Največji iloventki dnevnik ▼ Zdroženik driiarah Valjan vse leto ... $6.00 Za pol leta.....13.00 Za New York celo leto - $7.00 Za iiwifmrtTO celo leto $7.00 GLAS list:8loyensKihJelavcevYAmerikl. TKLKFOM: CHel»«» 8—3878 HO. 165. — ŠTEV. 165. Entered m Second 01— Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Oopgret of March 3, 1870 TZLE70N: OHelsea 3—8878 NEW YORK, MONDAY, JULY 17, 1933. — PONEDELJEK, 17. JULIJA 1933 VOLUME XIX — LETNIK ZLI JEKLARSKI MAGNATI SO SE SLEDNJIČ SPORAZUMELI PRAVILNIK ZA JEKLARSKO INDUSTRIJO DOLOČA 40 URNI DELOVI TEDEN; PLAČE ZVIŠANE Delavski voditelji niso s pravilnikom zadovoljni, češ, da je minimalna plača, ki je določena v njem, dosti prerilzka. — Jeklarji bodo dobivali po štirideset centov na uro. — Pravilnik za bombažno industrijo stopi danes v veljavo. — Število tek-stilnijh delavcev se bo povečalo za dvesto tisoč. WASHINGTON, D. C., 1 5. julija. — Komaj je najvažnejša ameriška industrija — industrija jekla — predložila svoj pravilnik, so že pričeli prihajati protesti iz delavskih vrst. Voditelji 90 odstotkov ameriških jeklarn so se sporazumeli, da bodo delavcem takoj zvišali plače za petnajst odstotkov. Delovni čas bo skrčen na 40 ur na teden; minimalna plača za delavca bo znašala po južnih okrajih 25, po severnih pa 40 centov na uro. V pravilniku je odločno poudarjeno, da bodo kompanijske unije tudi v bodoče v veljavi. Družbe nimajo pravice prepovedati delavcem, če se hočejo pridružiti kaki drugi organizaciji. Robert P. Lamont, predsednik Iron and Steel Instituta, ki je bii se pred par meseci trgovinski tajnik, je predložil danes opoldne pravilnik Hughu S. John-sonu, industrijalnemu ravnatelju Združenih držav. Delavcem bodo že v ponedeljek zvišane plače. — Predlagana minimalna plača bo istotako v ponedeljek uveljavljena. Predsednik Ameriške Delavske Delegacije, Wm. Green, ni skoro z nobeno točko v pravilniku zadovoljen. Po njegovem mnenju je minimalna plača dosti prenizka, delovni čas je predolg, prav posebno je pa proti organiziranju delavcev v organizacije, katere kontrolirajo podjetniki. V uradu industrijalnega diktatorja Johnsona je zavladalo veliko zadovoljstvo, ko je jeklarska industrija predložila svoj pravilnik. Javna zaslišanja se bodo pričela prihodnji teden. V ponedeljek stopi v veljavo pravilnik za tekstilno industrijo. Število tekstilnih delavcev, ki znaša 450,000, se bo že prihodnji teden povišalo za na-daljnih 200,000. Industrijalni ravnatelj Johnson je izjavil, da je z ozirom na pravilnike vodilnih ameriških industrij najhujše prestano. One industrije, ki se v določenem času ne bodo odzvale, bodo dobile od vlade prazne pole, katere bodo morale podpisati ter jih poslati nazaj v Wash-ingtn. V Johnsonovem uradu bodo nato v pole vpisali določbe glede plač in delovnega časa. Vodstva velikih jeklarn v Pittsburghu, Youngs-townu in Birminghamu so že danes sporočila delavcem veselo novico, da jim bo plača takoj zvišana za petnajst odstotkov. Po mnenju narodnega industrijalnega konferenčnega urada bo dobilo skoro dva milijona nezapo-senih delo, kakorhitro bodo uveljavljene določbe glede krajšega delovnega časa. Ko bodo delavci po tovarnah delali le po 35 ur na teden, bodo morali tovarnarji najeti 720,000 novih delavcev, doČim bodo po ruanikih in trgovinah potrebovali devetsto tisoč novih moči. : To so izračunali na podlagi statistike za mesec maj. Kot znano, je pa zaposlen je od maja do junija naraslo za deset odstotkov. * Hrvatski voditelj Preda ve c usmrcen B0LJŠEVIŠK0 POSLANIŠTVO PRIPRAVLJAJO Oskrbnik poslaništva u-rejuje uradne spise. — Združene države bodo kmalu priznale Rusijo. Washington, D. C., 16. julija. Ker .so v starem ruskem poslaništvu na 16. ulici pričeli spravljati v reci uradne listne, vlada splošno mnenje. da. bodo Združene države v 'kratkem, ali saj do jeseni, priznala sovjetsko Rusijo. Državni department je oznanil, (la oskrbnik poslaništva Sergij t >et-izločuje svoje zasebne spise okl uradnih spisov z dovoljenjem državnega departmenta. To jasno kaže, da pripravljajo, da prevzame zaprašene, listine v svojo upravo nova vlada. Združene države so ob času, ko so komunisti prevzeli rusko vlado, priznale uradnega os k rb ndk a ruskih arhivov, ki ie od tedaj ostal na svojem me stu v poslaništvu, dasi ga ruska vlada ni priznala. 30. junija 1922 je tedanji ruski poslanik Boris Bahmetev prostovoljno odstopil kot ruski poslanik, •ko je padla Kereaskijeva -vlada v Rusiji. Kerenskv je Bahmeteva poslal v Washington leta 1917. V aprilu 1922 je Bahmetev sporočil tedanjemu državnemu tajniku Charlesu E. Hughesu, da misli, da je njegovo delo končano in da je najboljše, ako se odpove svojemu mestu, ker bi mogoče Združene države drugače imele kake nepri-like. Po svojem odstopu je Bahmetev prosil d rž a vrti department, da bi bil imenovan za oskrbnika ruskega -poslaništva tedanji finančni svetovalec poslaništva Stergij 1'get, kar je Hughes rade-volje do-voMl in tudi priznal oskrbniku popolno diplomatsko stališče. I'gP-t je vse listine, okoli 900 zabojev spravil v nekem skladišču v Sew Yorku. toda pred dvema letoma je prosil za dovoljenje, da smejo ibiti litino zopet prepeljane v poslaništvo, ker so stroški za skladišče previsoki. Državni department je to takoj dovolil. In sedaj Uget zopet urejuje to listine. Rusko poslaništvo je obsežna palača s 60 sobami. Pri odhodu po-poslanika Bahmote-va, so Združene države vzele poslaništvo pod svoje varstvo in ga bodo zopet itzro-čile , so obdolženi. da so napadli civilno stražo. Vsi od tega prestopka pridejo po španski postavi pred vojno sodišče. Ta postava e zelo stara in kaže na veliki vojaški vpliv na Španskem. Ameriški generalni konzul CI. L. 