36. številka.
Ljubljana, v torek 14. febrovarja 1899.
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja vsak dan svačar, iiimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogerake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brei pošiljanja na dom ca vae leto 13 gld, za Četrt leta 3 gld 30 kr., sa jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje delele toliko vefi, kolikor poStnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Stiriatopne petit-vrste po 6 kr, če se oznanilo jelenkrat tiska, po 5 kr, če se dvakrat, in pn 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvold frankovati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravnistvo jo na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon mi. 3-4.
Prememba v predsedstvu najvišjega sodišča.
V nedeljo je uradna „Wiener Ztg." naznanila umirovljenje prvega predsednika najvišjega sodnega in kasacijskega dvora, dr. Karla pl. Stremavra, kateremu je oesar z izredno laskavim lastnoročnim pismom izrekel zahvalo in priznanje za njegovo delovanje kot prvi sodnik v drŽavi in mu podelil veliki križec Štefano vega reda.
Zajedno je uradni list naznanil imenovanje druzega predsednika najvišjega sodišča, dr. Karla Habietineka prvim predsednikom in imenovanje senatnega predsednika, dr. Emila Steinbacha drugim predsednikom najvišjega sodnega in kasacijskega dvora.
S tem se je pri najvišji sodni instanci izvršila jako važna in pomembna izpre-inemba, katero je v interesu justice samo pozdraviti
Stremayr je torej odstopil Sel je v pokoj, katerega je že davno zaslužil, katerega pa se je vedno branil s tako odločnostjo, kakor da je imel izvrševati kot lord-nad-sodnik kako politično misijo. S Stremavrom je izginila iz javnega življenja jedna naj-markantnejših oseb, mož, ki je imel poleg velikih zrnožnostij tudi velike slabosti, mož, ki ni razumel duha sedanjega časa in je vedno še živel v idejah nemškoliberalne stranke, katere zdaj ni več.
V dobi vsegamočnosti nemško liberalne stranke je Stremavr zapustil zaduhle prostore graškega državnega pravdništva in prestopil leta 1868 v ministerstvo notranjih del. V letih 1870 do 1879. je stal na čelu naučnega ministarstva in se v tej lastnosti trudil na vso moč, da potom šolstva zagotovi germanizacijo slovanskih narodov V to dobo njegovega ministro vanja spada tudi tista klaverna epizoda, ki jo imenujejo Nemci »Kulturkampt" in ki ni rodila nobenega sadu, prav ker nemška liberalna stranka ni imela poguma in odločnosti, da iz svojih načel izvaja vse kon-
LISTEK.
Jako kratek roman.
Ruski spisal V. G ar S in.
Hladno, zima . . . Prosinec je, in to čuti vsako bedno bitje, vratar, stražnik — vsi, kateri ne morejo deti svojega nosu na toplo mesto. Gotovo, tudi jaz čutim to. Ne zato, ker bi si ne mogel najti toplega ko-tiča, temveč po svoji lastni volji.
V resnici, zakaj blodim po tej pusti obali? Svetilnice s štirimi plameni gore žarko, dasi veter piše vanje in podrhtava a plinovim plamenom. Vzlic njihovega žarkega plamena je velikanska, razkošna palača temna, a zlasti njena okna se zde še temnejša. V ogromnem, prozornem steklu se odbija vihra, mrak. Veter tuli in besni nad zamrznjeno, pusto Nevo. „Ding-dang! ding-dang!" odmeva skozi vihar. To bije ura na prestol ni cerkvi v trdnjavi, in vsak udarec žalobnega zvona se vjerna z udarom moje lesene noge ob pobledele granitne plošče in z udarci mojega bolnega srca ob stene njegovega tesnega prostorčka.
Moram se predstaviti čitatelju. Jaz sem mlad človek z leseno nogo. Morebiti ni bodete rekli, da oponašam Diokensa; spominjate li »e: Sajla* Beg, književnik z leseno nogo (v romanu »Our oourmon fciend")? Nt, na oponalam: Jaz sera v res-
sekvence. V tisti dobi sklenjeni cerkveno politični zakoni so  ostali do malega na papirju To so zakoni, za katere se nihče ne briga.
Po odstopu Auersperg-Lasserjevega ministerstva je Stremavr postal ministerski predsednik, a je to mesto kmalu odstopil grofu Taffeu, in obdržal justični portfelj V 1. 1880. je vsled sklepa rainisterskega sveta in le jako nerad izdal naredbo, s katero se je Čehom zagotovila uprav nedostojno malenkostna mrvica ravnopravnosti. Izstopil je še isto leto iz Tafteovega ministerstva in tudi iz političnega življenja ter postal drugi predsednik najvišjega sodišča. Leta 1889. je bil imenovan členom gospodske zbornice, v kateri se je pridružil nemški ustavoverni stranki, L 1891. pa je bil imenovan prvim predsednikom najvišjega sodišča.
Na tem visokem mestu je dr. pl. Stremavr do zadnjih dnij delal z vsem svojim uplivom proti ravnopravnosti Slo vanov. Ne bomo trdili, da ga navdaja proti Slovanom tako sovraštvo, kakor \Vaserja; morda je bil prepričan, da so njegovi nazori jedino pravi, ali istina je, da je najvišje sodišče za časa njegovega predsedništva izdalo marsikatero razsodbo v jezikovnih stvareh, kateri so se Slovani uprli z vso odločnostjo. Nepozabno je, kako so bili s tega visocega mesta slovanski jeziki proglašeni za tuje jezike, ki nimajo pri najvišjem sodišču nobenih pravic, kar jo pogrelo celo tako zmernega in previdnega moža, kakor je sedanji finančni minister Kaizl, da je v češkem deželnem zboru očital Stremavru „nečuveno predrznost".
Stremavr je porabil ves svoj upliv, da zajezi jezikovni ravnopravnosti pot k najvišjemu sodišču. Vzdrževal je z vso eneržijo sedanjo, zakonu nasprotujočo uredbo, pri tem visokem dvoru in ni se zmenil za nobeno pritožbo v tem oziru.
Nemci so Stremavru silno zamerili, da je najvišje sodišče v nekaterih slučajih razsodilo drugače, kakor so oni pričakovali in želeli, a Stremavr te zamere ni zaslužil, ker je bil vedno zvest svojim načelom
niči mlad človek z leseno nogo. Samo. da sem postal takšen nedavno . . .
„Ding-dang! dingdang!" ura bije najprej turobno svoj: „Gospod, usmili se", a potem ure. Zdaj je še-le ena. — Še sedem ur je do jutra! Tedaj bo izginila ta črna noč, polna mokrega snega, in napočil bo dan. Hočem li iti domov? Ne vem; prav vsejedno mi je. Ne potrebujem sanj.
Spomladi sem tudi z veseljem hodil po celo noči po tej obali. Ah, kake noči so to bile! Kaj je lepšega od njih! To ni soparna, južna noč, s svojim strastnim, črnim nebom in velikimi zvezdami, katere vas preganjajo s svojim pogledom. Tu je vse svetlo in krasno. Raznobarveno nebo je hladno in lepo; ono poznato „svetio cele noči" zlati sever in vzhod; zrak je svež in oster; Neva teče, ponosna in svetla, in mirno pljuska z malimi vali ob kameneno obalo. In na tej obali stojim jaz. A na mojo roko se opira deva. In ta deva . . .
Oh, milostljive gospe* in gospodje! Zakaj sem vam pričel pripovedovati o svojih ranah? Ali, človeško srce je že tako neumno in nesrečno. Kadar je ranjeno, spodtika se ob vsakomur, s komur se sestane in išče tolažila. A ne najde ga. Saj to je popolnoma razumljivo: kdo potrebuje strgano, nezakrpano nogavico? Vsakdo se trudi, da jo brone e konoem čevlja čim-dalje od tvoje noge,..
Slovanski narodi nimajo vzroka žalovati po Stremavru   Bil je vedno njih na sprotnik in ves svoj veliki upliv je porabljal proti njim.
