bije Človeka, kakor divja zver mori drugo! Človeka, ki si nista nikdar mč hudega storila, ki se niti ne poznata, skušata drug druzemu življenje vzeti! To je res grozno! Ali vendar, kmečki moj bralec, ti moram rect, da je bila vojska nekdaj še veliko hujša, kakor je dandanes. Nekdaj, zlasti pred Kristusom pa tudi pozneje, sovražnik ni imel nobene pravice, nobene pravice njegovo imetje — sedaj jih vendar ima, ki se morajo spoštovati. S sovražnikovimi podložnimi, z njihovim živ- ljenjem, z ranjenimi in vjetimi, z otroci, ženami in starčeki, sploh z vsem, kar je bilo sovražnikovo je delal nekdaj zmagovalec, kakor mu je bilo drago — nihče mu ni dajal postave, nihče mu stavil meje. Ravnalo se je sploh z največo grozovitostjo — vsaj vemo kaj zna, kaj dela strast. Vjeti so se prodali v sužnost, ranjeni pomorili; streči Jim, zdraviti jih, to pač ni prišlo nikomur v glavo. Vjeti vojskovodje, kralji, knezi in drugi imenitniki 76. 8tran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 10. sicer vgodni za poljedelstvo. Kako milo in tužno se ozira oko marljivega Slovenca po lepih gozdih, kteri so nekdaj blažene rodovitne kraške kraje pokrivali — ali ni jih več! Grška, Spanjska in Sicilija so bile nekdaj rodovitne dežele in so sedaj, ker so gozde uničile, puste, revne in nerodovitne. Sicilija nekdaj „žitnica Italije", hudo čuti zgubo, ktero si je z neusmiljenim pokončavanjem gozdov sama prizadjala: izginila je nekdanja rodovitnost polja in sedaj, kakor nam časniki poročajo, bridko toži, da hudi nalivi iz golih hribov derö in vse pridelke v planjavah pokončujejo! Vse to naj nam bo v poduk in naše ravnanje. (Dalje prihodnjič.) Metodova slavnost - slovanska slavnost (Konec.) V Bulgariji se je zbral odbor, kteri vodi te slovesnosti in knez Aleksander, akoravno je protestant, je predsednik temu odboru. Veliki praznik so imeli tudi 6. aprila, po starem ko- ledarji, tedaj po našem 18. praznovala je vsa država. Najveca slovesnoat pa je bila v Preslavu, kjer je bil sv. Metod njih vladarja spreobrnil in krstil. Med drugimi spomiaki preslavljanja se bode življenje teh aposteljnov v 20.000 iztisih brez- plaöno razdelilo med narod. Lepo je tudi, da podobe ss. aposteljnov se bodo napravile po vsih bulgarskih solan, in pred vsako solo so v spo- min te svečanosti vsadili 12 dreves pričo du- hovščine, uöiteljev in ucencev. Vlada pa bode k drugim velikim stroškom napravila tudi dve vstanovi ss. Cirila in Metoda, eno za duhovne, drugo za jezikoslovce. Slovesnost sama se je vršila 6. in 7. aprila. Velikega sprevoda iz cerkve v zbornico v god sam so se vdeležili vsi uradniki, častniki in drugi odličnjaki. Slav- nostne govore v dvorani sta imela knez in ek- sarhov odposlanec Eksarh je namreč toliko, kakor njih patrijah, ker so se pred nekaj leti odločili od grskega patrijarha v Carigradu. Ra- dovala se bode tudi vojaščina pri posebnem obedu. Za slavnost klasiške gimnazije v Sofiji je vlada odštela 2000 frankov. Kaj pa velikanski ruski narod, se-li tudi spominja sv. Metoda. Tudi, pa ie kako. Tisuc- letnico sv. Metoda iraeuujejo Rusi „Slovansko slavnost" ; praznujejo pa jo jako svečano po vsej Rusiji. Pisal je o tern list „Slovan" nekako tako-le: V Petrogradu se je začela slavnost — dne" sedemnajstega preteklega meseca s sve- čanimi popoludanskimi cerkvenimi opravili. Pri vseh cerkvah se je zvonilo z vsemi zvonovi. Dne 18. aprila so opravljali v stolnej cerkvi öleni sv. sinode (najvišjega ruskega cerkvenega zbora) službo božjo. Ta dan je bil po vsej Ru- siji zapovedan praznik, in so se morale po vseh cerkvah opravljati svečane službe božje, in po- jasnjevati vernikom v primernih govorih pomen slavnosti. — Po končanej službi božjej so delili v Petrogradu med narod brezplačno podobe in životopise