'Dawson v Barceloni, ki je bil poslan m* Majorko. da posreduj«? za ujetnike, je sporočil državnemu departmental, da mu je vojaški sodnik predložil popolno poročilo, 'ki po 'vojaški postavi za-branjuje vsako olajšavo. Drugo posredovanje Združenih držav mora čakati na povratek mlin istrskega predsednika v Madrid, ko bo poslanik Bowers njemu predložil zadevo. Do sedaj- so vojaške oblasti »v Madridu odklonile vsako posredovanje, navzlic ponovnemu poslanrkovemu prizadevanju. Konzul Dawson poroča, da se nahaja Mrs. Lockwood, katere mož je tudi zaprt, v zelo neprijetnem položaju, ker je zaprta skupaj z neko napol blazno žensko. Poleg Mrs. Lockwood so še zaprti njen mož Clinton Benedict Dockwood. Rutherford Fullerton, Roderick F. Mead in Edmund Walter Blodgett. Amorikanci so 4. junija v nekem hotelu v Palmi na otoku po večerji pričeli prepir z natakarjem in drugimi hotelskimi uslužbenci. V prepir je pasegel tudi nek častnik, na katerega, je nekdo vrgel kozarec in je bil častnik ranjen na obrazu. Vsled tega je bila cela skupina aretirana in poslana v zapor. Vsled vojaške postave ne morejo biti izpuščeni proti jam&čind in pridejo pred vojaško sodišče. Kdor na Španskem razžali vojaško stražo, ne more priti pred civilno sodišče, temveč pred -vojaško. Ako jima 'bo dokazana kriv-da, jih bo Zadela zaporna kazen od pet do osem let. ;PAKT ŠTIRIH j VELESIL JE BIL i PODPISAN |----— Mussolini je sprejel za-1 stopnike Anglije, Francije in Nemčije. — Italija in Francija sta se zbližal:. IZ BEOGRADA POROČAJO, DA JE BIL NEVARNO RANJEN DUNAJ, Avstrija, I 5. julija .—Med tukajšnjimi Hrvati, ki so pobegnili iz domovine, je nastalo silno razburjenje, ko se je izvedelo, da je bil v Zagrebu usmrcen Josip Predavec, voditelj gibanja za svobodno Hrvatsko. LETALEC POST DOSPE V NEMČIJO Koeninsberg, Nemčija, 16. julija. — Wiley Post, ameriški letalec, je v rekordnem -času poletel n«a poletu okrog sveta iz Xew Yor-ka v Berlin. Razdaljo je premeril •V 25 urah in 45 minutah. Njegov prihodnji oil j je'-mesto Novosibirsk v Sibiriji. blasti v Parizu je bilo predlagano, da se te ikalzenske kolonije sptoh odpravijo. Sodnik francoskega prizivirega sodišča Matter j je rekel, da je za taike kaznence dovolj (prostora v "drugih kaznil- I ni "^ogočno se dvigajo naše go- poievil «rc • ^ato Pesmi vr&te druga . .... I2a drugo, ena lepša od druge. JNe bomo trdili, da Amerika 111 imela prej takih mož. [Kar naprej in naprej bi poslušali. y novejšem času je bil najbolj pogumen iu značilen pred- K,lko ve,ike^a p<™ena je bil ta nik sedanjega predsednika Roosevelta, ki je nosil tudi nje- I*"™ 2 govo družinsko ime. nam dali pevovodje za: vzgled? Toda kar je Theodore predlagal kot nujne reforme, ni ^ «*ogo". Kako lejio je • - • . j j i • „ j brio za vse, ko «mo >ih videli sta- t>ilo nic v primeri z odredbami, ki jih izdaja Franklin D.'ti skupim v prijaznem pogovoru RooseveltL I *>r (v: zavisti. Nato so .se postavili i Časi so se spremenili. Kar se je zdelo pred šestimi me- J ^ in *** z ajimi- Naj feeci nekaj nemogočega, se je vrsničilo, in danes stojimo rpred dejstvi. | Vzemimo naprimer ameriško tekstilno industrijo. — Kakšni boji so se vršili med delavci in delodajalci, kako ptrašno so bili delavci izrabljani. Prejšnji teden so se pa delodajalci povsem mirno pogovorili z zastopniki delavcev, odpravili zaposlen je mladoletnih ter določili minimalno plačo za delavce. Ta plača sicer ni kdove kako velika, toda v primeri z dosedanjo je skoro sijajna. Industrije so začele sestavljati pravilnike, s katerimi bodo določile plače in delovni čas. Določbe bo moral sleherni strogo izpolnjevati, kajti Vsaka industrija posebej bo odgovorna zvezni vladi, oziroma administratorju Johnsonu, kateremu je predsednik Roosevelt poveril izvedbo ogromnega programa za obnovo ameriškega gospodarstva. Od te ali one strani pride kaka pritož>ba, ki se pa ta-!koj izgubi v splošnem odobravanju. Obupani narod je bil še toliko pri zavesti in moči, da ,je poveril najvišji urad zmožnemu in odločnemu voditelju. \ Nahajamo se sredi silne, četiudi nekrvave revolucije. XTpati je, da se bo v najkrajšem času izkazalo, da je Ame-rika na pravi poti. Žrtve, ki jih je od nas zahtevala depresija, v tem slučaju ne bodo zastonj. 