Na njegovo mesto je stopil dosedanji drugi podpredsednik najvišjega sodišča, dr Karol Habietinek. To je prvi zavedni Slovan, ki je zavzel mesto lo rd-nadso dnika v naši državi. Naravno je, da dr. Habietinek ni naroden šovinist. Dičijo ga velika zmernost,, redka pravičnost in pravi avstrijski patrijotizem. Habietinek, ki je sedaj 69 let star, je bil najprej odvetnik, potem profesor na praškem in na dunajskem vseučilišču, 1. 1878. pa je vstopil v Hohenwartovo ministerstvo, v katerem je prevzel justični portfelj. Po Hohen-vvartovern odstopu je prišel najprej k dr žavnemu sodišču, leta 1881. pa je bil imenovan drugim podpredsednikom najvišjega sodišča L. 1879 je postal člen gospodske zbornice, v kateri pripada konservativni stranki, 1. 1891. pa je bil imenovan prvim podpredsednikom, na katerem mestu mu sledi bivši finančni minister v Taaffeovem ministerstvu, dr. Emil Steinbach.
Habietinekova oseba je popolno jamstvo, da bode najvišje sodišče zavetišče neskaljene pravičnosti, da bode vedno strogo objektivno razsojalo v vseh zadevah Pričakujemo pa tudi, da zavlada pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru tudi objektivnost v jezikovnih zadevah, in da bode novi predsednik najvišje sodne instance, kolikor mu je mogoče, pazil na to, da bode v vsi justici, ne samo v stvarnem, nego tudi v narodnem in specijalno v jezikovnem oziru vladala istinita nepristranost in da se odpravijo zaupanje ljudstva v justico oškodujoči takoimenovani politični sodniki.
\ IJliblJnul. 1-1- februvarja. Češki in poljski manifest.
Tudi parlamentarna komisija poljskih poslancev je izdala na narod poseben manifest, v katerem je zlast i važno to-le mesto: Parlamentarna komisija poljskega kluba mora v imenu poljskih poslancev in po nji-
Moje srce še ni potrebovalo krpanja, ko sem se spomladi tega leta seznanil z Mašo, gotovo z najlepšo od vseh Maš na svetu. Seznanil sem se ž njo uprav na tej obali, katera ni bila nikakor tako hladna kot je sedaj. In jaz sem imel pravo nogo namesto te grde lesene, pravo, vitko nogo, istotako, kot mi je leva ostala še sedaj. V obče sem bil vitkega stasa in nisem bil nikakor podoben takt pokveki kot sedaj. Grda je ta beseda, ali sedaj mi ni do besede . . . Torej seznanil sem se ž njo. To se zgodi jako lahko ? Šel sem. Ona je šla . (jaz nisem nikakšen babjek, t. j. nisem bil babjek, ker sedaj imam leseno nogo) . . . Ne vem, kaj me je pripravilo do tega, in jaz sem pričel razgovor. Pred vsem seveda o tem, da nisem nikakor kot oni preve-janci itd.; potem kako čiste namene da imam itd itd. Moja dobrodušna fiziognomija, — na kateri je sedaj debela guba vrh nosu, jako mračna guba — umiri devo. Spremil sem jo do Galernove ulice in do samega doma, kjer je stanovala. Vračala se je od svoje stare matere, katera je stanovala poleg Poletnega vrta, in h kateri je šla vsaki večer čitat romane. Siromašna babica je bila slepa!
Sedaj je babica že umrla. To leto je umrlo tako mnogo, tudi nestarlh žen. Tudi jaz bi bil mogel umreti, jako lahko, zakli-njam vas.  A jaz sem prebolel. Gospoda,
hovem izrecnem pooblastilu izraziti nado, da bode vlada, katero je poljski klub vedno in ne brez žrtev podpiral, s svojo skrbjo za poljsko deželo zabranila, da ne zaide klub v konflikt s svojimi političnimi načeli, h katerim se je priznaval vedno zvesto, in s svojimi dolžnostmi do dežele v gospodarskem in socijalnem oziru Z dobrovoljnim in nepristranskim postopanjem, tudi v političnem in gospodarskem oziru, mej nepar-lamentnim časom bode vlada omogočila, da jo dežela in poljski klub še nadalje podpirata, — Z manifestom Čehov se bavi jako intenzivno i nemško i češko Časopisje. „Narodni Listv" imenujejo manifest „apel na zdravo človeško pamet". Staročeški „Hlas Naroda" pravi, da kaže manifest odločnost in treznost, prav kakor se spodobi v resnih razmerah, v katerih so sedaj država in interesi češkega naroda. Nemški časopisi smatrajo manifest za dokaz, da so Čehi — ne-spravljivi. „Grazer Tagblatt" piše, da je vrgel Češki klub s tem gorečo bakljo v avstrijsko državno poslopje, a Nemci ne bodo pogoreli, ako se bodo branili. Časi Husitov se vračajo, a Nemci bodo ostali zopet zmagoviti.
Dr. Lueger o položaju.
Dunajski župan je govoril v Dreherjevi dvorani o položaju ter dejal: V boju zadnjega časa so se zgodili veliki zločini. Ker no<*em biti soodgovoren za te zločine, jih hočem povedati: Prvi zločin je storila nemška katoliška stranka, ki ni hotela glasovati z drugimi nemškimi strankami za to, da se jezikovne naredbe odpravijo. Ko se to ni zgodilo, je morala nemška katoliška stranka ostati seveda v desničarski večini, in nobenega upanja ni, da bi se pridobila ta stranka za pravične težnje Nemcev. Drugi zločin je storila nemška narodna stranka, ker je razbila konferenco nemških načelnikov, ki je vodila opozicijo. Wolf-3chi'Jnererjevi skupini to jedinstvo ni bilo všeč, zato je z Graškira strankarskim vodstvom razpršila imenovano konferenco, da nimajo opozicijonalne stranke nobenega vodstva.  Tretji zločin pa se je
koliko nesreče more prenesti človek! Ne veste vi tega? Niti jaz ne.
* *
Jako dobro. Maša me je pregovorila, da bodem junak, in zato moram oditi na vojsko . . .
Časi križarskih vojsk so minuli; vitezi so izginili. Toda, ako vam reče mila deva: „Ta prstan sem — jaz!" in ga vrže v ogenj požara, no, bodisi tudi največjega požara, recimo Fejginskega mlina (kot je to davno bilo!) ne bodete li vi skočili, da ga rešite. „Ah, kako je čuden, seveda nečem," — odgovarjate vi. Seveda nečem. Odidem rajši k Butcu in si kupim novih, desetkrat dražjih. — In bo li ona rekla, da ona sedaj ni več oni dragoceni prstan, temveč to? Nikedar ne verjem tega Sicer, čitatelj, jaz nisem vašega stanu Morda bode ona ženska, katera ugaja vam, tudi tako storila. Spomnite se, morebiti se vam je pripetilo, da ste opazovali metulja, kateri je naletel na ogenj. Tedaj ste se tudi zabavali. Metulj je podrhtaval, ležeč na lesjih in trepetal z upaljenimi krili. Menili ste, da je to zanimivo; slednjič se je vam metulj pristudil, in vi ste ga zgnjetli s prstom. Bedno bitje je prestalo trpeti. Ah, ljubeznivi čitatelj! Da morete vi s prstom zgnjetiti tudi mene, da bi tudi jaz ved ne trpeli (Konec prih.)
d, ker sta te dve stranki sami začeli
obstiukcijo takrat, ko bi se opozicij a morala bojeval i i duhom. Toda omenjeni stranki sta hoteli ubiti parlament, ker noret a Avstrije fjntgSf pa h >V Avstrijo in v njej upliv Nemčije, sato h če parlament Končno j<- pobijal Lueger hujskanje naeijonaloev ptf ti Rima in zavračal agitiranje za prestop v protest I nt i zem
Sestanek treh cesarjev v Celovcu. „Vaterland" javlja, da se povodom letošnjih velikih cesarskih manevrov zbere v Cel >VOU ver vladarjev, Razen našega cesarja prideta tja tudi ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem V nekaterib graj-činah blizu C.-lovca in v mesta samem se že delajo velike priprave za nastanitev odličnih gostov. Ustava Krete. Komisija, ki je sestavljala organski Statat za RteiO, je določila tele glavne točke krščanske ustave: Kreta Ima avtonomno vlado Varstvo dežele in vzdrževanje javnega reda se prepušča oroiništvu in municipalni straži, v kateri je služba obliga tična Vse vere so pred postavo jednakopravne. Uradni jezik jo grščina. Javne službe morejo opravljati vsi Krečani. ki so /a bo sposobni Princ Jurij vrši eksekutivo s sodelovanjem odgovornih svetovalcev. Zbornica sestaja iz poslancev, katere voli narod; 10 poslancev imenuje princ. Zbor niča zboruje le vsako drugo leto. V prvih d v-«h letih pa more dajati princ sam zakone.
