♦ ♦ ! ♦ ♦ : : ♦ i : : ♦ ♦ Proizvodnja in produktivnost v maju 1971 Vrednost blagovne proizvodnje, dosežene v mesecu maju, je bila za 1,02 % večja od one, ki je bila dosežena v aprilu tega leta. O-snovni plan je bil v mesecu maju dosežen s 75,9 %. Dosegli nismo osnovnega plana naslednjih proizvodov: cinkovega prahu in žveplene kisline zaradi remontov, cinkove pločevine zaradi tržnih pogojev (zastoj izvoza v Nemčijo). Valjarna dela z zmanjšano kapaciteto — rebalans osnovnega plana ni bil izvršen. Zaradi pomanjkanja cinka ustrezne kvalitete ni bil izpolnjen plan proizvodnje cinkovih čašic in zamak cinka. (Nadaljevanje na 6. strani) * • Osnutek samoupravnega sporazuma je pripravljen ' nlesecu februarju letos je bil sprejet zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Z zakonom se obvezujejo delovne organizacije in vse ostale dejavnosti, da sklenejo samoupravni sporazum, ki naj poda osnove za ugotavljanje osebnega dohodka, določi višino dodatkov za pogoje dela v proizvodni dejavnosti, uokviri prejemke delavcev, ki bremenijo materialne stroške (dnevnice, kilometrina, dodatek za ločeno življenje, terenski dodatek), ugotovi način udeležbe pri delitvi osebnih dohodkov od ostanka dohodka delovne organizacije ter določi način financiranja skupnih potreb delavcev (regresiranje toplega obroka, regres za letovanje, rekreacijo itd.). Cinkarna sklepa samoupravni sporazum s podjetji črne in barvaste metalurgije ter bazične kemije. Grupacija šteje 10 delovnih organizacij, in sicer: Direkcija Združenega podjetja slovenske železarne Ljubljana, Železarna Jesenice, Železarna Ravne, Železarna Store, Impol Slovenska Bistrica, TGA Kidričevo, Cinkarna Celje, Tovarna dušika Ruše, Mariborska livarna in Metalurški inštitut Ljubljana. Omenjene delovne organizacije so formirale skupno komisijo, ki so jo sestavljali predstavniki vseh teh organizacij. Ta skupna komisija se je konec aprila lotila izdelave osnutka samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v okviru te grupacije ter do 21. junija izdelala osnutek, katerega bodo obravnavali pristojni organi in kolektivi v delovnih organizacijah. Za izdelavo osnutka so bile potrebne obsežne priprave in analize saj se pogoji . poslovanja med posameznimi delovnimi organizacijami zelo razlikujejo. K temu moramo prišteti še neenotno evidenco v posameznih delovnih organizacijah, kar je zahtevalo še razne usklajevalne postopke zlasti na področju kvalifikacijske strukture delavcev in načinov ugotavljanja ostanka dohodka. Če pogledamo nekatere temeljne značilnosti osnutka sporazuma, lahko ugotovimo, da je na- men sporazuma predvsem v u-skladitvi vprašanj,- ki zadevajo odnose v izenačevanju in zboljše-vanju materialnih osnov združenega dela, s tem pa boljše delovne ja-življenjske pogoje ter ena-kbmerno in stalno naraščanje standarda zaposlenih delavcev v tej grupaciji, skladno z ekonomskimi rezultati gospodarjenja. Sporazum tudi poudarja vlogo črne in barvaste metalurgije v slovenskem gospodarstvu ter objektivne neugodne pogoje gospodarjenja (nizka akumulacija, počasno vračanje sredstev, kontrola prodajnih cen ipd.). Ker so že z zakonom o samoupravnem sporazumevanju, zlasti pa z družbenim dogovorom konkretizirana merila za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb LETO XVIII. CELJE, 15. JUNIJA 1971 Številka 5—6 Sanacijski program Cinkarne je potrjen Skupščina občine Celje je na 32. seji dne 29. junija 1971 obravnavala sanacijski program Cinkarne Celje ter mnenja in stališča sveta za industrijo in gradbeništvo ter upravnega odbora sklada skupnih rezerv občine Celje. Na osnovi teh mnenj ter predlogov, kakor tudi stališč upravnega odbora republiških skupnih rezerv, Jugobanke Ljubljana in Ljubljanske banke je skupščina sprejela naslednje sklepe: • Skupščina ugotavlja, da je sanacijski program z nakazano optimizacijo proizvodnje in drugimi sanacijskimi pogoji sprejemljiv ter nakazuje možnosti uspešne sanacije. • Cinkarna Celje je podala predlog minimalnih pogojev za uspešno sanacijo, ki pa v dosedanji fazi obravnavanja niso bili v celoti realizirani. Skupščina ugotavlja, da je sanacija Cinkarne kljub temu možna, vendar pod znatno težjimi pogoji. To pomeni, da bo potrebno tem večje angažiranje predvsem samega kolektiva Cinkarne, da s pomočjo Skupščine občine Celje doseže čim u-godnejšo rešitev pogojev sanacije. Tu je mišljena pridobitev manjkajočih obratnih sredstev, dokončna rešitev pokritja manjkajočih sredstev za izgradnjo obrata titanovega dioksida, uvedba sodobne organizacije dela ter pridobitev ustreznih kadrov, ki bodo lahko učinkovito izvajali sanacijo podjetja. • Skupščina z dnem potrditve sanacijskega programa ukinja sanacijski odbor v Cinkarni s tem, da se vse pristojnosti, ki jih je imel ta odbor, prenesejo na samoupravne organe podjetja, s tem pa tudi vsa odgovornost kolektiva za realizacijo vseh, v sanacijskem programu predvidenih nalog. • Skupščina sprejme predlog sveta za industrijo ter upravnega odbora skupnih rezerv občine, da: — bo spremljala rezultate poslovanja Cinkarne in realizacijo vseh pogojev sanacije po sanacijskem programu; si bo prizadevala v okviru možnosti skupaj s Cinkarno reševati že prej naštete še nerealizirane pogoje sanacije, kot so: manjkajoča obratna sredstva, pokritje