1929 1930 1931 1932 •Uvoz 35.61 29 08 20.86 13.88 Izvoz 33.03 26.49 18.92 12.73 Skupno 68.64 55.55 39.77 26.61 K tem podatkom je pripomniti. da za 1932 še niso objavljeni vsi (manjka jih 6 odst. po statistiki za 1931, vendar so vzete za te države cenitve po povprečju za 1. 1931 na 1932). V primeri b letom 1931 je lani svet. trgovina padla za 33 odtstot je valute le z deviznimi omejitvami. • O. padcu svetovne trgovine* v zadnjih letih informirajo tpdi teAe številke: od 1929 na 1932 je padla v zatu vredno«! svetovne trgovine od 100 na 30 odstotkov, cene v Izlattt so padle od 100 na 53 in količina od 100 na 75.5. Delež posameznih drža-v je bil v odstotkih skupne trgovine naslednji (v oklepajih podatki za 1929) : Anglija 13.38 (13.04) ; Zdr. države 10.92 (13.83): Nemčija 9,29 (9.34); Francija 7.31 (6.19) ; Canada 3.33 (3.68); Holandija 3.25 (2.78); Belgija 3.24 (273); Japonska 2.94 (2.87); Italija 2.90 this LABoiyr y^yym pailt m v b. f. POLJUB PRED SODIŠČEM Pred dunajskim sodisčfcih se je obravnavalo te dni vprašanje poljubov. Povod iza to je dal neki trgovec, ki je zahteval ločitev od žetve po njeni krivdi, ker je v trgovini poljubila svojega znanca, daljnega sorodnika po Adamu. Ko jo je mož trdo prijel, češ, kako je mogla javno poljubiti, tujega moža, je odgovorila, da ga pozna že 10 let in da se vsak dan vidita. Tako se j? opravičevala, obenem je pa še pripomnila, da je dotični gospod že prileten, da bi ji bil lahko oče in da je bil torej poljub več ali manj očetovski. Mož se je pa zasmejal, češ. le poj mi o očetovskem ali prijateljskem (2.83); Rusija 2.44 (1.36); Ar- •lalolTsKcm Poljubu, jaz že vem. genftna 2.05 (2.52) ; Kitajska 1.90 kak° ,n .kaJ -ie bil°- in poklical T2.13); Južna Afrika 184 (1.27); ■Švica 181 (1.34); Avstralija 1.71 (1.89); Čehoslovaška 1.65 (1.74); Danska 1.53 (1.50): HoVandsica kov v primeri z L 1929. ko je bila l Indija 1.47 (1.50); Švedska 1.45 nam vsem za vzgled, kako moramo fbiti stanovsko složni. Med k on ee rtom sta bila izročena pe-vovodji Mr. L. .Senietu dva. krasna šopka cvetlic. Enega mu je izročil predsednik našega pevskega društva ".Naš Dom", drugega mu je pa izročila za .skupne zbore mala srčkana deklica Kovači-čeva. Poslušalcev je bilo okoli sest ali sederii tisoč. Vsi so bili zadovoljni in radostnih obrazov. Potem se je razvila prosta zabava, in prijateljskih sreča vanj ni bilo konca ne kraja. Že. po petnajst ilet in »več se nismo videli, in pe-fcem nas je privedla sklepaj. Pevo-vodjo. pevce in pevke prosimo nas. priredite nam -še takih dni. Potem smo se poslovili od prijaznih Cle.velandčanov. Vzeli smo tudi slike, da .se »bomo lahko še dolgo spominjali na to efevnost. V imenu našega pevskega društva se iskreno izahvaljujem zk tako prisrčen sprejem in postrežbo. Ne bomo pozabil' te vaše gostoljubnosti. Hvala vam, ker ste so tak<> prrjaiteljsko izkazali, da smo .svojo narodno dolžnost tako Častno rešili. Potairav vsem skupaj in nas viden je ! Iiouis Bail an t, public*.jski oilbornik. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-.;• M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO '} DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO 'ttn 200 ............................$ 436 tiln 300 ...........................$ 6.70 ' Pin 400 .........................$ 8-80 Din 500 ............................ $1090 Dta 1000 ...........................$21.25 Dftn 5000 .......................>105— f V ITALIJO Lir 10Q ............................ $ 830 Lir 200 ............................ $16.80 Ur 300 .............-............ $24 75 Ur 400 ....a..................... $3830 Ur 500 ............................ $40.50 Lir 1000 $80.25 • KEfl tSE CENE SlBDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zrn Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, MUaiT dinarjih ■s • % f. • aHr-lMi 4o?oituJfmo ie boije pofoj VTUOlLi ▼ AMKKldKIH DQLABHH tk tepl&Ulo $5j00 morata poslail— f p .75 »» ft «UJM » " ........$1035 " $)BJ09 » " ?« $2030 " "___J&l^- » f |4030 ^ »__$4146 " " no 30" »» - ff \w Ml isplaaio v dpurjlh. tsrrtujemo *po OtMa Letter m* pMstoJbte^ fl^. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY ^OUf Narod«*9 m inil w. x, USODA LETALCEV 360 km od mehiškega mesta L'ar-inen Campeohel .so našli uslužbenci neke petrolejske družbe razbito letalo in trupli obeh španskih pre-kooceanskih letalcev Barberana in Cola rt a, ki sta pred več nego dvema tednoma startala v Sevilji za polet v New York. Zadnjič so ju videli na Kubi, od koder sta še bila podala na zadnji del poti. CENA, DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (KNOLISB SLOVENK (UHO lun MH $2.— ^ t***** v m svetovna trgori-na na višku, pa za celih 61 odst. Cene so padle od 1!)2!) na 1932 za 50 odst,, količina svetovne trgovine pa je padla v omenjeni dobi za 26 odst. Vendar kažejo številke, da .se je centrum krize odvrnil od agrarnih držav (1.40); Spaaska 1.24 (1.36); Al-žir 1.18 (0i56); Britanska Malaja 1.07 (1.48); Bra-zilija 1.07 (1.29) itd. Jugoslavija je «v tem oziru še zadaj, saj tvori jug. zunanja tr-gnrviwa komaj 0.37 odstotkov vse in so sedaj prizadete industrijske svetovne trgovine, leta 1920 je države bolj kot prejšnje leto. Za radi tega je tudi delež industrij- znašal jug. odstotni delež 0.3» od stotkov. liani je bila Jugoslavija ZAKONSKA STATISTIKA -DRŽAVNA TAJNOST skill držav na svetovni trgovini jv svetovni trgovini na 43 mestu; padel la.ni, dočim je prejšnji dve, za navedenimi državami, nadalje leti narastel. I še za Av.