Nemčija in Amerika.
Državni tajnik, pl. Bulo\v, je v nemškem parlamentu pojasnil razmerje Nemčije do Zjedinjenih držav ter ovrgel vse laži, ki so se trosile po časopisju. Nemčija ni podpirala sovražnikov Zjedinjenih držav in jim ni nikakor skušala delati težav pri jemanju koristij, katere jim je donesla vojna s Španijo. Nemčija simpatizira s Španijo, a ostaja 7 Ameriko v najboljšem razmerju. Nemški in ameriški interesi se ne križajo nikjer. Program nemške politike ostane: dobre razmere do • brez izzivanja in brez
slabosti. Nemški in angleški časopisi so z izvajanji Biilo\va prav zadovoljni.
Dopisi.
Z dežele, dne 11. februvarja. (Učiteljski grobovi; zaslužni križci pri učitelj s t vin. Smrtna kosa je zopet posegla med naše vrlo, delavno, a tudi trpeče učiteljstvo. Te dni je k večnemu počitku legel g. Josip O san a, učitelj v Svibnjem pri Radečah, komaj 40 let star. Mož se ni odlikoval po velikih zmožnostih, a bil je vesten, priden in rodoljuben učitelj. Služboval je prej v Velikem Tomu v krškem okraju. Lani se mu je bilo posrečilo, da je dostal izpit učiteljske usposob-nostij, čeprav se menda ni popolnoma iz šolal na preparandiji Na to jo prosil službe v Svibnjem, kjer jo postal tudi definitiven. Žal da ni dolgo užival svoje'„sreče". Bodi mu večen mir in pokoj!
Ker že govorim o Svibnjem, spomniti se hočem na tem mestu tudi nekega dru-zega moža, rojenega Svibnjičana, ki je kot učitelj umrl v daljni tujini, ako se ne motim, v Dolnji Tuzli v Bosni. Bil je to gospod /. Pernišek, nekdanji učitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Mož je bil strokovnjak v kmetijstvu, odločen in neustrašen narodnjak, ki je svoj čas tudi veliko pisal v slovenske novine. Kedaj je umrl, ne vem, zdi se mi pa, da sploh noben slovenski časnik ni doslej poročal o njegovi smrti. Bodi vrlemu možu s temi vrsticami po« vljen skromen spomenik v „S . Narodu", za k.aleri list je bil vrli pokojnik tudi večkrat zastavil pero.
A še o tretjem mrtvecu iz učitelj-Bkega .stanu mije danes povedati. VStjaku na Goriškem je umrl g. Anton K o r š i č. Koršič je bil jako nadarjen in sposoben učitelj, Slovan z dušo in telom; zapustil nas je veliko prerano sredi svojega vsestransko plodonosnega delovanja v 42. letu svoje dobe. Tako umirajo še mladi učitelji, in človek se s strahom vprašuje, kaj bode, če bode smrtna žetev med učiteljstvom tako napredovala? Kje dobimo kaj naraščaja ob sedanjem obupnem stanu slovenskega uči-teljstvaV
K sklepu tega „mrtvaškega lista", naj, g. urednik, še dodam, da mi je jako dobro bilo do tega, kar sto v zadnjem listu med nami rekli o učitelju Bielockem v Lvovu. Mož je namreč odklonil srebrni zaslužni
križec! Prav je imel! Srebrn zaslužni kri-žec dobi dandanes že vsak delavec, birič, sluga itd In ali naj se učiteljstvo in njega delovanje primerja ali celo enako ceni s takimi ljudmi in njihovim delovanjem ?! Zato moram na tem mestu vrlega gališkega ko lego javno pohvaliti. Vivant seipientes! — Lstoa je bilo tudi pri nas na Slovenskem nekaj učiteljev odlikovanih, zvečine so padali — srebrni zaslužni križci! A še za to „borno čast" so se izbrali le miljenci vlade; kajti zares vrl, neustrašen, naroden učitelj no dobi ob današnjih razmerah odlikovanja. To se je pokazalo letos posebno na Kranjskem, kjer je odličnejši pedagog in strokovnjak odšel — „brez križca"! — Sapienti sat!
Pazniške plače v dež. prisilni delavnici v Ljubljani.
Nadpazniki in pazniki deželne prisilne delavnice so resnično potrebni izboljšanja svojih užitkov, ker s sedanjo pičlo plačo nikakor ne morejo več izhajati.
Leta 1806. s 1 julijem se jim je plača regulirala, ali skoraj prav nič izboljšala, deset paznikov je dobilo po 1 gld. 25 kr. na mesec več ali 15 gld. na leto, šest mlajših paznikov prav nič. Naredilo se je veliko kategorij, katere pa so inalo koristile.
Obljubilo so jim je, kadar bodeta država in dežela uredila plače svojih uradnikov in služabnikov, da se bodo takrat izboljšali užitki paznikov. Tudi kvinkvenije bile so paznikom obljubljene, kakor jih imajo služabniki po celi Avstriji. Pazniki bi bili povsem zadovoljni, ako bi se jim plače toliko izboljšale in tako regulirale, kakor jih imajo pazniki po drugih takih zavodih.
V prisilni delavnici v Korneuburgu imajo pazniki sledeče plače:
Nadpaznika 750 gld. stalne plače in 100 gld. Stanarine, pazniki I. razreda 625 g!, stalne plače in 100 gld. stanarine, pazniki
II. razreda ;>62 gld. stalne plače in 100 gl. stanarine, vratar, vrtnar, pisar in ordonanca imajo 500 gld. in še 100 gld. stanarine na leto. Ti vsi dobivajo tudi obleko in še posebej 8 kr. na dan za kruh in 10 kr. za pivo, kar znaša 65 gld. na leto.
V Pragi imajo pazniki sledeče plače: Nadpaznika 700 gold., pazniki I razreda 600 gld., pazniki II. razreda 550 gl., pazniki
III. razreda 520 gld., pazniki IV. razreda 450 gld. Ti prosijo letos za stanarino, ki se jim gotovo tudi da. Vsaki teh paznikov ima pri delu 50 kr. na dan doklade, ki se razdeli za novo leto, da prido povprek na vsakega paznika 40 gld. Na deželi imajo 15 gld. na mesec doklade.
V državnem zboru sprejeti zakon o državnih uslužbencih deli slednje na štiri razrede in sicer s plačo 700 gld., 600 gld., 500 gld, 400 gld. in 50« o, 80%, 257., 20»/« aktivitetne doklade in starostne doklade 50 gold.
Pazniki v prisilni delavnici imajo trdo službo. Vsak dan so od 5. ure zjutraj do pol 8 ure zvečer v službi, povrh pa imajo še ponočno službo. Ako bi bili vsak tretji ali Četrti dan prosti, bi morala dežela imeti najmanj 10 paznikov več kakor sedaj.
Ako imajo pa pazniki tako težavno in dolgotrajno službo, potem je pač samo pravično, če jih dežela tudi primerno plača, vsaj tako, kakor so druge sluge, na primer pri mestni občini ljubljanski plačani, in to stori toliko laglje, ker ima od njih veliko korist.
V prihodnjem zasedanju dež. zbora pride na vrsto regulacija uradniških plač. Upamo, da se ob jednem zvišajo tudi užitki najpotrebnejših služabnikov dežele, paznikov prisilne delavnice.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. februvarja.