manjkajočih sredstev za obrat titanovega belila in drugo. • Skupščina sprejme sklep o oprostitvi plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka Cinkarne Celje v času sanacije podjetja. • Skupščina sprejme sklep, da se osebni dohodki izplačujejo po določilih sanacijskega programa s tem, da je potrebno v podjetju upcljati tak sistem stimulativnega nagrajevanja, ki bo zagotavljal najboljše ekonomske učinke. (Nadaljevanje na 2. strani) delavcev, je bila naloga komisije, da v sporazumu določi takšna merila pri delitvi dohodka in o-sebnega dohodka, ki bodo zagotovila delovnim organizacijam nagrajevanje pri delu brez nevarnosti, da bi bila po teh merilih ugotovljena in razdeljena sredstva obdavčevana po progresivni lestvici, ki jo zakon določa za tiste delovne organizacije, ki bodo izplačevale višje osebne dohodke od tistih, ki jih bo določil samoupravni sporazum, usklajen z zakonom in potrjen s strani verifikacijske komisije, ki jo sestavljajo predstavniki izvršnega sveta SR Slovenije, Gospodarske zbornice SR Slovenije in republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije. Najpomembnejše merilo za izplačevanje osebnega dohodka so lanskoletni osebni dohodki, ki pomenijo osnovni dohodek za posamezne kvalifikacijske skupine brez upoštevanja dodatkov. Osnutek sporazuma naše grupacije u-pošteva kalkulativni osebni dohodek, izračunan po stopnjah strokovne izobrazbe, ki jo zahtevajo delovna mesta — za delavce v proizvodnji in po stopnjah dejanske izobrazbe — za admini-strativno-tehnične in vodilne delavce. (Nadaljevanje na 2. strani) VELIKA REŠEVALNA IN GASILSKA VAJA Obveščamo vse člane kolektiva Cinkarne, da bo dne 24. julija 1971 velika reševalna in gasilska vaja na terenu krajevne skupnosti Gaberje—Hudinja v industrijskem predelu Celja: Cinkarne, EMO, Klima, IFA in LIK »Savinja«. Začetek vaje bo ob 08,30 h. Sodelovale bodo enote civilne zaščite iz navedenih podjetij in prostovoljna gasilska društva ter organizacija rdečega križa Celje. Iz Cinkarne sodelujejo na vaji tisti pripadniki enot civilne zaščite, ki dobijo osebne pozive, ostali so oproščeni vaje. Štab za obrambo in zaščito Cinkarne I Osnutek samoupravnega sporazuma je pripravljen (Nadaljevanje s 1. strani) Naslednje merilo predstavljajo dejansko izplačani dohodki za nočno delo, delo v podaljšanem delovnem času, nadalje za delo ob nedeljah in za delo na dan državnih praznikov. Poleg teh meril so upoštevana še merila, ki določajo delež osebnega dohodka, ki se priznava delovni organizaciji za pogoje dela, povračilo stro- škov, povezanih s službenimi potovanji, terenskim delom in ločenim življenjem, udeležba delavcev na ostanku dohodka in delež ki je namenjen za kritje skupnih potreb delavcev (družbeni standard). Kalkulativni osebni dohodek za posamezne obračunske skupine po stopnjah strokovne izobrazbe znaša v neto znesku. Obsto- Obrač. sku- pina ječa kvalif. označ- ba Pogoj za uvrstitev , v obračunsko skupino fCOD/mes In- deks I NK Delovna mesta v proizvodnji, kjer ni zahtevana kvalifikacija niti praksa, in delavci v administraciji, ki poleg osnovne šole niso pridobili dodatne izobrazbe 800 100 II PK Delovna mesta v proizvodnji, kjer se zahteva izobrazba polkvalifi-ciranega delavca, in delavci v administraciji, ki so se poleg osnovnega šolanja priučili za določeno delo preko tečajev 900 113 III KV NS Delovna mesta v proizvodnji za katera se zahteva izobrazba kvalificiranega delavca, in delavci v administraciji, ki imajo izobrazbo poklicne šole po zakonu o srednjem šolstvu 1450 181 IV VK SS Delovna mesta v proizvodnji, za zatera se zahteva izobrazba visokokvalificiranega delavca, in delavci v administraciji, ki imajo izobrazbo srednje šole 1700 213 V VS Delavci, ki imajo z javno listino priznano izobrazbo I. stopnje fakultete ali višje šole 2000 250 VI VS Delavci, ki imajo z javno listino priznano fakultetno izobrazbo 2500 313 VII VS Delavci, ki imajo z javno listino priznano dodatno specializacijo (magistratura) 2700 338 VII VS Delavci, ki so si pridobili doktorat znanosti 3000 375 Za delavce, ki so po statutu delovne organizacije na vodilnih delovnih mestih se kalkulativni o-sebni dohodki ugotovljeni po dejanski izobrazbi poveča za 40 %. Ker je kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev v posameznih delovnih organizacijah izredno pomembno merilo za višino mase kalkulativnih osebnih dohodkov, je komisija po mnogih primerjalnih analizah ugotovila, da se ta struktura v bistvu ne razlikuje mnogo med posameznimi delovnimi organizacijami, ki so podpisnice tega sporazuma. Zaradi različnih kriterijev in načina evidence pa bi po sedanjih aktih o sistemizaciji prihajalo do bistvenih razlik zato je 2 CINKARNAH v sporazumu predloženo, da velja za vse podpisnike tega sporazuma enotna kvalifikacijska struktura delavcev v neposredni proizvodnji, ki predstavlja ponderirano aritmetično sredino kvalifikacijskih struktur grupacije kot celote. Tako se iz skupnega števila delavcev, ugotovljenega iz števila ur opredeli v naslednje skupine: I. obračunska skupina (NK) delavci 3 %; III. obračunska skupina (PK) delavci 25 %; III. obračunska skupina (KV) delavci 53 %; IV. obračunska skupina (VK) delavci 19 %. Tako določeno strukturo uporablja tudi SDK pri preverjanju izplačanih osebnih