^trijo, Irsko. Norveško. Poleg teh izprememb v sveten- ] Egipt. - • • n , v. . , J R(»mum.ia. Koreja. Ouraceo Meni trgovini pa je zabeležiti tudi Tr , . . ' , l-i , . 1 Jiika. -Kuba. rilipini. Finska Ma- vehke izpremembe v raizmerju po- „ „ p ' -, , „ . ... nzar>»ka. h ormo.sa C evlon Vene- samožnih držav pn uvozu a iz- - ^ , /r: VPne »t, - , zuela in Kolumbija, voznt. To so povzročili razni kon- tingenti m kliringi. V nekaterih industrijskih državah se je kmetijska produkcija zelo povečala, pa tudi v drugih u-voznih drža.vah za nekatere kmetijske prohzvode je uvoz slednjih zelo padel (na pr. irvoz pšenice in sladkorja v Indijo). Najbolj važna je ugotovitev, da se je »zunanja trgovina* severnoameriške Unije zmanjšala od leta 1929 na 1932 za 70 odst., kar je izredno veli ko d 1.414 na 2,032 milj. jardov). Omemfbe vredno je tudi, da je Japonska izačela izvažati tudi kvalitativno blago in se ne omejuje samo na. cenene i*delke za azijNki in afriški trg. Važna je razdelitev svetovne trgovine po državah s stabilno od-nosno zmanjšano valuto. Po podatkih za začetek leta 1933 je zunanja trgovina držav z natevred-notenim denarjem znašala 52 odstotkov svetovne trgovine. Z Unijo, ki je meja meseca opustila zlati standard, »e ta delež zviša na 64 odstotkov^ 20 odstotkov svetovne trgoviie odpade na drža-^ ve, ki imajo še efektivno zlato »valuto. ostanek'16 odstotkov pa. na države, ki drie okoli paritete švo- ^ovjetiški tisk je doslej pTiob-čeval vse podatke o porokah in ločitvah zakona v sovjetski Rusiji. naenkrat je pa vlada, proglasila te vrste statistiko za državno tajno. .Sovjetski listi so naenkrat nehali priobčevati podatke o porokah in ločitvah zakona in •inozemski novinarji so po uradih esaman povpraševali po teh podatkih. Iz urada so jih pošiljali v urad in ko so se končno vrnili na osrednji statistični urad. so jim povedalL :KBAJSEK VBNUE, NEW YORK a*r 4—mt — na I.V iNQttCWOOO. U. I. ".efemao: 3—004J 1359 — |ND Telefon: 10M POJEST Telefon: r -. it - t II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, TT- ZABAVE 1,1 ■ . i ' ■ • ~ * r' ^ ^ * r OGLAŠUJTE "GLAS NARODA"' m 2ifta samo viii Slovene! v Tail okolici. m U OGLASE SO ZMERNE POGLAVJE O AOSNTIH. Menda ga ni težjega stanu na svetu kot je agenrtovski stan. Za ageota -moraš biti rojen, sicer ne boš niti za neslan krop zaslužil. Pravi ageirt je titfi. ki iz nobene hiše prateen ne gre. Oziroma-: ee gre i z ene hiše prazen, mora v drugi toliko napraviti, da pokrije strelke in zamudo časa. ObKrajno naredi v drugi še enkrat toliko kupčije, šteti pa seveda ne sme zamude časa. Metode, ki se jih poslužujejo agentje. so vsakovrstne. Posebno bogato morajo bitii cbdarjeni z vztrajnostjo. Brezbrižen, maloduš^n in cagav ajrent ne bo dosti opravil. V naše uredništvo hodi že zadnja štiri le»ta agent prodajat metle. Najmanj dvakrat na mesee pride. Toda čimbolj mu pripovedujemo. da je pred našim pregoni precej lepo in čisto pometeno, ga ni in ni mogoče odgnati. -Možak .je pač vztrajen in bo hodil £e dolgo, dolgo let. Brez najmanjšega uspeha, seveda. Xekoe ga bo pa menda vseeno srečala pamet, in bo začel pometati pred svojim pragom. Prodajalci, ki hodijo od hiše do lliše. so vsplošnem zelo vsiljivi ljudje. Saj -vam je menda xnana tista o agentu, katerega so petkrat zaporedoma -vrgli po stopnicah na cesto. Ves je bil revež pohit in krvav. pa se jo že šestič priplazil po stopnicah v prvo nadstropje in rekel ogorčenemu gospodarju: — Xo. zdaj je pa dosti teh nor-čf.j! ■Šalo na stran! Odkrito mi povejte, če boste kupili ali ne? So tudi taki agenti — v Ameriki jih je menda nad petindevetdeset procentov. — ki ponujajo we zastoni. Če vzameš od takega agenta, ki noče denarja, boš moral salam-en-hko drago plajn drek, u Ibla-no so šli! To je zaleglo. ' Arrant je šel in a« m nrkdfr y»3 vmiL mw TOM.gOTOAT, IT, JS» JOŽA HERFORT: Mtrffvo solnce je že toplo grelo, kokoši so t»e kopale v pesku in j prahu, za skednjem so vrabci ne-ntrudljivo gnali svoj živ-živ. Na ji^^nu za bisb je prepeval *trnad in hvalil, da ima tri ljubice. Raca-k ob potoku pa je prepričeval raco, da jo ima tak', tak' rad. Zgodnja pomlad se je obetala. I lapuh je že odpiral .svoja rumena očenca. prav |x>vsod je bilo v*e velelo. N'a brejrove in travnike so šli h zatohlih bajt otroci. pa se neu-gnano podili, lovili in.se veselili ljubega solnca in brezskrbne prostosti. Tudi vrabci za skednjem so se podili, lovili in pretepali, f'rnobra-di samci »o dvorili ponižnim uma-zanosivim samicam. Ej. to so goreli od ljubezni! Kar k tlom so se nagnili. si nasršili potfbradek, ]>erotki jiovcmH. rep pa razprli in dvignili. Živ, živ. žav