ss. Cirila in Metoda. — Praznovale so vse sole po celej državi, po večih mestih pa &o se prirejale posebne šolske svečanosti z govori o ss. Cirilu in Metodu in o slovanskih narodih in s petjem slovanskih pesmi. Zvečer 19. je imel „Slov. dobrod. družtvo" slavnostni občni zbor v velikej zborniškej dvorani mestnega sveta itd. Kakor glavno mesto Petrograd, tako slavi tudi vsa ostala Rusija tisucletnico, kakor smo že povdarjali. Po mnozih krajih so bile razun zvo- nenja in cerkvenih služeb tudi slavnostne pro- cesije, kterih se je vdeleževalo vojastvo in vsi uradi. Tako se je vrsilo posebno v Kijevu in Kazanu, kjer je bila na vsacem trgu postavljena kapelica, pred katero so se ob procesiji vršile molitve k svetima slovanskima blagovestnikoma. so imeli pa še najbolj žalostno osodo: znano je, da so jih Rimljani vklenene peljali v slavnem pre- vodu v glavno mesto Rim, da so tako dajali cast zmagovalcu, ondi pak so jih umorili na griču Ka- pitolu. Pa kaj še to? — ne le njim, ki so se vojskovali zoper sovražnika se je godilo tako hudo, ako so bili zmagani — nič boljše ni bilo njim, ki so bili popolnoma nedolžni. Otroci in starčki so se neusmiljeno morili, žene in device oskru- njevale, prodajale v sužnost ali pa tudi morile. Res grozno! Dokazov imamo dovelj v zgodovini, da je bila res tako kruta, tako grozovita nekdaj vojska. Ne maram jih navajati. Povem le, da je samo v judovskej vojski z Rimljaui leta 70, po Kristusu zgubilo nekako eden milijonjudovživljenje. Vojskovodja Tit, kterega so rimski pisatelji preslav- ljali kot jako rahločutnega in vsmiljenega, je dal nekaj časa dan na dan po 500 judov na križ pri- biti! — In dalje, kdo ne ve, kako grozovito je bilo, ko so gro.zni Turki divjali po milej našej domovini! — kar ni palo pod mečem, to se je odpeljalo v sužnost; kar so mogli so poropali, Cesar pa niso mogli oduesti, so pokončali z ognjem. — Mati slovenska, ki imaš sina pri vojacih, treseš se pred vojsko. Ni čudno, ker huda je vojska, kajti dragi sin morda res zgubi na bojnem polju svoje življenje. Ali vendar ti povem, da je sedaj veliko menj kruta, kakor je bilo v prejšnjih časih. Glej, ako je tvoj sin vjet, se mu nič hudega ne bode zgodilo, odveli ti ga bodo v tujo deželo, ali 6ez nekaj 6asa, ga dobiš zdravega nazaj. Ako ga ranijo v vojski, pa pride sovražniku v roke, ga •t'.:i0. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 77. Nekaj o živinoreji na Dolenjskem. Iz Ribniške doline. Že od nekdaj je na Dolenjskem občna na- vada, da si zgodaj vspomladi nakupi vsaka kmečka hiša, vsak kajžar, sploh vsak, kdor ima le neko- liko lastnega ali v najem vzetega zemljišča, po dva, štiri, šest in sem ter tje še po več prešičev v rejo. Ta kupčija je vzlasti v prejšnjih časih, pred kacimi dvajsetimi in tridesetimi leti mnogo dobička donašala prekupcem, koji so za majhen denar mlade prešiče na Hrvatskem kupili in jih potem po vsem Dolenjskem drago prodajali. Opitani prešiči zamogli so se v jeseni zopet dokaj drago kupcem v Trst in drugim tujim trgovcem prodati; posebno se je slanina ali špeh dobro in lahko spečala. Pokazala se je pa tudi v to stroko kuga, ki bolj in bolj uničuje to kupčijo. Pri- kazala se je popred neznana bolezen pri prešičih, i k r e , ki popolnoma skazijo njih vrednost, in popred neznano tuje uvažanje amerikanskih pre- šičev v Evropo, ki se vedno bolj širi, preti do- mačo kupčijo popolnoma uničiti. Poglejmo, kako se to dandanes pri nas čuti in kake nasledke ima ? Pri nas je vsled dolgoletne navade občno mnenje, da se ima za marljivo tista kmečka hiša in vzlasti tista kmečka gospodinja, kjer se pozno v jeseni enoletni prešič tako zelö odebeli, da tehta eden tacih po tri do štiri cente in včasih še več. Neko posebno medsebojno veselje imajo gospo- dinje do teh