dohodkov; v tem smislu tudi zamenjuje le-ta splošne akte podpisnikov. Dodatki se izplačujejo po določilih internih aktov posameznih delovnih organizacij v naslednji višini: — za nočno delo od 22—6 ure od 20 % do 30 %; — za delo v podaljšanem delovnem času od 40 % do 50 %; — za delo ob nedeljah od 25 % do 50 %; — za delo na dan državnih praznikov od 50 % do 75 %. Posamezne delovne organizacije bodo na sejah samoupravnih organov določile višino posameznih dodatkov v skladu z internimi akti in pričakovanimi možnostmi delitve. Na višino osebnega dohodka bistveno vplivajo tudi pogoji dela, ki so v posameznih podjetjih naše grupacije precej različni. Kot pogoje dela je komisija razumela predvsem vpliv temperature, ropota, prahu, plinov, fizično težino dela, povečano nevarnost nezgod, kemične vplive ipd. V posameznih delovnih organizacijah se lahko po teh izračunih povečajo kalkulativni osebni dohodki v naslednjih odstotkih: — TGA Kidričevo in Tovarna dušika Ruše 26 %; — Železarna Jesenice, Ravne in Store 24%; — Cinkarna Celje, Impol, Mariborska livarna 20 %; — Metalurški inštitut 10 %; * — Direkcija Združenega podjetja slovenske železarne 0 %. Vsaka delovna oragnizacija je potemtakem upravičena po svojih materialnih možnostih izplačevati poleg kalkulativnega osebnega dohodka še dodatek, ki izvira iz pogojev dela, ker se ta masa sredstev za osebne dohodke obračunava izven mase, ki je obdavčena po progresivni lestvici, kot jo določa zakon. Osnutek samoupravnega sporazuma določa tudi enotne prejemke, ki bremenijo materialne stroške: — dnevnice za potovanja po Jugoslaviji do neto 80 din in stroški prenočišča po predloženem računu; — dnevnice za potovanje v inozemstvo v višini, določeni s predpisom, veljavnim za upravne organe; — kilometrina do neto 0,90 din za dejansko prevožen kilometer; — povračilo za ločeno življenje do neto 500 din mesečno; — terenski dodatek do 700 din mesečno. Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje se med seboj izključujeta. Udeležba pri delitvi osebnega dohodka od ostanka dohodka je predstavljala zelo sporno vprašanje zlasti še ker so podane formule za izračun stimulacije in minimalne stopnje akumulacije zelo komplicirane ter za posamezne delovne organizacije neuporabne. Komisija je izdelala posebno formulo, ki po dosedanjih primerjavah kaže še največjo u-porabnost in zagotavlja racionalno poslovanje. Financiranje skupnih potreb delavcev je določeno v maksimalni višini že z družbenim dogovorom. Tako določa osnutek sporazuma enake zneske kot so navedeni maksimalni zneski v podpisanem družbenem dogovoru, in sicer: — od 300 do 600 din neto letno na zaposlenega kot regres za letni dopust; ta sredstva vključujejo tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih, — do 50 din neto mesečno na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane, kar pa ne sme biti posamezniku izplačano v gotovini, — za strokovno izobraževanje je dolžna vsaka delovna organizacija odvajati najmanj 1 % od izplačanih neto osebnih dohodkov. Ob naštetih elementih, ki jih določa osnutek samoupravnega sporazuma je pomembno tudi določilo, da ne sme biti najnižji o-sebni dohodek za redno delo manjši od 800 din, najvišji osebni dohodek pa ne sme presegati 6000 din. Na koncu želimo opozoriti, da določa družbeni dogovor sankcije (sanacija ali 'likvidacija podjetja) za tiste delovne organizacije, ki izplačujejo nižje osebne dohodke kot znašajo 80 % kalkulativni o-sebni dohodki, določeni s samoupravnim sporazumom. Sanacijski program je potrjen (Nadaljevanje s 1. strani) • Skupščina podpira stališče bank, da naj biro za operacijske in tržne raziskave v Ljubljani, ki je izdelal sanacijski program, tudi v prihodnje — to je v času sanacije — sodeluje pri uresničevanju nakazane optimizacije in preusmeritve proizvodnje. • Skupščina podpira predlog strokovne grupe za uskladitev programa razvoja kemijske industrije pri svetu za kemijo in gumarsko industrijo gospodarske zbornice SRS, ki ugotavlja, da naj se Cinkarna poslovno vključi v kooperacijo in sodelovanje s predelovalno industrijo v Sloveniji in najde vse možnosti skupnega sofinanciranja pri določenih rentabilno najinteresantnejših proizvodov. • Cinkarna Celje mora permanentno analizirati svojo proizvod- njo v smislu ugotavljanja tržno najinteresantnejših proizvodov. Cim pa ugotovi, ,da prihajajo določeni proizvodi v izgubo, je treba pravočasno opustiti proizvodnjo le-teh ter se preusmeriti v maksimalno izkoriščanje kapacitet najbolj akumulativnih proizvodov. • O rezultatu poslovanja in doseženih ukrepih po sanacijskem programu mora Cinkarna mesečno poročati Skupščini občine Celje oziroma njenim organom in strokovnim službam • Skupščina občine Celje se obvezuje, da bo skupno s Cinkarno podvzela vse potrebne korake, da se realizira obveza bank, sprejeta v smislu dogovara z dne 22. junija 1971, ki določa, da bodo banke v roku enega meseca dale svojo definitivno odločitev o pokritju manjkajočih sredstev za izgradnjo titanovega belila. DELOVNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK način kritiziramo pomanjkljivosti in napake, ki jih ugotovimo, ne pa da posameznikom podtikamo vse mogoče napake in jim s tem rušimo ugled ter zmanjšujemo njihovo delovno prizadevnost«, je dejal tovariš