so venomer vreŽT*a-li Dva sta prišla preblizu k i«ti samici. Srdito sta >e spopadla in s«* nhdelanjla k kljuni in krempeljci. tibkejši m' je umaknil, zmagovalec je zletel 7.9 njim. za '>l»"nia. Komaj pa so zavili vsi triu« čez dvoriš«"«* je šinila mimo siva senca, tovariši za skednjem . Ropar je >ede| v gosto grmovje, tam -vojo žrtev povrSno oskubel jo raztrgal in požrl; |»opravil si je sivo progasto perje, pa zletel v gosto smreko in tam počival. Vrabci .so pozabili 11a letečo smrt. pa se vrnili nazaj na valovanje in fnntovanje. Zbrali so si ljubice, vtc-I* jih z« žer»e. dolgo so jim še dvorili. potem so >-i pH pričeli posamezni pari graditi gnezda. Vso mogočo šaro so znesli v varne kotičke. Za streho so se spravili eni. v slamnato strelih poda so drugi potihnili svoia gnezda. Zgodaj so pričeli svatovati. zgodaj so pričele samice nejiti rjavo sivo. temno pikasta jajčeca. Ko so mladički pričeli odpirati lačne kljunčke, sta imela stara p>*la čez glavo, staremu ve-nHjaku in nagajivcu ni preostaja-lo časa za vreščanje in nagajanje — pr,i<"pl se je drug posel — kra'a! Povsod si ga dobil, na sveže posejani gredi, kjer je pobiral semena, v konjske ja*li se je predržnež vtihotapil. pri kokoših je hil pa itak stales gost. Vmes je poiskal za po-boljšek ali izprememfeo kakega črva in gosenico. da je le hitreie f>ol-nil mlade kljune. Kako so pa tudi rastli! Kar naenkrat so dobili ne-rotke in že so poskušali letati. dober teozahili na otroke — popravili so si gnezdo in samica je «pet pričela nesti jajca. Dva. tri. štiri rodove vzg.iji vrabčji par na leto. mladiči se kar vsipljejo na polja in vrtove. Mladina je (»drastla. tedaj se je dvignilo vse. stani in mlado, pa hajdi na |>ol je žito krast! Proso je LETEČA SMRT zorelo, ko so se vrabci zbrali v ve roparsko, s krvjo prepojeno življenje. like jate, domačim so se pridružili )K)ljski vrabci, malo manjši in bolj živo pisano so imeli pa črno teme^ in zaglavie. Njihov dom m> poljsko drevje in žive meje. tam so se nalili na jesen pa delajo druščino hišni m vrabeem. prav tako gredo z { njimi pozimi bližje ljudi, tam lah-j _ Star- dober lovet> Je do,bil 8tt>j' ko shajajo — to \e vsak vrabec. Jesen iz zlatim vozom je že odhajala. sever in burja sta postala ob-lfistne;ša. po gozdih in tokavah je ]>el lovski rog. veliki čas jesenskih lovov je bil. S8K NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN n GRUNT (Spisal Kmč) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi knjigarna "glas NARODA" C.ena^ Poleti so vrabci (ubirali vrtove in ceste, kradli zdaj češnje pa jagodič-je. pozneje pa izobali grozdje. Ko so žita zorela so imeli vrtovi malo več miru. raje so si tam brezskrbno trpali golše z žitom, pa tam je bila druščina, ej vedela druščina in to ima vsak, tudi vrabec rad! Tam po poljih so brezskrbno letali. siva ptičja senca je šla za nu-mi. Bila je to prava leteča smrt. nikdar se niso uiti prav zavedli, pa j«« šla mimo in pobrala vsaj ene-gr., (V ne dveh od njih. Skobec je šel za njimi na polje. Tedaj, ko je oznanjal strnad, da »ma tri ljubice, pa še ene ni imel. ko je raeak raci dejal, da jo ima tak', tak* rad. pa se c°lo za goska-mi < viral. si je našel skobec druži-c<. Večja je bila od njega, prav tako ji je bilo teme črno in hrbet siv. n-ko ji je prav tako divje sijalo v rumeni barvi, prav kot samčku ji je bilo perje na prsih in trebuh progasto. na podbradku pa belo z po-dolžnimi programi, le da je imel tuožek. glavo ob straneh rdečerjHVo. podrepno |»erje in hlHČice so bile prav tako rdečkasto rjave. V temnem smrečju sta si zmašila gnezdo, tam je samica iz belih rdeče-rjavo pikastih jajc izvabila štiri mladiče, ki so bili na jesen že samostojni roparji in so se razkropili na vse strani — skobcu ni za družbo, raje lovi sam. «. t Pod jesen je šel skobec na pol.ie, tam strašil in moril.vrahce, pa "leteča smrt" in pprizanašala nobeni ptici! Enkrat je ugasnil kos sredi s^oje najlepše pesmi, drugič ao mladi drozgi zaman čakali na mater — ostalo ni od nje drugega kot malo perja tam v grmovja. Še jerebic Si je lotil, vsaka, prflv vsaka ptica mu je bila dobrodošla. Večja samica je bila Še dosti dr-znejša, .pa jo je to stalo tudi njeno see v dnu prijazne doline. Vse je 1 bilo tiho in mirno, psi so bili da-j I«v nekje za robom, nikjer nobene 'ptice ne živali. Kar se je oglasil malo višje v dolini jereb, pa se spustil nizdol. Ko sta zafrfotali pisani perotki. kr> je že sedel, je planila nanj skobčeva samica in zasadila ostre krmipjje jerebu v hrbet, zaviti morilski kljun pa je opravil na jerebji glavi svoje delo. Lovec se ni od začudenja in iznenadenja niti dobro izavedel, ko je skobec s Itžkim plenom odletel. No. plen ie bil pretežak. sedel je. si popravil breme in hotel odleteti dalje, tedaj pH prejel od lovca plačilo. VELIKI MOŽJE V LJUBEZEN SKIH PISMIH LETOŠNJI PROGRAM RUSKIH LEDOLOMILCEV Neki ameriški zbiratelj Rosen- ' back, je razstavil v New Yorku iz »ivojih bogatih zbirk veliko število pi*em. ki so jih znameniti možje pisali svojim