— Osebne vesti. Blagajnik na južnem kolodvoru v Ljubljani g. Anton Ko z le v-čar, je imenovan postajenačelnikoin v Borovnici. Sedanji borovniški načelnik gosp. Vitzmann je premeščen v Hrastnik. — Konceptni praktikant pri tirolskem na-mestništvu grof Sebastijan Giovanelii, je imenovan konci pistom pri dež. vladi v Ljubljani. Slovenski seveda ne zna. Čemu tudi?
— Ljubljansko gasilno društvo. Gospode v nasprotnem taboru sila razkači vsaka notica, katero priobčimo v zadevi slovenskega poveljevanja pri našem gasil-
nem društvu. Pred vsem mislimo, da si členstvo prostovoljnega gasilnega društva tudi sme prostovoljno izbirati jezik, v katerem se poveljuje ; nikakor torej ni sveta resnica, da bi se moralo slovensko členstvo pokoriti nemški komandi nekaterih mogotcev, členstvo bodi zavedno in ne poslušaj krivih prorokov, še manj se jim pa daj terorizovati z različnimi pretnjami. Nemški gospodarji bodo svojo slovenske uslužbence isto tako radi nadalje v službi imeli, ker vedd, da jim slovenske žuljave roke donašajo lepega dobička. Kavno tako je neosnovana govorica, ki se trosi po mestu in ž njo skuša pripraviti členstvo ob svojo slovensko narodno zavednost, češ, zaradi slovenskega poveljevanja treba bode vsaki dan hoditi na vežbanje. Tako neumni naši gasilci niso, da bi vsako prazno slamo imeli za polno zrno. Tudi naj jih ne plaši, če se hoče uplivati na uslužbence po tovarnah (kojih imena lahko priobčimo), da bodo mo rali i« društva izstopiti, če se sklene slovensko povelje itd. Sicer pa je poučno, kako so dosedanji morodajni krogi pri gasilnem društvu sami prepričani, da z nemško komando ne bode šlo. Cesar stariši ne povedo, pa otroci izklepetajo, in resnica je tudi, da potapljajoče se ladijo podgane zapuščajo. Pripoveduje se namreč, da je ekser-cirmojster Dax, vedoč, da z nemškim poveljem ne bo starosti učakal v Ljubljani, že nekje na Dolenjskem, kjer je novo ustanovljeno gasilno društvo vežbal, prosil spričevala, da prav dobro ume slovenski poveljevati. Mož čuti tedaj nujno potrebo preskrbeti se za vse bližajoče se eventuvalitete. Naloga magistrata je, z vso avtoriteto podpirati težnje in opravičene zahteve slovenske večine gasilnega društva, na členih pa je, da s sklepom na občnem zboru jed enkrat za vselej pometejo z nemško oholostjo in krivico. Krivica je. če se v Ljubljani poveljuje nemški in sramota je, če se taka krivica še nadalje dopušča. V zvezi gasilnih društev kranjskih je povelje slovensko, prvo gasilno društvo na Slovenskem, v beli naši Ljubljani pa nosi na sebi madež in sramotni pečat tujčeve pete. Tako ne sme več biti, kajti „biti slovenske krvi, bodi Slo vencu ponos!"
— Torej smo vender prav imeli. Svoj čas smo poročali, da imajo izvestni krogi namen, spraviti g. Ivana Bend o najprej kot profesorja na celovško učiteljišče, potem pa- od ondot nazaj v Ljubljano kot nadzornika. Oficijozno se je ta vest z veliko odločnostjo in ne brez prikritosti de-mentovala, a vzlic temu se je na polovico že uresničila. Kakor smo že včeraj zabele žili, je g Benda imenovan profesorjem na učiteljišču v Celovcu. Zdaj le želimo, da so vsaj druga polovica v našem listu svoj čas zabeležene govorice ne izpolni.
— Repertoir slovenskega gledališča.
V četrtek, 16. t m. ima gospa I. Pola kova svojo bene fi co. Kakor že omenjeno, igrala se bo pri tej priliki velezabavna burka s petjem „T r i j e pari č revije v", v kateri igra gospa Polakova črevljarjevo ženo, Lenko Smuk. Ta uloga, ki ima tudi mnogo petja, je mej najboljšimi gospo Po-lakove. Menda ni potreba pozivati slovenskega občinstva, da pridi dne 16. t. m. k predstavi, kajti gospa Polakova uživa kot nedosežna subreta na slovenskem odru najširše simpatije, in posetniki našega gleda lišča vedo, da je brez nje vsaka spevoigra, opereta, da,, vsaka burka nemogoča. Zato pa je igrala gospa Polakova tekom sezone skoraj v vsaki igri, zlasti pa se je odlikovala v sledečih: „Omikanci", „Gospod ravnatelj", „Jurčkove sanje", „Sama mej seboj", „Klarica na vojaških vajah", „Ali je to dekle", „Sin", „Trhli dom", „Vojna v miru" in »Trije pari črevljev". — Dne 18. t. m. bode zopet operna predstava
— Sokolova maskarada, o katere sijaju nam pač ni treba še več govoriti, bode danes veličastno zaključila kratki pred pust, ki se ni odlikoval posebno po živahnosti. Nadejati pa se je, da bo danes drugače, in da oživi letošnji medli Kurent na severnem tečaji v nenavadni ognjevitosti. Vstopnice se bodo dobivale še tudi zvečer pri blagajnici, in izletnikom na severni tečaj ni absolutno potreba fraka in klaka, nego zadošča za silo tudi prome nadna obleka, kakor druga leta. Geslo za danes večer naj bode vsakemu zavednemu veseljaku: Hajd! na severni tečaji
— Is Štntpetertklh podružnio av. Olrlli In Metoda. Pišejo nara; Mala, a od-
lična družba, broječa 30 03eb, mej kojo so bili trije občinski svetovalci podružnirarji, zbrala se jo sinoči na poziv delavne ženske podružnic- v salon gostilne gosp. Trčka k slavnostni večerji. Ta, priredila se je v pro slavo najvišje;ra, odlikovanja dveh zuslužnib moi - podružničarjev :   predsednika motke podružnico, g župnika Mdenška in gospodi primarija dr. Šlajmerja, soproga gospe na čelnice ženske podružnice. Dolgo vrsto na vdušeno vsprejotih napitnio pričel je gosp I. podpredsednik možko  podružnice z na-pitnicami na oba gospoda slavljenca, ki sta si s finim taktom in strogo narodnim miš ljenjem občne simpatije pridobila in abol strogo   vestnoga delovanja jeden   v prid svojih 11.000 župljanov, drugi v prid trpe-čega človeštva tudi najvišje priznanje, o/.i roma odlikovanje.   Na teh napitnicah za hvalila  sta   se  gg. slavljenca in napi valu prospehu podružnio, oziroma navzočnikom. Gosp II. podpredsednik napil je navdušeno delavni predsednici ženske podružnice, geopej Veri dr. Šlajmerjovi. Odbornik g. GloboČnik slavnoznanemu   čveterospevu   „Iliriji", ki povsod, kjer so kaka narodna slavnost vrši, blagohotno sodeluje in s  svojimi glasovi navzočnike navdušuje.   Gosp. Dečman za hvaljujoč so imenom  „Ilirije"  izpraznil je čašo v prid „narodnomu delu". S temi na pitnicami zaključila so je vrsta olioijalnoga dela. Govorilo so je pa še mnogo, ker so je republika proglasila večinoma v predpustno šaljivem zmislu    Izborni „metni", ki deda čast kuhinji  gospe  Trčkove,   razne dobre kapljice (tudi pokalo je in se penilo) iz priznane dobre kleti gospoda Trčka, milo domače petje  naših slavcev in pa duhovite pred pustne šale g. G. zadrževale so gg. duhovnike do predzadnje minu tiče pred polu-nočjo, vso  drugo družbo  pa še pozno po polunoči. Taka sloga, gospod urednik, vlada v naših podružnicah   In da bo tudi v bodoče   tako  ostalo,  porok   sta  nam naša taktna gg duhovnika, ki so ne vmešavata v politiko  In prav dobro s preklicanimi „liberalci" izhajata.