sekretar. Sekretar OZK tov. Leopol Slapnik je v referatu kritično ocenil delo OZK med obema konferencema Ko je govoril o uresničitvi sanacijskega programa, je poudaril, da je nujno potrebno sodelovanje posameznih služb in dejavnosti predvsem sodelovanje na tehnično komercialnem področju, vključitev razvojno investicijskega sektorja v proizvodno in poslovno politiko podjetja ter jasna in konkretna odgovornost, ki je ponekod preveč centralizirana. V svojem referatu je poudaril vedno večjo vlogo našega samoupravnega sistema, dotaknil pa se je tudi velikega prizadevanja celotnega kolektiva, da smo v letošnjem letu dosegli izredno pozitivne rezultate v primerjavi z minulima dvema letoma kljub velikim težavam, ki smo jih v letošnjem letu morali premagati. Tovariš sekretar je svoje poročilo zaključil z besedami: »Vsem nam mora biti jasno, da sta moč in vpliv organizacije Zveze komunistov tolikšna, kolikor si ju bomo s svojo vztrajnostjo, doslednjostjo in delovno vnemo ustvarili. Pri tem zlasti mislim na odgovornost vodstev organizaicje in oddelkov te odgovornost komunistov na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih v podjetju. Če v naših presojah in dejanjih ne bomo realni in dosledni, se tudi ne bomo mogli uspešno zoperstaviti raznim tokovom, ki se nam kažejo v različnih oblikah, med katerimi ne izključujem tudi oblik izsiljevanja, nespoštovanja odločitev samoupravnih organov ipd.«. V razpravi, ki je sledila referatu so sodelovali številni člani organizacije. Med prvimi je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Viktor Skale. Uvodoma je podčrtal vlogo in pomen samoupravljanja v naši (Nadaljevanje na 11. strani' Na nedavni konferenci organizacije Zveze komunistov so obravnavali aktualne naloge organizacije, nadalje organizacijska vprašanja, potrdili pa so tudi sprejem novih članov v organizacijo Zveze komunistov; le-ti so bili sprejeti v začetku maja na občinskem komiteju na osnovi predlogov oddelkov organizacije Zveze komunistov v našem podjetju. Novim članom Zveze komunistov je čestital sekretar organizacije tovariš Leopold Slapnik, v spomin na ta svečani dogodek pa jim je izročil knjige. Novi člani organizacije so Jelena Kobe, Jože Korez, Milan Krizmanič, Anja Mohar, Franc Paher, Alenka Petkovška, Mirko Radulj in Franc Sredovnik, ponovno pa je bil sprejet Ivan Veranič. tem razvijanje enotnosti za dosego skupnih ciljev. Komunisti sprejemamo kritiko, s katero je argumentirano prikazano pomanjkljivo ali celo nestrokovno delo posameznikov oziroma služb z namenom, da bi pomanjkljivosti odpravili, ne sprejemamo pa kritiziranja vsega, da se prikrijejo lastne napake ali o-slabi enotnost pri realizaciji de- V svojem referatu je tovariš Slapnik spregovoril o uresničitvi dosedanjih sklepov naše organizacije Zveze komunistov in o stališčih, ki so bila posredovana samoupravnim organom. Ko je govoril o sklepu, ki se nanaša na osebno odgovornost do delovnih nalog, je dejal, da je bil sklep v glavnem realiziran. »Čeprav ne gre zanikati naporov, ki so jih posamezne službe in posamezniki vložili v realizacijo sklepov samoupravnih organov in kratkoročnega programa ukrepov o poslovanju pa vendar vidimo, da prizadevanja vseh niso enaka. Še vedno čutimo, da posamezniki ne razumejo ali pa nočejo razumeti, kako je potrebna polna angažiranost na vsakem delovnem mestu, zlasti pa še vzpostavljanje ustreznih pogojev sodelovanja med posameznimi službami in s Novosprejetiin članicam organizacije ZK je tovariš Leopold Slapnik izročil v spomin na ta dogodek leposlovne knjige (na slikah zgoraj) delovnih obveznosti in poslabšajo medsebojni odnosi v podjetju,« je dejal tov. Slapnik. V zvezi z realizacijo sklepa o izboljšanju stimuliranja delavcev je poudaril, da z izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov problem še ni rešen — novi pravilnik naj bi odpravil tiste pomanjkljivosti, ki jih je bilo mogoče rešiti v sedanji situaciji (zaradi tega ima ta pravilnik tudi prehodni značaj). Objektivni sistem nagrajevanja ipa mora upoštevati nekatera nova merila, ki so zajeta tudi v samoupravnem sporazumu — predvsem merila nagrajevanja po doseženih učinkih dela in -sistematizaciji delovnih mest. Tovariš Slapnik se je v referatu dotaknil tudi organizacije poslovanja podjetja in problematike kadrovske strukture, kjer je zlasti nakazal težave zaradi pomanjkanja nekaterih strokovnih delavcev — predvsem ekonomsko komericalnih sodelavcev, delno pa tudi strokovnjakov s proizvodno tehničnega področja z visokošolsko izobrazbo. Nakazal je tudi, kako bo treba reševati ta problem z ustreznimi kadrovskimi prijemi glede pridobivanja teh strokovnjakov, s pravilno štipendijsko politiko in z nagrajevanjem, ki u-streza povprečnemu nagrajevanju teh poklicev v drugih delovnih organizacijah seveda v okvirih, ki jih določa naš pravilnik o nagrajevanju. Analiza dela organizacije Zveze komunistov med obema delovnima konferencama je pokazala, da so sprejeti sklepi v glavnem u- resničeni, oziroma, da njihova realizacija še poteka (sklepi, katerih značaj zajema daljše obdobje). »Vidimo torej, da so naše konference pravilno zastavile delo, saj sprejemajo progresivne in realne sklepe, ki imajo podporo in razumevanje pri samoupravnih organih, drugih družbenopolitičnih organizacijah v