prijateljicam. Tu IhTorao na primer "zanimivo pi-Kino. ki ga je pisal admiral Nelson ladv Hamiltonovi in ki pravi med drngim: "Če bi Te mogel, moja draga Eraa. v tem trenutku objeti s svojimi rokami, bi ne zavidal niti kralja!" Angleški lirik Keats se srdi v nekem pi*>mu nad koketerijo svoje ljubljenke: "Draga moja. če Ti bodo po glavi rojile >amo zabave, plesi in velike družbe, mi ostane samo ena želja : da bi umrl..,." Benjamin Franklin, izumitelj >rrelovoda. piše: "Rad bi imel peruti, da bi pole-j Poveljnik takozvane glavne severne poti prof. Schmidt je govoril s sotrndnikom leningrajskega lista "Krasnaja Galzeta" in pravil mu je, da pošlje letos uprava glavne, severne pot ■QL4I KAIOO&" NEW YQKK, MONDAY, JULY 17, 1033 THE LAKGE8T BLOVKHZ DAILY ta U. f. JL ROMAV ŽIVLJENJA SA "GLAS NABOOi" PRIREDIL I. H. ! 79 * . » * . . , , — Ko bi k? mogel >'ze*i to t«krb « -tvojega srca, moja Eva .Marija. Torej ai uaa voljna t> tem, da drživa svojo zaroko za sedaj še tajno f . .t Eva JVIarija prikima in ga proseče pogleda. — Toda Henrik n»aj ve! Prosim, pojdi sedaj takoj z menoj k njemu, da mu 'bova. .povedala. Zelo bo tega vesel. — AM je Henrik doma? — Na potu je s hriba in me pričakuje na vznožju. Veselilo me je nekoliko teči. , — Ln k areči te je pot vodila k me\ni. Mislim, da te je moje hrepenenje pričaralo. Toda — ali je Henrik sam v gozdu T — Da; saj sna vedela, da si danes pri Mertensovih, tedaj mu ne preti nikaka nevarnost in enkrat se je hotel pošteno znoreti v snegu. — Torej pojdiva, Eva Marija; gneva k njemu. Roko v roki korakata zaljubljenca skozi zasneženi gozd. Mnogo Ijubeanjiv-ega sta si imela še dopovedati tin mnogokrat se ljubeče pogledujeta. Včasih Railf -ni mogel več premagovati svoje sreče, tedaj je obstal, vzel svojo srečo v roke in jo poljubil. Tako Ifcodita precej počasi in konee.no vidita Hfnrrika. kako se pelje s sankami v dolino. Ralf ga pokliče in Henrik v odgovor za-vriska. Pri tem pa pozabi na gaz, sani se mu obrnejo, in se z glavo zarije v sneženo sJeno ob poti. Smeje in sopeč t*e izvleče iz snega in Ralf mu pri tem pomaga. Lep pogled je bil, kako je Henrik v kratkih hlačah, v belem volnenem sweaterju in z belo čepico zdrav rdeč stal pred njim. Ako bi ga Mertens videl takega, tedaj bi opazil, da njegovo zdravje ni popolnoma nre načeto. Vesel nasmeh se je razi i I po njegovih rdečih licih. — O, to je pa lepo. da te Eva Manija pripelje s seboj. Kje pa si ga dobila. Eva Marija ? — Tam-Ie! V gozdu aekje je nenadoma stal pred menoj, kot bi padd z neba, — se waJi Eva Marija. — In vendar nisem prišel z neba. temveč iz vile "Melanije", — pravil Ralf. — »Xe vem; oba izgledata zelo 'vesela; me*, to ni prava OEna?ba — č«to sumljivo srečna izgledata. Kaj pa se je ugodilo? — Imaš ibistre oči, 'Henrik; tudi mene je srečala velika sreča — velikanska sreča. — pravi Ralf in se ploboko oddahne. — Tudi meni. Henrik! — pritrdi Eva Marija ter pade brata smeje in jokaje okoli vratu. Henrik jo pritisne k sebi. — Eva Marija! Torej, -vendar! Moj 'blagoslov je z vam;1 — Kaj pa. Henrik? Kaj vendar misliš? — ga vpraša Eva Marija malo nagajivo, malo v (zadregi. 1 hotel hoditi dkozi gozd sam s svojimi mislimi. Migajo si še z rokami, dokJer Ralf za zadnjo svetilko ne izgine t goadu. Ludvik Rodenberg je po težkem slovesu od Dolores nastopil svojo pot v domovino. Brez kakega ovinka se je po prihodu v Hamburg odpeLjad proti svojemu domu. Prevzelo -ga je vroče- hrepenenje, da bi mogel saj na grobu svojega očeta nekoliko pomoliti. Vedel je, da je hotel oče imeti svoj zadnji počitek v .mavzoleju, kjer je poči vala tudi njegova mati, v parku za Rodertbergovo vilo Zavest, da očeta ne bo 'več našel živega, mu je vedno vstajala kot divja bolest, toda prva njegova pot ga- je vodila na očetov grob 'S , .<- (Dalje prihodnjič.) KOPANJE V MORJU ŠE NI STARO Čeprav spada kopanje v morju k največjemu užitku in čeprav je bilo morje tudi v starem veku zelo priljubljeno, so ljudje do 18. stoli tja morje prej sovražili, nego ljubili. V novejši zgodovini je kopanje v morju znano šele 200 let. Neki angleški ILst je objavil članek o ne in težke, da so kopalke med plimo padale kakor muhe in so jih morali nositi iz vode. Kopališki tisi užbenci so imeli zelo lepe dohodke in so ustanovili zvezo. Ko je u-vedla kopališka uprava v Brigh-tonu leta 1870 nove kopalne vo-• zičke in sprejela v službo nove mo- kopališee ob Baltiškem morju v Doberanu, ob Severnem morju pa v Nordeneyu. Leta 1773 zgrajeno pristanišče Scarborough je nudilo kaj čudno sliko. Prispeli so ljudje, da bi se kopali v morju, kar je bilo takrat nekaj nerazumljivega. Leto-viščarji so se dali nositi na nosilni-cah v morje ali pa so se vozili v napol jwkritih čolnih. Prvo pri-. * ljubljeno morsko kopal šče v našem — Nikar. Eva Marija; to vendar vidi že slepec brez naočni- J pomenu bes-de ie bilo v Margati. kjer je uvedel Mr. Beale prve kopalne vozičke s konjsko vprego, Tla- prvem morskem kopališču, zgraje- či. je organizacija starih uslužbencem pred 200 leti