— Umrl je v tukajšnjem Leoninumu umirovljeni mašnik gosp. Anton Brodnik, bivši profesor v Kranju in v Zagrebu, v starosti 68 let. — V Kanalu na Goriškem pa je umrl g. Fran Kofol, c kr. davkar. N. v m. p.!
— Pevsko društvo „Ljubljana" vabi svoje člane, kakor tudi prijatelje društva na njega vsakoletni običajni pustni venček, kateri se vrši danes v gostilni, g. Fr. Rozmana „pri Virantu". Začetek ob 7. uri Vstopnina 30 kr. Masko dobro došle.
— Srečolov s 300 srečkami je finančno ministerstvo dovolilo gasilnemu društvu na Breznici v društvene namene.
— Novo pevsko društvo so ustanovili v Planini pri Logatcu,
—• Ponesrečil jo to dni v kočevskem premogokopu 171etni Jožef O/vald
— Iz Borovelj nam piše vrl naroden mo?j; Gosp Colarič, o katerem ste pisali to dni, ni bil čevljar, ampak orgljarski stavbar, ki je zgradil nad 30 orgelj za razne cerkve. Bil je obče spoštovan mož in zelo odličen narodnjak.
— Napad. Kajžar Ivan Obraz o k iz Šumnika v litijskem okraju je šel 22. t. m. proti večeru domov. V Vašičevi hosti pa ga je napadel hlapec Testan, ga pobil na tla tor ga večkrat ranil
— Iz škocijana se nam piše: V svoji seji dne 9. t. m. je obč. odbor v Velikem Lipljenje (Škocijan pri Turjaku) sklenil prispevati za cesarjev spomenik v Ljubljani znesek 10 gld. tor svojedobno odposlati prošnjo za ustanovitev vseučilišča in nad-sodišča v Ljubljani na državni zbor.
— Drzen tat. Dne 10. t. m. ob 2. uri ' zjutraj jo prišel dosedaj neznan tat v pro
đajalno 3. Uepeta, a prodno jo mogol kaj vzeti, pognali so ga v beg trije možje, Franc Vovk, graščinski ribič, Janez Žerovc, in Janez Kajdiž, akoravno je tat trikrat, nanje ustrelil. Tudi pred šestimi tedni je bil, kakor je bilo žo poročano, tat v pro-dajalnici, seveda je takrat pobral kar je mogel nesti. Sedaj je odprl močno ključav nico Wehrtheiraovoga sistema, potem pa s krampom odlomil dve ključavnici. Ravno to ga je izdalo, ker jo napravilo velik ropot.
— Kužne bolezni. V črnomaljskem okraju imajo v občini Dobličo osepnice; v kočevskem, krškem in črnomaljskem okraju pa imajo prašičjo kugo. Tako poroča današnji uradni liti.
— Vodovod v Vrhpolju v kamniškem okraju, za čigar napravo .sta državi in dežela prispi-vala znatno prispevka }s dodelan, jU      1)4) Is ta M—oo vršila kolavlacija
— Nove razglednice. V /. .1 <»žbi Iv Punafa v Ljnbljani so izili [)rav Mm nove razglednic* i predstavljajoča novo vladno poslopje, učiteljišče in pogled na ulico nPod trančo".
— Samomor. I/. Trsta poročajo: V V soboto popoludno je skočil GHletni umirovljeni redar Matevž Cornieioh iz SVOJtgS stanovanja .skozi okno tretjega nadstropja na dvurišre. Nesrečnež si je razbil glavo in je obležal mrtev na. liou mesta. C orni oichu 30 je poslednji čas nekoliko mešalo Umrli zapušča vdovo in jednega oženje-nega sina.___
* Maskarada praikega   Sokola". V
nedeljo se je vršila v Pragi pod geslom „Crna gora" krasna maskarada; na ta d m in v to svrbo je izšel tudi slavnosten humorist ičen časopis, kateri je vzbudil veliko zabave in smehu Mej maskami je bilo jako veliko Črnogorcev, Albancev, Srbov, Bolgarov, Rusov, Hrvatov itd. Dvorane so bile baje krasno dekorirane, ti prostori so bili v nedeljo prava praveata Črna gora, ka-korftna je v resnici.
* Čuden slučaj. Na Dunaju sta se pred letom poročili hčei ki grofa Kulenburga in sioer obe i.stega dne; v hiši so obhajali dvojno poroko- Nedavno pa je, dobila jedna hčerij dečka, a druga deklico in to zopet obe istega dne.
* V 33 dneh okoli sveta. Jules Verne je spisal roman, v katerem pride junak v 80 dneh okoli in okoli sveta Ruski prometni minister, knez Chilkov je te dni na shodu zastopnikov mejnarodnib železniških uprav izjavil, da bo rnežno dospeti v 33 dneh okoli sveta, ko bo dovršena sibirska železnica. Knez Chilkov računa takole: lz Bremna v Peterburg se pride po železnici v l1 a dnevu, od tam do Vladistoka v 10 dneh, od ondi do San Frančiška po morju v 10 dneh, od tam do Ne\v-Yorka po železnici v 41 a dnevu in od tu do Bremna v 7 dneh, skupaj 33 dnij. Doslej se je rabilo najmanj 6G dnij za potovanje od New-Yorka v Southampton in Brindisi čez Pariz v Yokohnmo in iz Sun Frančiška v New-York.
* Čudežni automat. Na parižki razstavi I. 1900. bode. tudi automat, kateri bode človeka, ki bo vrgel nekaj denarja, vanj fotografoval. DotlČnik so bode moral seveda mirno pred avtomat vstopiti. Pa ne le to; za nekaj časa bode prišla iz automata žepna rutica, v kateri bode uvezana njegova slika. Kako se bo to zgodilo, do sedaj še ni natanjko znano.
* Dediči pesnika-milijonarja. Pisatelj znano igre rDvo siroti", Adolf d'Ennerv, je zapustil šest milijonov frankov, 300 dramatičnih del, ki donašajo na leto vsaj 50000 frankov tantijem, in palačo z veliko zbirko japonskih in drugačnih umetnin. Pesnik pa je zapustil tudi nezakonsko hčer, gospo Leroux, katere ni videl 50 let ter jo je šele pred svojo smrtjo pozval k sebi ter jo imonoval svojim dedičem. Temu pa so upirajo drugi sorodniki pesnikovi.
* Koliko veljajo toalete Francozinj? Gaston \Vorth v Parizu je zračunal koliko se izda primeroma v Franciji za žensko obleko. Dognal je, da napravijo samo naj znamenitejši krojači in najfinejše šivelje toalet za milijardo frankov na leto Od to svote plačajo okoli 250 milijonov frankov za pariško modo vnete Američanke, Rusinjo in Angležinje.
* Plakati. Svet grofije londonsko je dobil peticijo, podpisano z več nego 300 imeni arhitektov, proti prilepljenju plakatov na hiše. V nekaterih mestnih krajih v Londonu so namreč plakati prilepljeni po vsej hiši od zdolaj do vzgoraj, in tudi okna so prekrita s plakati. Seveda hišni gospodarji puste rajo plakate prilepljati na svoje hiše, kot da bi jih oddali za stanovanje, ker jim plakati več donašajo.
* Lavina zasula. V Coloradu pri Che-rokee-Hulchu se je udrla lavina ter zasula mnogo koč in rudokopov, 25 italijanskih delavcev, neko žensko in dva otroka je po krila lavina. Rešili so jih le 8.
* Poštni parnik „Kensington" „Red Star Linije", v Antwerpah, je 10. t. m dospel v New York.
* Dobiček od tujosv. Znani nacijo nalni ekonom Magglorino Ferrarie je
zračunal, da ima Italija vsako leto do 200 milijonov dobička, ker hodijo po njenih krajih tujei. Število penZTJoaOT, hotelov in hiš se je tekom drsjsetni bt v Rimu po* trojno.   Ferrari* pa trdi, da bi bOo še
BtnOgO Vtč tajOSV t Italiji tat da bi ostali zn daljšo dobo, ako bi bilo življenje ce-nejasi ako bi bili lalsaaiflpl vozovi čistejši in ugodnejši, ako bi bilo uradništvo pri jatnejit in ako Li gostilničarji in posestniki hotelov toli grdi no obirali tujcev. V Italiji se tujec izkorišča nečuveno, zato pa vsakdo beži iz nje ter se ne vrne nikdar več.