Cinkarni, pri vodstvu podjetja in kolektivu nasploh. Zal moram poudariti, da posamezniki ne delajo v duhu enotnosti in progresivnih ciljev podjet-in delovne skupnosti. Mnogo se razpravlja o vprašanjih, ki nikamor ne vodijo, temveč škodujejo skupnim interesom. Tu predvsem mislim na kreiranje javnega mnenja, ki je večkrat dezinformirano zaradi različnih interpretacij posameznih vprašanj. Mislim, da je prav, da razvijamo večjo odkritosrčnost na vseh nivojih v podjetju in tako na javen in sprejemljiv " B Otvoritev gasilskega orodjišča Tiho, brez pompa in vsiljive reklame, vendar z radostjo v srcu, smo se cinkarniški gasilci zbrali 18. junija 1971 na skromno, za nas pa tako pomembno slovesnost — otvoritev in prevzem novo urejenega gasilskega orodjišča. Le tisti, ki se je zanimal za delo gasilcev, le tisti, ki je vedel v kakšnih pogojih so cinkarniški gasilci preko 30 žrtvovalno delo, bo lahko ocenil, kaj je vsakogar izmed nas. Skromni ljudje smo gasilci. V tej svoji skromnosti pa smo s svojim delom in s svojo stalno pripravljenostjo, zavarovati našo skupno last, preprečili marsikatero večjo škodo v našem podjetju, pa če je bilo potrebno tudi za ceno lastne varnosti. Za svojo požrtvovalnost in plemenito pripravljenost, pomagati v nesreči, gasilec ne pričakuje priznanj in nagrad, boli ga pa, če ne najde posluha in pomoči, ko potrebuje najnujnejše, da bo lahko kljuboval naravi na njeni razdiralni poti. Takega pomanjkanja posluha smo bili pogostokrat .deležni v preteklem času. Zato nas toliko bolj veseli, da sta sedanje vodstvo pravzaprav nemogočih let opravljali svoje pota praznik pomenil za civilne zaščite tov. Pejanovič, ter sekretar tovarniškega komiteja tov. Slapnik. Slavnost se je pričela točno ob napovedani uri s tekmovanjem enajstih tekmovalnih ekip, v štirih disciplinah in sicer: metanju reševalnega pasu, metanju reševalne vrvi, prenosu gasilnega aparata preko gredi in gašenju s peskom. Veselje je bilo gledati tekmovalce s kakšno rutino so o-pravljali postavljene naloge. Točnost, prizadevnost in hitrost so odločale kdo bo zmagovalec. Vse nastopajoče ekipe so pokazale obilico spretnosti in prizadevnosti, prisotni gledalci pa so živo spodbujali nastopajoče. Ocenje- Zbor vseh gasilskih ekip. ki so se pomerile v tekmovanju na strokovnem področju m Udeleženci tekmovanja z zanimanje ogledujejo motorno brizgalno. šini, tako da je bilo treba paziti na vsako malenkost. Za dokončno odločitev zmagovalne ekipe je bilo potrebno tekmovanje celo ponoviti, ker sta v prvem tekmovanju dve najboljši ekipi dosegli enako število točk. Tehnični direktor tov. inž. Kapus izroča tov. Ljubiču, vodji naše ekipe, priznanje in nagrado za osvojeno tretje mesto. Po končanem tekmovanju se je pričel slavnostni del prireditve z razglastvijo rezultatov in izročitvijo ličnega pokala zmagovalni ekipi. (Nadaljevanje na s. strani) Met reševalnega pasu (na sliki) je bila ena izmed tekmovalnih panog. Maloštevilni gledalci so z zanimanjem spremljali tekmovanje gasilcev. podjetja, in sedanji sestav organov upravljanja le prisluhnila našim potrebam, ter nam v okviru trenutno omejenih možnosti omogočila občutno izboljšanje pogojev s katerimi se gasilci pri svojem delu in strokovnem izpopolnjevanju srečujemo vsakodnevno. Zato pa vidimo prav v novem orodjišču veliko priznanje vodstva podjetja in organov upravljanja, našemu delu. valne komisije so imele polne roke dela in odgovono nalogo, ker je bilo znanje nastopajočih precej izenačeno in na ustrezni vi- Za ta svoj veliki dan smo pripravili malo slovesnost in v okviru te, tudi preizkušnjo strokovne pripravljenosti članstva. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, da je društev pripravljeno skupno z nami proslaviti ta dogodek, ter da se je naše slavnosti udeležil predsednik občinske gasilske zveze tov. Vili Spat. Posebno pa smo bili veseli, da so se našemu slavju pridružili tudi tehnični direktor podjetja Franc Kapus, dipl. ing., vodja varnostnega sektorja Klemen Stegenšek, dipl. ing., vodja 4 CINKARN ŠIROKE MOŽNOSTI ŠOLANJA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH Če za delovno mesto, ki ga zasedete ali si ga želite pridobiti, nimate zahtevne izobrazbe, vas vabimo, da si jo pridobite z DOPISNIM ŠOLANJEM pri DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI v Ljubljani, Parmova 39, telefon 312-141. Na voljo so vam naslednje šole: TEHNIŠKA SREDNJA SOLA strojne, električne, lesne in kemijske stroke, DELOVODSKA SOLA za strojno stroko, POKLICNA SOLA za kovinarsko stroko, ADMINISTRATIVNA SOLA (dveletna), OSNOVNA SOLA (5., 6., 7. in 8. razred), EKONOMSKA SREDNJA SOLA, ter TEČAJI nemškega in italijanskega jezika, tehničnega risanja (osnove tehničnega risanja), ter tečaji za skladiščnike, za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki, za varnost pri delu, za letno preverjanje znanja iz varstva pri delu. I KAKO POTEKA DOPISNO ŠOLANJE Učenec ne obiskuje rednega pouka, temveč študira sam ob učnih pripomočkih — učnih knjigah in skriptih — ki mu jih pošilja šola. Snov je v njih obdelana tako, da omogoča učencu samostojno u-čenje. Posameznim učnim knjigam oziroma skriptam dodajamo še posebna navodila, ki učenca usmerjajo k smotrnejšemu učenju, približajo predmet in mu po- magajo, da v obširni snovi doume, kaj je