pri pristanišču cev odločno nastopila proti nji. Scarborough. Misel, da je kopanje | Proti koncu 18. stoletja je bilo v morju človeškemu zdravju korist-, kopanje v morju že splošno v mo-no, ie prvi sprožil angleški zdrav-|d». Manjkalo tudi ni ljudi, ki so nik sir John Plover. Že v začetku se kopali še pozimi. Fanny Burin, stoletja je objavil več razprav, nev pripoveduje v svojem spisu i/, ki je. v njih priporočal kopanje v leta 1782, kako se je vsak dan ko-morju kot zdravilno sredstvo. Njega pala s svojimi prijateljicami v hlad. lahko imenujemo tudi ustanovitelja nem morju pozimi že ob šestih z;u-1 morskega kopališča, kajti n'egovo ,traj. ko je bila še tema. • .neumorno delovanje je našlo kmalu I V drugi {»olovici 18. stoletja je odmev najprej v Angliji, pozneje prišlo v modo monsko kopališče v pa po zaslugi prof. Lichtenberga iz Weymoth. in šicfn.z^to, ker ga ie Ooettingena tudi v Nemčiji. |posečal vojvoda Gloucesterski, ki Zgrajeno je bilo prvo morsko'si daI z?raditi v Weymothu kra Poziv! Iidajanje lista je v sveii s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi tla-, bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.'r SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE rilllllllllillJlllillinmHHIIIIIIIUIlllllilniiiiHniim.im....j.m.ii. kov, da stoji pred menoj zaročni par! — In ti privoliš v to. Henrik, da hočem tvojo sestro poročiti? — vpraša Ralf. Ko je Henrik iskremo poljubil svojo »ostro, poda Ralfu roko In jo »trese, da jo skoro potegne iz členkov. — Nikomirr drupremu. kot tebi, privoščim Evo Marijo. — In nisi nič presenečen? • Henrik se glasno zasmeje. — Presenose-čal takrat angleški prestolonaslednik in s tem je kopališče mnogo pridobilo; kopanje v morju je prišlo v modo. Princ se je kopal vsak dan ne glede na vreme in pogumno je plaval daleč na morje. Njegov učitelj plavanja, Smoaker, se je večkrat zelo jezil, ker se je bal za prin-čevo življenje, bal se je pa fudi kazni, ki bi ga doletela, če bi se princu kaj zgodilo. Mlade pogumneže so navadno vlačili za lase iz vode. Hudo je pa bilo, ko so prišli v modo kratki lasje. Kopališki uslužbenci so se je-li pritoževati, da zaradi nove mode ne morejo spraviti drznih plavačev , , , . , , iz vode. Preklinjali so kratke lase !e(' , Ar"'"r. "'Tanee^e eden PIJANEC JE UMORIL 80-LETNO MATER V fra-nooski vasici Ghaelle (>n-zeran so od'krili te dni grozen zločin. 41-letnj vojni invalid Pierre Barre je umoril svojo 80-letno mater. ke,r ga je oštela^ Barre je znan daleč na okrog po svoji krutosti in brezobzirnosti. Mož je hud pijanec, vsak mesec invalidnino sproti zapije, ženo je tako dolgo pretepal,- da je abežala od njega. I sod-negardne zjutraj je prišel v sobo t\voie m»3-te.re popolnoma pijan. Ko iitti je ma£k ; >eftala, da razmetava denar, jo je ubil. potem je pa odšel v gostilno in nadaljeval popivanje. Zločin je odkrito priznal, češ, da je mater v prepiru pobil s pestmi. V resnici jo je pa ubil z nekim ostrim prod-metoir. V BOJU rROTI SPALNI BOLEZNI Ameriški .zdravnik ir« raziskova- pravnega orodja razen nekoliko re-zii za brit;e in lovski nož. V bližnji vasi si je priskrbel vrele vode,.žago, igle in vlakna agay. Dcsiiif ciral jv vse to v Vreli votli, nato je rezila pritrdil kolikor mogoče čvrsto 11a bambusove palice in se lotil ampu-tiranja. Kot uspavalno sredstvo ni imel nič drugega razen steklenice žganja in škatlice cigaret. Bolečine, ki jih je pretrj>el ubogi zamorec od peškodbe in operacije, so morale biti strašne, vendar jih je skušal junaško prikriti, dokler ni padel v nezavest besedami: "Master. čem umreti!" In ni umrl! Predla nsko leto ;e bil z ekspedi-cijo v Mandžuriji, kjer je bila med vojskujočimi se Kitajci in Japonci izbruhnila pljučna kuga. Vojni dogodki so mu zelo ovirali delo in tako se je vrnil čez nekoliko mesecev nazaj. Na povratku je zvedel o skrivnostni epidemiji, ki je divjala v okolici Svang Čena. Priskrbel si je truplo Kitajca, ki je bil umrl za to boleznijo, a ker ni imel \eč časa. da bi ga prei:skal tu, je spravil mrliča skrbno konservira-nega v velik zaboj. V San Fran cisco je vprašal neki carinski uradnik. kaj je v tem r'.aboju. "Poskusni mat -rial za moj vseučiliški laboratorij," je odvrnil Torrance. — ' Poskusni material?" je rekel neverno carinik^ ki je sumil za vsem tem kakšne alkoholne pijače. "Po--glejmo!" In je od])ri zaboj. Vtak 4iil je vanj roko in otipal neka i trdega in mrzlega, kar ni kazalo, d« vsebuje prepovedani alkohol. — "Kaj je to?" je vprašal začudeno. "Poskusni material," je odvrnil cV.ktor Torrance ravnodušno, "truplo nekega Kitajca, ki je umrl za kugo." Z vzkrikom je carinik izvlekel roko iz zaboja in stekel v bližn:o karno. Ostalo.zdravnikovo prtljago so pustili brez pregleda^ naprej 18. lulija: Leviathan v Cherbourg 19. Julija: Manhattan v Havre Albert Ballln v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. julija: Lafayette v Havre Eurupa v Bremen StHtendam v Boulogne julij.: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. julija: Vteimam v Boulogne lie de France v Havre 29. julija: Vuh-anla v Tr»t Antiitinta v Cherbourg 2. avgusta: Washington v Havri> Deutsrhland v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Chrrbourff 5. avgusta: r-»i.