svojih gostov, vso mogočo pridnost obračajo v njih rejo, in ko pride slednjiČ jesen, kolikor zamorejo požreti koruze in druzega žita, vsega imajo dovolj na razpolaganje; čeravno mora zaradi tega včasih družina stradati. Koliko truda, skrbi in stroškov je povzročilo vseletno delo, predno se je dva, štiri ali še več teh debeluhov opitalo, da vaga eden po tri in več centov, in kaj se pri- bodo zdravili ravno tako, kakor svoje lastne vojake. To mora biti pač zate velika tolažba. Naj bi se pa primerilo, da bi neusmiljena vojska prihrula v našo domovino, česar nas obvaruj Bog — glej, tudi tu se tebi, mati slovenska, tvo- jim hčeram, tvojim malim otrokom in sploh vsem tistim, ki se ne bodo vojskovali zoper sovražnika, ne bode zgodilo prav nič hudega: tudi sovražnik vas bode varoval. Da, celo premoženja vašega vam ne sme vzeti, ga ne pokončati, le kakov veči davek bi morda vtegnil naložiti. Ali ljubi moji, tako usmiljeno s sovražniki ravnajo ediho le izobraženi narodi — storila je to krščanska vera. Divjaki, neverni Turki in drugi tudi sedaj še podobne grozovitosti počenjaje nad premaganimi sovražniki, kakor so jih nekdaj ljudje sploh počenjali. (Daij0 Prib.) peti vsako leto, ko pride čas prodaje? Ker se vsak ž njih rejo peča, zato jih je ob tern času ne le čez polovico preveč na prodaj, kar stori, da se kupci ž njih c e n o kar norčujejo, in ker kupčija ž njimi vedno bolj hira, zato jih le malo in le najdebleje in še te pod najnižjo ceno pokupijo, ampak navstane tudi opravičena skrb, kaj bo, če so prešiči i k r a s t i. Treba jih je v tem slučaji nazaj vzeti, in če je le eden od njih od te bolezni napaden, splavalje ves do- biček po vodi. Toliko truda, toliko skrbi in stroškov in ko pride čas, da bi potegnil za nje denar, ki ga za davke, za obleko, za posle in za druge potrebe tako nujno potrebuje vsak kmet, tedaj se mu njegovo delo in upanje tako rado in nesrečno skazi! In tudi, če je svoje spitane prešiče srečno in dobro prodal, ima le kaj dobička v resnici pri njih? Vspomladi mogel je majhne od prekupca Hrvata za drag denar kupiti, vsa družina morala se je vso poletje in jesen ž njimi pokoriti, slednjič pa jim je bilo treba toliko otrobov, koruze dati, da je tudi v tem slučaji ves dobiček prav za prav nič vreden. Edino, kar ima kmet od tega je, ako mu kupčija gladko poteče in ni nesreče imel, da dobi vendar nekaj denarja skupaj, s kojimi mora zamašiti razne luknje, dolgove in potrebe. Nasproti tem razmeram oglejmo si navado, kako se naši Dolenjci v obče z živinorejo pečajo, in koliko store v njo povzdigo ? Živinoreja na Dolenjskem je, nekatere kraje izvzemši, na zelo nizki stopinji. Posebno naše go- spodinje in gospodarji vedo premala ceniti vred- nost dobrihkrav in koristi, ki jih imajo lahko od njih. Ako pomislimo, koliko dobička nam da pri prodaji samo ena krava na leto z mlekom, s teletom, in ako se je dobro redila takoj spre- vidimo, da bi za vsako posamezno kmečko hišo, za vsakega posestnika mogla prva in naj- važneja skrb, njihov ponos biti, da ima v hlevu dobro re jene kräve. Na takov način pride se do dobrih telet, ki se naj ali prodajajo ali za pleme izrejajo, ima se v hiši vedno dovolj in dobrega mleka, in kedar se živina prodaja, kaže dobiček. Toda pri takem ravnanji ž njimi, kakoršnega vidimo pri na? na Delenjskem, tega nij mogoče misliti. Ker komaj vzpomladi oživi narava in izgubi svojo belo odejo, skozi vso poletje do pozne jeseni goni se vsa živina na p a š n i k e , kjer komaj toliko živeža dobi, da g 1 a d a ne pogine ; vse poletje se peče na vročem solnci. Sem in tje vrh tega porab- ljujejo krave za vožnjo, včasih še celö zä oranje. Pri vsem tem pak hočejo, da bi veliko mleka imele, dobro rejene izgledale in močna teleta imele. To nikakor ni mogoče!