bistveno in kaj dodatno, vendar neogibno potrebno za razumevanje predmeta. Vodila vsebujejo tudi ponavljalna vprašanja in teste s pravilnimi rešitvami, da z njih pomočjo učenec lahko sam kontrolira, če je snov pravilno dojel. Učenec izdeluje tudi domače naloge. Le-te pošilja v korekturo določenim profesorjem, ti pa mu popravljene vračajo. Pri popravkih korektorji tudi kažejo učencu pomanjkljivosti v njegovem delu ter ga opozarjajo, kaj mora ponovno predelati, da si pridobi popolnejše znanje. Učenec lahko ob nalogah postavlja korektorju konkretna individualna vprašanja in dobi nanje ustrezna pojasnila. Za posamezne predmete, kjer je samostojno učenje težje in dolgotrajnejše, dajemu učencem pomoč v obliki zgoščenih predavanj in posvetovalnih seminarjev. Sistem le-teh kakor tudi izbor predmetov za seminarje odreja šola po preverjenih pedagoških načelih. Seminarji oziroma predavanja potekajo v krajših ciklih in ne obre- Otvoritev gasilskega (Nadaljevanje s 4. strani) Slavnost se je pričela z rapor-tom, ki ga je pred postrojenimi ekipami predal komandir tovarniške čete tov. Leskovšek zastopniku generalnega direktorja Cinkarne, tehničnemu direktorju tov. ing. Kapusu. Predsednik društva fov. Janko Rebov je zbranim opisal naše delo in prizadevanja, da bi bila gasilska služba v podjetju vedno na višini. Pozval je domače članstvo, da se sedaj v boljših pogojih še bolj strne v svojem društvu, da poglobimo tovariško sodelovanje v dobrobit gasilske ideje, ki nas druži v naših skupnih prizadevanjih, obrambe proti elementarnim nesrečam. Razdelitev priznanj tekmovalnim ekipam je izvršil tehnični direktor in bivši predsednik našega društva ing. Kapus. Diplomo, pokal in praktična darila je prejela prvoplasirana ekipa GD Škofja vas I, drugo mesto je doseglo GD Ljubečna, tretje mesto pa je zasedla prva ekipa domačega društva Cinkarne. Vsa nastopajoča društva pa so prejela diplome za sodelovanje. Ing. Kapus je vse tekmovalce pohvalil za njihovo prizadevanje ter se jim zahvalil za sodelovanje. Po razglasitvi rezultatov je povzel besedo šef varnostnega sektorja, ki je z željo, da bi bilo orodjišče, ki je bilo izročeno svojemu namenu, čim prej zgrajeno do zadnje faze, otvoril orodjišče Po otvoritvi gasilskega doma so ‘i vsi udeleženci te slovesnosti z zanimanjem ogledali gasilske naprave in orodje. ŠTUDIJSKI SISTEM / menjujejo učenca več kot dvakrat tedensko. Ko učenec v celoti preštudira snov posameznega predmeta za določeni razred (ali stopnjo), se prijavi k izpitu. Učenci-dopisniki opravljajo izpite pri rednih šolah za posamezne stroke (izpitna središča navajamo podrobno pri posameznih šolah). -Sl Dopisnikom je na voljo več letnih izpitnih rokov. Na začetku šolanja jim predložimo natančen izpitni razpored za celo šolsko leto. To omogoča, da si dopisnik lahko napravi osebni študijski načrt po lastnih zmogljivostih. o r o d j i š č a in ga predal v uporabo gasilskemu društvu. Vsi prisotni smo si z zanimanjem ogledali lično in funkcionalno opremljeni novi dom gasilcev Cinkarne. Ob skromni pogostitvi, ki jo je Tov. Leskovšek je res natančno meril čas, ki so ga potrebovali tekmovalci, da so pogasili ogenj. omogočila uprava podjetja za vse sodelujoče, smo z gostujočimi gasilci pokramljali 0 našem delu, načrtih in prizadevanjih. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili dograditev naših prostorov, ter smo prepričani, da bodo kmalu dane možnosti, da se bo lahko to začeto delo dokončalo, kot je predvideno v projektih. Vse šole delajo po učnih načrtih rednih šol. Za tečaje so prirejeni posebni učni načrti, ki u-poštevajo potrebe posameznih strok. Dopisna delavska univerza organizira tudi posebne študijske skupine, predvsem v posameznih gospodarskih organizacijah ali na območju delavskih univerz. Tudi v teh skupinah izprašujejo praviloma profesorji rednih šol, tako da so zagotovljena obča merila za zahtevano znanje. PREDNOSTI DOPISNEGA . ŠOLANJA Učenec lahko študira ob svoji redni zaposlitvi. Dopisno šolanje ga ne obremenjuje z rednim obiskovanjem pouka, kot je to potrebno v večernih šolah, temveč mu omogoča, da učenje prilagodi svojim osebnim razmeram. Z dosledno vrganizacijo za študij namenjenega časa lahko posameznik za učenje porabi dnevno manj ur, kot bi ga zahteval urnik rednega pouka v večerni šoli. Zlasti je to važno za žene z družinami, ki jim je težko žrtvovati za družinsko življenje dragocene večerne ure. Dopisna metoda tudi omogoča, da se šolajo kandidati, ki žive v bolj odročnih krajih in jim večerne šole niso dostopne. Tak način šolanja ustreza tudi delavcem na terenskem delu ali v tujini, saj jih po pošti poslano učno gradivo doseže koderkoli, izpite pa jim omogočimo tudi individualno ob izrednih rokih. Ugodnosti pri u-čenju imajo tudi delavci, ki delajo v izmenah in jim delovni sistem ne omogoča, da bi redno sledili šolskemu urniku v večernih šolah. Šolanje v naši šoli ni strogo vezano na šolsko leto. Učenec se lahko vpiše kadarkoli in lahko tudi prestopa v višji razred ne glede na začetek šolskega leta Tako lahko hitreje napreduje. Naša evidenca izpričuje primere, ko so posamezniki končali štirirazredno srednjo šolo v 28 mesecih, kar dokazuje, da je možno študij u-smerjati po individualni zmogljivosti. Dokazano je tudi, da se ljudje s pretežno