* Klub 100 let starih mož. V Ne\v-forka ata ustanovila dva bivša sodnika in ■edaj k<-r sta || nad 70 let stara — kot odvetniku posmjoča moža, klub, ki sprejema ZA člene same take može, ki so že vsaj 7<) let stari in ki imajo trdno Vorjc živeti vsaj do 100. godu   Klub ima stroga
pravila ter se plačuje na leto B dolarjev.
Klubovi členi Imajo svojo gostilno in ka, varno, svojo bibUjoteko, svoje kopališke in dr. Pravila določajo mej drugim, da mora vsak član spati na dan 8 ur na desni .strani, in sicer vodno pri odprtem oknu, s«- mora vsako jutro v mlačni vodi kopati, mora imeti postelj sredi sobe, ne sme trpeti živali v sobah ter ne sme uživati preveč alkoholičnih pijač.
* Američansko gledališče. V Ameriki ne poznajo skoraj več gledališč s stalnim ravnateljem, stalnim repertoirjern in OSOD* j"rn Po novem gledališkem sistemu si iz-bere gle lallikl podjetnik najprej igro. katero misli uprizoriti. Potem si najame za to igro izmej 2000 igralcev najprimernejše in naj sposobnejše ljudi, na to izbornoga režiserja in advance agenta Ta dela reklamo s pla kati, z uprizarjanjem škandalov in s pisa-renjem pikanterij o sodelujočih igralkah in igralcih. Režiser uči svoje ljudi 8 -4 mesece vedno jedno in isto igro, ki se uprizori v vsakem oziru popolno ter se pri tem prav nič ne skopari. Ko igralci igro znajo, nastopijo ž njo najprej v manjših mestih, potem pa v večjih, končno v New-Yorku. Suflerja v Ameriki take družbe nimajo. Dramatizirane novele in dramatizirani romani ;\ la „Trilby4 so v Ameriki najljubši. Izvirna amer'žka 'ela se cenijo višje kot inozemska.
Književnost
— „Slovenka", glasilo slovenskega ženstva, prinaša, v B. zvezku naslednjo vsebino: Mokriška: Ločitev — pesem. — Doleneo: Moji stihi — pesem. — Danica: Naše ženstVO. — Vekoslav: Na verandi.— Dolenec: Šopek -- pesem. — Desimira: Zavist in žal — pesem. — Prijateljska pisma urednici „Slovenke". — Zorana; Moderni Efialt — pesem. — Marica: Junakinja. — Prevela Marica: Hrana za otroke --Razno. — Doma.
Telefonična in brzojavna poročila.
Položaj.
Praga 14 februvarja „ N a r. L i s t y" prijavljajo danes obširno situvacijako poročilo, v katerem potrjujejo in pojasnjujejo kar je „S!ov. Narod" že v soboto namignil, da so namreč zaradi nagodbe z Ogersko nastale silnetežave. „Nar. Listy" potrjujejo, da morajo narodi biti pripravljeni na vse eventuval-nosti, čoš, ako ta kriza še ni dosegla vrhunca, mu je pa že prav bliz u.
Deželni zbor dolenjeavstrijski.
Dunaj   14. februvarja.   Uradni list „Wicner Zeitung" prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor dolenjeavstrijski na dan 27. februvarja. ,,Proč od Rima".
Dunaj 14. februvarja. Načelnik nemške katoliške ljudske stranke, dr. K a t h r e i n je, kakor poroča „Vaterland", interveniral pri naučnom ministru zaradi oklica necega protestantskega pastorja, kateri je bil z rektorjevim privoljenjem nabit na vseuči-liščni deski v Gradcu in s katerim so se nemški visokošolci vabili na privaten razgovor v pastorjevo stanovanje. Minister je odgovoril, da mu jo stvar znana samo iz časnikov, da pa si bode dal o njej poročati. Smrtna kosa.
Dunaj 14. februvarja. V starosti 81 let je umrl danes oče češkega poslanca Papstmana. Pokojnik je bil odličen Slovan.
Nemškoliberalne vlade so ga kruto preganjale in ga krotila celo z vojaško silo.
Rim 14 fehruvarja. Tu je umrl princ Karol Bottopartt iz rimskega kolena te rodbine.
Pravosodni minister Ruber.
Praga   14.   f.-bruvarja. -Politik" poroča,   da  potane   piaf oeoHad   mini • Ruber po svojem bHinjem odstopa nsslc 1 nik (lilavnega sretnika Brauna,
Ravnopravnost v šleziji.
Opava 14   fbriivarjo.   Tuli  pri sodiščih v Frivalvovu in v Jagrovu v .šleziji odklanjajo nemški  sodniki Češko razprav Ijanje, čet, da niso vezani, držati se jo/i kovnih naredb, đesetno socHIČe pa jim je It pritrdil-, IzrekJH, da je v teh dveh okrajih samo nemščina uradni jezik Ogcrska kriza.
Budimpešta 11 f.d.ruvarjn. „Neues Pester Journal" p iroča, d i je ogersko ministerstvo v sredo sklenilo podati pogojema demisijo. V včerajšnji avdijenci ka, tero je irn d mmisterskl predsednik baron Banfly. rnu je cesar na jako laskav način izrekel zaupanje, iz česar sklepa imenovani list, dajo [»odano demisijo smatrati ko4
nesprejeto.
Afera Drevfus.
Pariz 11 februvarja. „Siecle" po« roča, da je vojni minister Frcycinet v jedni zadnjih sej ministerskega sveta naznanil, da namerava eeta vrata generalov podati kolektivno demisijo, ako se revizija l)reyfu/-, r," o.i-.•/..»m" -.:az'-n-k<-mu senatu kasacij.sk ega dvora. To naznanilo je napotilo Dupuya, da je podal dotični o tem v parlamentu že sprejeti zakonski načrt
Narodno gospodarstvo.
— Razglasi. Predstojniki političnih deželnih oblastev so določili, v katerih listih so razglaSevati 189.> vpisi v trgovski register. Ti listi so: za Kranjsko „Wiener Zeitung", „Laibaoher Zeitung" in „Slovenski Narod"; za Štajersko „\Viener Zeitung11 in „Grazer Zeitung"; za Koroško „Wiener Zel tung* in „Klagenfarter Zeitung" ; za Primorsko „\Viener Zeitung', „Osservatore Triestino" in „Triester Zeitung"; za Dalmacijo „Wiener Zeitung" in »Objavitelj Dal« matinski" — „Avvisatore DalmatO*.
— Razpisane dobave. C. kr. trgovsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnateljstvo kr. srbskih državnih železnic razpisalo dobavo papirja, kuvertov, gumi-unibika, čopičev, peres, svinčnikov in držal. Ponudbe nuj se vpo-šljejo ravnateljstvu do 2. maroa 1899. Dobavni razpis se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — C kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da se v pisarni ravnateljstva policijskega skladišča v Boulicu (Kajira) 28. februvarja 1899 do-poludne sprejemajo ponudbe v svrho dobave oblačil, hlevnih in v sedlarsko stroko spa-dajočih predmetov, za izboljšanje sedel potrebnega blaga, rumenega usnja in različnih drugih predmetov, in sicer za jedno leto od 1. aprila 1899 do 31. marca 1900.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Daljo.)
Roza je postala čmerna. Ravnanje njenega moža zdelo se ji je brezobzirno nasproti njej in nasproti njenemu očetu, kateremu bi bilo gotovo v veliko veselje, da bi sin toli častno mesto zavzemal. In to vse radi njegovih revežev? Ali zaradi pri manjkanja časa? Nemogoče I
Zopet je čutila oni negotovi strah Polastila se jo je neka slutnja, neko pred-čutje prihodnje nesreče, katera pa ni imela gotove oblike. Kolikokrat se je tudi tolažila! „Kaj neki mi more pretiti?" — vedno se je ono predčutje vleglo kakor ledena megla čez njeno prihodnost.