-imp'ain v Tfavre e*nnt.> rti Snvoin v Genoa Rci-pnearia v Clierboui k P. avo»st»: T.eviafhan v Chr-rliourg Kuropa v Iirrmm 9. a v o 1 • «t ^; N*e\v Vr.rk v Hamburg I V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 28. JULIJA 19. Aj'tjnsia — 5. Septembra PARIS 11. Avgusta — D. Septembra CHAMPLAIN 5. A>°yustn —2i. Avgusta NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente . General Travel Service, Inc. Mr. Leo Zakrajsek. 133.» Second Ave., New York City, N. Y. FRENCH LINE 19 STATE STrtEET. XEW YORK in zahtevali, naj se ta moda odpravi. V morskih kopališčih so bili u- izmed preizkušenih pionirjev, ki pripravljajo v tropski džungli in službeni moški in ženske. Kopanje m<*™n f* cmDosk*J tik ob obali je bilo prepovedano. _ I ^ « ^ x*hklh eksped e.j v Kopalci so se vozili na vozičkih v tr(>I,,sk<' d^ele. kjer se ie speciali-morje in vsak kopalec je bil pod ™ prou^yanje tamošnjih nadzorstvom kopališkega uslužben- fuzn,h bolezn,. k. jo povzroča, ka- d 3 bilijonov padla na l.ile v starih časih tako komplicira-140'000' ->e to v vd,ki meri zas,u^a j tega raziskovalca, ki se sam podaja jv najhujše nevarnosti, da bi pomagal trpečemu rloveštvu. ( Te nevarnosti so kaj mnogovrstne. Nekoč ga je napadla rumena mrzlica in si je le z muko ohranil življenje. Drugič ga je napadla zbe-snela čreda povodnih konj. ki je bežala pre^J valovi narasle reke Sari. Šotori, avtomobili, tovorni voj zovi ekspedicije ho postali tedaj ž«tev njegovih nog, od 125 črnih nosačev so bili 4 ubiti, mnogo ranjenih, ostali so se z velblodi vred razbežali na vee strani. I Nekoč je doživel silno neurje v afriškem pragozdu. Strela je treščila v neko visoko drevo, ki je v padcu pokopalo njegovega spremljevalca, zamorca Kokuja, pod seboj. Z edinim drugim spremljevalcem, nekim angleškim kolonialnim nim uradnikom, je Torrance izko-1 pal zamorca ircpod debla, dasi ni i upal, da ga dobi še živega. Bil je pa živ, le desna noga mu je bila grozno zmečkana in bi jo bilo treba takoj amputirati.-Torranče ni ' imel tedaj' pri sebi nobenega pri- V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair in knjige Vam bodo poslsne naravnost ne dom. I?vročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. 11. avgusta: Paris v Havre ii tjeslic v Cherbourg Rotterdam v Boulogne 12. avgusta: Saturuia. v Trst Aquitai.ia v Cherbourg 15. avgusta: * ■ Bremen v Bremen Statendi.m v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre Albert Ha JI in v ilambuiz 19. avgusta: lie de France v Havre Hex v (Jenoa 21. avgusta: Heliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg 24. avgusta-. Chumplain v Havre Eumpa v Bremen 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Roma v (Jerioa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avqusta: De CJrasse v Havre •Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Deutschland v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 2. septembra: ConU- di Savola v Genoa 5. septembra: , lie de Fraoce v Havre.. Statendam v Boulogne 6. septembra: Aqultania v Cherbourg New York v ilamhuig 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vul«-unla v Trst Vole;id;.m v P<-uli>gne Eurupa v Bremen 13. septembra: I^afa.vc-tte v Havre llnnhatlan v Havre lieren^aria v Clierl«>urg Albert Tallin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex ^ Genoa Bremen v Premen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Ante di Savola v Genoa : • i _ 1 ■ 1 / DNI DO JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN • EUROPA Posebni vlak ob pamiku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. A!i potujte z Ekspresnim Parnikom COLUMBUS Za podrobnosti vprašajte kateregakoli loka'nega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY, NEW YORK Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2 l 6 West I 8th Street, New York POVESTI in ROMANI Splošna Knjižnica v ( Nadaljevanja»J St. 25. Poslednji dnevi Pomp?ja, II. del.........................................Ji Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. -To8lp Vidinar, 82 str. Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str.. bnrfL ...........J. št 20. Tarzan sin opie. trdo ves....1.2« Št. 31. Roka roko ............................X Št. 32. Živeti ...............................X št. 35. (Gaj Ralustlj Krlsp) Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 »»rani, broft..................H Št. 30. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .......................£ Št. 37. Domate ilvall _______i............Ji» St. 38. Tarzan In svet ___________1.— Stev. "39. I ji Boheme ......................JM' Št. 47. Mlsterij duše ________________1.- Stev. 48. Tarzanove iivali ...........J0 Štev. 49. Tarzanov, sin. trd vez ....1.30 Št. 50. Siika De Graje ................1.20 Št. SI. ,81ov. balade In r