samostojnim študijem v. dopisnem šolanju zelo usposobijo za umsko delo in da znajo samostojneje reševati delovne naloge. Mnogi naši absolventi u-spešno nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah. Odpreti nameravamo: — srednjo šolo za organizacijo dela (za preddelavce in kontrolorje, organizatorje dela in druge); — interne kvalifikacije — o-zek profil; — šolo za tajnice (kandidatke, ki imajo uspešno opravljeno srednjo šolo); — dopisno gimnazijo; — strojepisni tečaj (z gramofonskimi ploščami); — tečaj za funkcionalno usposabljanje delavcev v blagovnem prometu; — tečaj za poslovno korespo-denco. HIaL-HH if 3L Nove cene stanarin v samskem domu Poslovni odbor podjetja je na svoji seji v mesecu maju 1971 na predlog kadrovsko splošnega sektorja potrdil nove cene stanarin v samskem domu. Nove cene stanarin, veljajo od 1. junija 1971 dalje in so naslednje: • delavci Cinkarne, ki uporabljajo sobo s štirimi posteljami, plačajo dnevno 3,00 din ali mesečno 90,00 din za posteljo; Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) Zaradi pomanjkanja pocinkane pločevine ni bil dosežen proizvodni plan žlebov in cevi. Prav tako ni bil dosežen plan proizvodnje superfosfata. Pod planom je še proizvodnja bakra, zemeljskih barv, zaščitnih premazniK sredstev in kemolit plošč. Kumulativno smo v petih mesecih letošnjega leta dosegli 34,35 %> letnega plana. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je v letošnjih prvih petih mesecih proizvodnja manjša za XI »/o. Plan vrednosti prodaje za mesec maj je bil dosežen z 91,5 %>. Izvoz je bil nekoliko večji kakor v aprilu in je dosegel 73 % dvanajstine letnega plana. V letošnjih petih mesecih je bilo število zaposlenih za 24,4 % manjše kakor v istem obdobju preteklega leta, vrednost proizvodnje pa le za 11 %. Zaradi takih gibanj je porastla produktivnost dela za 13,4 »/o. • delavci Cinkarne, ki uporabljajo sobo s tremi posteljami, plačajo dnevno 3,50 din ali mesečno 105.00 din za posteljo; • delavci Cinkarne, ki uporabljajo sobo z dvema posteljama, plačajo dnevno 4,50 din ali mesečno 135,00 din za posteljo; • delavci Cinkarne, ki uporabljajo sobo z eno posteljo, plačajo dnevno 5,50 din ali mesečno 165 din za posteljo. Cene stanarin za tuje osebe, o-ziroma delavce, ki plačajo v naprej za najmanj 25 dni so naslednje: • v sobi z eno posteljo dnevno 10.00 din ali mesečno 300,00 din; • v sobi z dvema posteljama dnevno 8,00 din ali mesečno 240,00 din; • v sobi s štirimi posteljami dnevno 6,00 din ali mesečno 180,00 din. Cene posamezne nočitve za o-sebe, ki plačujejo sproti za vsako nočitev so naslednje: • v sobi z eno posteljo dnevno 18,00 din; • v sobi z dvema posteljama dnevno 15,00 din; • v sobi z štirimi posteljami dnevno 10,00 din. Za pogodbeno najete kapacitete drugih zakupcev je določena spodnja meja 4,00 din na dan za ležišče, če pogodba glasi »prazno za polno«. V vseh ostalih pogodbah pa 5,00 din kot ekonomska cena. ZBOR SAM01IPRAVLJALCEV OBČINE CEIJE Na pobudo celjskih delagatov, ki so sodelovali na II. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije je občinski sindikalni svet prevzel organizacijo in priprave za sklic zbora. V uvodnem referatu, ki ga je podal predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Kramar, je nanizal nekatere aktualne naloge samoupravljanja danes. Pri razvijanju samoupravljanja je potrebno več konkretnih nalog reševati v kolektivih in člane seznaniti z vsemi pravicami in dolžnostmi upravljanja. Samoupravljanje ni samo sebi namen, zato je to samoupravljanje ustavna pravica in dolžnost vseh, da odločajo o svojih rezultatih dela. V mnogih statutih delovnih organizacij je lepo zapisano in decen- O 1*1 f$| tralizirano upravljanje. Ni tisto upravljanje boljše, ki ima več delavskih svetov po enotah, če ti nimajo možnosti zaradi katerih koli razlogov stvarno odločati o svoji enoti. Tako kot je potrebno, da je sleherni proizvajalec tudi upravljalec, je potrebno tudi vse samoupravne sile združevati in se odločati o odločitvah, ki si ne bodo nasprotujoče. Zbor je v razpravi in referatu nakazal potrebo po obliki stalne konference samoupravljalcev v občini. V ta namen je bil izvoljen enajstčlanski iniciativni odbor, kateremu predseduje Viktor Skale iz Cinkarne. Odbor naj do jeseni pripravi program in določila dela stalne konference. OBVESTILO ČLANOM BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI « Obveščamo člane blagajne vzajemne pomoči, da zaradi rednega letnega dopusta blagajnika, blagajna ne bo poslovala v času od 1. do 16. avgusta 1971. Člane naprošamo, da svoje prihranke oziroma posojila, kolikor s.o jih nameravali dvigniti v navedenem roku, to uredijo pred 1. oziroma po 16. avgustu. ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ : ♦ : ♦ : : : j : ZAHVALA KRVODAJALCEM Krvodajalske akcije dne 28. maja 1971 so se udeležili in darovali 23 litrov svoje krvi naslednji člani našega kolektiva: GRAFIKA: Repas Branislava, Pompe Anica, Rabuzin Terezija, Gaberšek Amalija. Jelovšek Irena, Kajtna Stane, Perčič Branka, Stankovič Milena, Turk Dragana, Butinar Ljuba, Dečko Franc, Mlakar Martin, Bračko Viktor. GRADBENI ODDELEK: Salamon Konrad, Režun Ivan, Kunšek Janez, Šalej Martin, Trnovšek Ludvik. TITANOV DIOKSID: Cafuta Franc. FINANČNI ODDELEK: Konec Anica, Brumec Nada. INVESTICIJE: Bajec Ivan, Mlekuž Ferdinand. VALJARNA: Kalafatič Slavko, Poznič Miha, Petkovški Simon, Korošec Pavel, Vočanec Ivan, Kuserbau Matija, Žol-gar Tomo, Franc Herta, Grgič Slavko, Smrkovič Rudi, Halilovič Nezir, Šoštarič Martin, Marcius Stefan, Repas Miroslav, Koštomaj Franc, Lukač Vladimir. STROJNI ODDELEK: Cimerman Marjan. Cauš Vinko, Kobula Zvone, Hrovatič Ivan, Kozar Alojz, Del Negro Boris, Slokan Dušan, Lužar Ivan, Ramšak Karl. PIK: Podgrajšek Alojz, Veranič Ivan, Trebičnik Vlado, Geršak Ivan. LABORATORIJ-CTK: Poženel Franc. NOVA ŽVEPLENA: Mlakar Slavko, Vindcr Peter. CINKOVO BELILO: Vidmar Mihael, Kukovič Franc. SUPERFOSFAT: Josipovič Drago, Hrovatin Jože, Feguš Karl. ENERGETIKA IN PLINARNA: Novak Jakob, Zdolšek Vinko, Potecin Maks. SAMSKI DOM: Gliha Anica, Užman Amalija. SPLOŠNI ODDELEK: Kontec Franjo, Špes Ivan, Trobiš Ivan. ELEKTRO DELAVNICE: Selič Edi, Vervega Viktor. OOB: Ivakič Drago. Občinski odbor Rdečega križa in transfuzijski oddelek bolnice izrekata organizatorjem in imenovanim dobrotnikom —krvodajalcem za plemenito in humano delo vse priznanje in zahvalo. One, ki se tokrat iz kakršnihkoli vzrokov akcije niso udeležili pa vljudno vabita, da to storijo pri naslednji akciji v jeseni. DARUJMO KRI — REŠUJMO ŽIVLJENJA •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« tarejši se sestajajo, združujejo se, oni se med seboj dobro poznajo. Njih pa je vsak dan manj na prostosti. Okupator vsak dan polni celjsko kasarno, ki jo je spremenil v zapor z našimi naprednimi delavci, kmeti, zavedno slovensko inteligenco ter s Primorci, živečimi na Štajerskem. Nekje med hišami je hišica, kjer živim sama z mamo. Od nepozabne in strašne noči, ko so okupatorji v spremstvu slovenskega izdajalca razbijali po vratih in brez besed odpeljali očeta se nisva radi zadrževali doma. Dokler je še bil oče zaprt v celjski kasarni je bila najina skrb, da mu nosiva hrano, kolikor nama je bilo to dovoljeno. Ko pa so ga odgnali v mariborske zapore sem z mamo raje odhajala od doma. Ne vem točno dneva, ko sem se s pozivom morala javiti ob 8. uri na Jožefov hrib, da so nas pregledali in določili v katero skupino kdo spada. Preglednikov ljudi v belih haljah je bilo veliko, ogledovali so nam usta, ušesa, nos in kolikor se spominjam tudi jezik in nas vpisali v rasno skupino. Tudi mama je morala na ta pregled za določitev rase. Ko se 9. junija 1941 vračam domov, me na cesti ustavi znanec in reče: »Nocoj nas bodo vse izgnali.« »Izgnali — kako, zakaj? Zaradi česa? Kdo nas bo izgnal? Iz naše hiše, z naših cest, iz mesta, kjer so moje šole, moje učiteljice, učitelji, kjer so moji hribi in doline, moja Savinja, kjer sem se vsa poletja brezskrbno in srečno kopala, in klanci, kjer sem se pozimi s sanmi spuščala v dolino, ne da bi me kdorkoli ustavljal.« In moje — in moji — kaj ni to več moje — naše. Kdo nam lahko vse to vzame? Gledam ga in gledam, pa mi še enkrat ponovi, to, meni tako nerazumljivo besedo »izgnali«. Sam pravi da bo bežal, da jih ne bo čakal. S strahom grem proti domu. Na cesti me sreča očetov prijatelj in pravi, da nam oče pošilja pošto. To je bil majhen listič, ki se je po neznani poti prikradel iz zaporov do nas. Oče piše, pustita vse, ne čakajta, bežita, skrijta se in ne mislita name. Kod in kam naj zbežim tu sredi ceste in sama z očetovim opozorilom. Moram domov, da vidim kaj je z mamo. BILO JE LETA 1941 Kljub lepemu sončnemu dnevu, se vleče nad našim mestom koprena žalosti, trpljenja in tihega upora. Mladi ljudje se zbirajo, iščejo svoje med svojimi, oči vprašujoče gledajo in nemo vprašujejo si naš, ti lahko zaupamo, boš sedaj z nami? Z negotovostjo se bližam domu. Okupatorjevi klečeplazci skačejo kot napihnjeni pajaci in vpijejo, da so nas Nemci že iskali. Na to ne dam nobenega odgovora. Odpiram hišna vrata, nasproti mi že pride mama. Pogledam jo, saj sva bili tako sami. Odkar so nam okupatorji odgnali očeta, se nama tudi sosedje niso bližali. Mami povem to težko novico, da nas bodo danes izgnali. Tudi ona me vprašujoče gleda, kako izgnali in zakaj? Ne, to ni razumljivo, ne more biti sprejemljivo in pravi, nekaj bi še morala skuhati preden odidemo. Prepozno je, tu so že, pet ali šest jih je, ne spominjam se števila, spominjam pa se njihovih strašnih obrazov. S čeladami na glavi in oboroženi do zob, a me dve ženski. Vpili so naj pripravimo svojo prtljago največ do 50 kg in 500 din, vse ostalo moramo pustiti. Hitro sva se morali pripraviti, vse jim je bilo prepočasi. Nemški stroj je imel za preganjanje ljudi tudi določene minute. Da, prišli so ti ljudje, ki so se leta in leta pripravljali, kako in na kakšen način bodo ropali slovenske domove, kako uničevali naš rod, kako ga poniževali. Naj-strašneje pa je bilo to, da so se med njimi našli tudi naši ljudje, Slovenci, ki so pozabili kdo so in kateri materin jezik so še včeraj govorili. Naenkrat so se tudi oni počutili, da so nadljudje. Verjetno so sanjali, če bodo ropotali v isti boben, da se jim bo cedilo samo med in mleko. Strašno je zapustiti dom in ne veš, kam te ženejo. Gledam mamo, kako ji je hudo, ko je toliko svojega truda vložila za dom, niti še ne more doumeti kaj se z nami dogaja. Odgnali so naju, zaprli v železni avto, danes vem, da se tak avto imenuje »marica«, peljejo nasJ