Danes je bil predp; govor radi novih volitev v društvo zdravnikov. Henrik je šel, da odkloni, akoravno je njegova žena še enkrat skušala, ga pregovoriti. Sedaj jo je odvrnil z glasom, katerega še ni nikdar od njega slišala. To ni mogla trma biti, to so morali biti tehtni vzroki, ki so ga k temu silili. Ali ni bil zdaj skrajni čas, da zaupa očetu svoje skrbi? Bilo ji je nepopisno hudo, čutila se jo samo s svojo skrivnostjo, samo s svojim strahom
Kakor hitro je odšel soprog, hitela je k očetu. Ko je stopila v njegovo sobo, ga je videla zamišljenega v svoje akte, da je
še zapazil ni. Ko se je ozrla v priprosti sobi krog sebe, rekla si je: skrivna lastnost, katera je v v. tli strogega ponosnega sodnika z inki lim zdravnikom, to po-razumijenje rn-j obema opira se na skupno temeljno potezo njih bitij Oba sta bila polna gorečnosti marljivosti v izpolnjevanji svojih dolžnostij, oba stroga in resna, oba moža stanovitne volje. In vendar — vendar!
X o . rale 1   f" gh- ! '   ■-: "Ini predsednik kvišku.
(Dsfli r-rih)
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so
poslali: Č. g   Jakob M^nhart,  mestni kapelan ptujski, riz raznih malenkosti** l gM. — G. Fran Kocbek, nadueitelj v Gornjem Gradu nabral na lovski v- -el;'i  H gld. 2o kr.   -   G Anton Gnus, nadučitelj v Dolu na Štajerskem, I gM. nabrane na občnem zboru đolsks „Posojilnice", 1 gM. kot dar dolskih igralcev in 1  gld. 17 kr. iz nabiralnika v gostilni g. Fr. Peklarja na Dolu in 3 gM. 6 kr . nahrano na gostiji organista J. Dragarja. — Po blagajničarici ženske podružnice ribniške, gdč. Anici Bohek,      gld., kot čisti dohodek veselice, katero sta priredili  dne 22. januvarja moška in Ionska podružnica v Ribnici. — G. Jožef Zelnik, župnik v ČemSeniku, 9 gld. — Gdč. Anica Bona-čeva nabrali v veseli družbi v Bonačevi gostilni v Begunjah pri Cerknici 1 gld. — Slavno „Hranilno in posojilno društvo" v Celovcu 100 gld.  — Obč. Odbor v Črnem vrhu pri Godoviču poslal po g. D. Rudolfu 8 gld.   — Skupina postnih uradnikov v Ljubljani 100 gld. 25 kr. pokroviteljnine. — Po g. Jos. Žirovniku v Gorjah B gld. dar gorjanske posojilnico in 1 gld. od g. župnika Sirn. Ažmana za izgubljeno stavo. — Ženska podružnica v Logatcu 36 gld. udnine in 21 gld. 60 kr. jubilejnega daru. — Tržaška ženska podružnica po blagajnici gdč. Milki Mankočevi 100 gld. pokroviteljnine, nabrane o priliki  „božičnice". — Molka podružnica na Vrhniki 33 gld. 64 kr. — Ženska podružnica na Vrhniki 48 gld. 8 kr. — Slavno upravništvo „Slov. lista" 4 gld. 20 kr. — Slavno upravništvo rSb>-venca" 8 gld.   — G. veletržec, predsednik trgovske zbornico in dež. poslanec, Ivan Perdan v Ljubljani, založnik Ciril-Metodovih vžigalic 200 gld. — Slavno delavsko ko neumno društvo v Ljubljani iz nabiralnika 2 gld. 19 kr. — Moška podružnica v Celju 55 gld. 79 kr. — Podružnica za Pivko v Št. Petru na Krasu 100 gld. — Iskreno zahvaljujemo rodoljube za izredno požrtvovalnost. BlagajniStvo družbe sv. Cirilain Metoda v Ljubljani. Uredništvu nasegalista je poslal: Za družbo sv. Cirila  in Matoda: Gospod J. S t ru cel j 12 K, nabrane pri banketu povodom oddajanja odlikovanj odliki 'Vancem žužemberSkega okraja. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
Sprejeli smo nadalje 22 K od gosp. J. TJ. v Mokronogu in 8 K 00 v. od gospe F. d. Sch. v Cerknici, a brez dostavka za kak namen? Prosimo torrj rodoljubno pošiljateljico in pošiljatelja, da nam izvolita to naznaniti, da potem darilo izkažemo in odvedemo avojemu namenu.
Poslano.
Janezu Polak-u, usnjarskemu pomočniku
v Kamniku.
Na VaSe „Poslano" v Stev. 34. ..Slovenskega Naroda" Vam odgovarjam sledeče :
Ker se ne maram spuščati z Vami po ča-sopislb v nikakorlne debate glede Va^ih dopisov, Vam tem potom naznanjam, da bom vložil pri sodilfiu tožbo, da se sodno dokaže vsa zadeva. Da pa častiti čitatelji sami sodbo izrečejo že naproj, zabelježim le to, da je bil podpis dopisnika v .,S!ov. Narodu", v katerem se je razpravljalo o agitaciji in mahinaciji zaradi veselice .rodoljubov" ftngiran, ter da se je ime gospoda Koželja podpisal črez njegove vednosti. Co je to značajno, naj Rodijo drugi!
Slavnemu c. kr, državnemu pravdniStvu pa pripuščam soditi, če jo dovoljeno podpisati osebo, katera ni dopisovalec.
Jos. Močnik.
*) Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.*'
Z ozirom na dopis 8. februvarja v .Slov. Narodu" izjavljam resnici na ljubo, kakor je že g. Filic izjavil, da jaz pri veselici dne 2. februvarja t. I. v čitalnici iz proste volje nisem pri godbi sodeloval ter me zaradi toga g. Pollak in jurist Tiizjak niti najmanje nista mogla od tega sodelovanja odgovarjati, dalje izjavljam, da me nobeden izmed gori navedenih gospodov na večer čitalmško veselice ni povabil v kako gostiln. >, torej tudi no v Uihtarjovo gostilno, dalje izjavljam, da nisem dobil od teh gospodov niti posredno niti neposredno kakega denarja za pijačo v tej gostilni, torej nista gg. Pollak in jurist Bizjak v vsej tej zadevi niti najmanje name uplivala. Sicer pa prosim gospode, ki me kličejo na odgovor v gostilno, da me od sedaj naprej radi to zadeve pustijo v miru, ker tej izjavi nimam ničesar več dostaviti. V dokaz vsemu temu služi, če treba, moja prisega.
V Kamniku, 13. februvarja 1899.
i307)_ Ivan Levičnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno lo toliko, kolikor določa zakon.
Bratje Sokoli!
One člene, ki se denašnje ma-skarade ne udeleže maskovani, vabi odbor, da pridejo v kolikor možno obilnem številu v polni društveni opravi.
V Ljubljani, 14. febr. 1899. Na zdsrl Odbor.
Condurango Malaga vino
(želodec krepčujoče vino).
Sonja., 2:\ s«ptem!>ra bw9S. Blag g»sp. >f. Mt t*l<. lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Va5 - Condurango Ma-
laf a Vino pristno  Deluje posebno dobro pri žeUil^ni
bon, krepi telo. lajša in vzbuja slast do ji dij
119 — 7) Dr. J. Folnegovlć. oh*, zdravnik.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Posestvo vi ?. Hov. Bft, kat ofol Gorjule, cenjeno L^JO pld., dno  17   M>r ivarja v Radovljici.
Posestvo viol, stev 'Jr>. kat. obe. 1'ijava »i r:. a. • (•!.!••:. 7.'*'._% pl ! \ r.."-' pl 1 ,!• • ■ IS februvarja v Ljubljani
Posestvo vl"ž. Stev f/i, kat. obč. Zagorje cenjeno BO0Đ |M in pOOSOtVO vi 4 štev 01, kat oM. Hotič, cenjeno 1225 gld. 200 gld., oba dne 21. februvarja v Litiji.
Posestvo, hiša štev. 2, Konjušne ulice. vluž. štev 47, kat oM Trnovsko predmestne, cenjen-4l?>8 gld, 37 kr. dne 22. tebruvaria v Ljubljani.
Posestvi« hiS. štev 4, v Kurji vasi, vlož. štev. 82 kat ob& Kar! vska predmestje, cenjen« 17 521 gld. o2. dne 22.  februvarja v Ljubljani.
Zemljišče pok. Mine Kastelie, vlož štev 241 in 242." kar. obi Vipava, cenjeno 115«) gld in 100 gld., dne 23. februvarja v Vipavi.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10, februvarja : Jožeta i lutl, uradnikova vdova. 84 let. Spitalske ulice St 8, mrtvoud.
Dne 11 februvarja Apolonija Hlebš, delavčeva žena, 7:! let. Kolodvorske ulice St. 16, osta-relost — Ivana Kotnik, zasebnica, 62 let. Sv Petra cesta št. 20, vnetje sopil.
Meteorologično poročilo.
J morjirra 3»<i'i
Srednji <r»cni tlak
■ '.is pa
zovanja
Stanje i y baro
metra v mm.
13. 9. zvečer  73(3 7
~ >
I i
s- g
51
14. 7. zjutraj  737'6      1'
Veti ovi
si- jug »r s vzhod
2. popol   737 7     10-7 p. m.jzah.
Nebo
jasno   t B
del- oblač. ~ jasno 5
male
Srednja včerajšnja temperatura 66 , nor-—0-4*
^MziSLjslra. "borza.
dne" 14. februvarja 1899.
Išče se
najbolji izvor za  nakapovanje ka?*, taja, ruma in ISjSjstl
Nepotrebno iskati! (21—36)
Kavčič «\ Lilleg v Prešernovih ulicah
.b bivata to blago neposredno it prekmurskih MM
ter prodajata
l  kilo fine kave (Santos 1'nroe   po .   . . gld.
I steklenica pristnega J.tmaika ruma . „
I dt-ka pristnega Pecco Sonchong«#sje .
l pusica prave angleške carske melanže . „
l -e k     ca pristnega finega konjaka   . . „
jJSf "Brei tekmeca!
(KM OM 1 K
mlad, neoženjen, dobro izvežban v tej stroki,
se takoj v službo sprejme.
Flača na mesec 4«) gld. — Več o tem pove upravništvo „SIov. Naroda".    (3t>6—l)
Ces. kr. avstrijske jfe državne železnice.
Skupni državni dulg v notah. .	101 '	Jld.	65 kr.
Skupni državni dolg v srebru	101		25 „
Avstrijska zlata renta ....	UM		30 ,
Avstrijska kronska renta 4" „ . .	101	a	85 ,
Ogerska zlata renta 4°/,.       . •	119		85
Ogerska kronska renta 4° 0    . .	97		85 ,
Avgtro-ogerske bančne delnice	91U	9	
Kreditne delnice.......	367	n	50
London vista........	120	„	40 .
Nemški drž. bankovci za 100 mark	58	•	95 -
	11		78 ,
	9	_	
Italijanski bankovci.....	44		42' , „
			68 „
0mf* Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA			
MAKS VERSEC, Ljubljana, šelenburgo ve ulice 3.			
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobre 189S. leta. Odhod l% LJubljane juž. kol. Proga eem Trbiž. Ob 12. uri B tu. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fran zeti sfeste. Ljubu >: čez SeLtha' Ausse. So 1 nog rad j cez Klen Re fliug v Steyv. v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri B m. zjutraj osobni vbik v Trbiž. Fontabel, Beljak. Oiovec, Fran-zensteste. Ljubno, Dunaj; ć^z Sel/.tbal v Solnograd ; tez Arastette i na Dunaj — 0-< 11. uri ni. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Bebak, Celovec. Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Op 4. uri 2 m po*>oludne osobni vlak v Trbiž. Beliak, Celovec Ljubno; cez Selztbal v Solnocrad, Lend-0 stein. Zeli ob jezeru, lnoinost, Bregenc. Cur h Oenev>>, Pariz, čez Kloin ReiHmg v Steyr, Line, Budfji-vico. Ptssoj, Marjioe vare, Heb, Francove vare, Karlovo vare, Prago. Lipsko, Ibitiaj via Amstetten. - Proga v Novo mesto In v Kooavje. Mešani vlaki: Ob H uri 15 m. zjutraj, ob 19. uri b& m. popoludne, ob rt uri 30 m avefter. — Prihod v LJubljano j k. Proga ls Trbiža. Ob 6. ur« 46. m. /jntruj 0K"bn> vlnk z Dunaia via Amstetten. \?. Lijtskega, Praue F atico»ih varov, Karlovih varov, Uebv .Mu-iiinih v;irov. Pbnja, Budejevic, S.dno-grad.i. Litica, Steyra, Aus-eea. Ljnbna, Celovca, Be-ljiika. Franr.ensfeste. — Ob U. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Duaaja via Amstetten, Kstrlovih vaiov. Heba. Marijinih varov. Pl^nja, Budejevic, Solno o-ada Linefl StfVia, P:n-:/.a 0i> «ve, Cu-iha, Bctfeiica, Ino-mosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljubua, C.-lovca, Linca, Ponabla. — Ob 4, uri m popolodtie □eobni vla< z Donijo. LjubtiO, Sel. tnalu Beljaka, Celovca, FransensfeetOi Pootabla, — Ob ^i mi 6 m. zveči r osobni vlak z Dunaj«. L ubua. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega aieata L.n Ko-6evja. iteboni vlaki: Oh * on IV m. /jutraj, ob -j uri .12 m. popoludua in «.b S. uri 86 m oteeer, -Odb.od ls LJubljane d, k v Kamnik. Ob 7 uri 2iJ m. zjutraj, ob 2. uri m. popoludne, ot Uri BO m. — Prihod v LJubljano d. k lx K ..— ^a. Ob 6. uri B6 m. .ijutuij, ob II. h m. d"p .ludne. 6. uri 10 m. 1,1)
Reform sifoni.
5
(D
t?
H
B
ID
o1
Zakonito zavarovan.
Dr.Wagner&Comp.
linim tovarne kot komaniltna Srntta.
Dunaj XVIII., Schoppenhauerstrasse št. 45.
Večkrat odlikovana in največja specijalna tovarna na kontinentu izdeluje kot
š p ec ij a I iteto : 1&£Q
avtomatično delujoče  stroje za sodovo vodo. ki izdelujejo vsako aro BO do 1800 sifonov 3 tekofio oglikovo kislino.
Zavod za popolno upravo in oskrbovanje tovarn za sodovko in mineralne vode  najnovejšega in najboljšega sistema. Z nažimi patentovanimi stroji za sodovko stane 6 sifovov
IfJSST jeden novčić. Ifep
Izvaia   ti  v  ogromnih  množinah  v vse dežele »veta.
Aparati za mineralne vode od 50 gld. av. v. naprej. Izdelovanje pivnih pritiakalnih aparatov s tekočo oglikovo kislino
Novi in proti slorabl savarajo6i so naši Reform sifoni,
zakonito zavarovani v vseh kulturnih državah.
Cenike in prevdarke  stroškov pošilja na zahtevanje gratis in franko na.ša pisarna:
Dunaj XVIII., Schopenhauerstrasse 45.
Telefon St. 12375.   Intcrurbanni promet. (289—2)
Usisflov
leta
1S42.
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ul ce 4.
Pleakaraka mojstra e. kr. drž. in e, kr. pri v. 6 juine železnice.
Slikarja napisov.
St;i \ tiinska in poliištvcmi pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, laka in firnežer
no drobno in na di b< lo
Velika lzblrka dr. Sohoerfeld-o7ib
barv ▼ tubah za ak&d. slikarje.
-♦»■ Zaloga vsakovrstnih  ooplcev So pleskarje slikarja ln sldarje, itedllnega mazila sa hrastovo pode, korbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občins' u najnovej'o, nu|boljle in neprecenljivo srcdi>tvo ?a hkacjs
tetnih tal p' d imenom „Raptdol '. Priporočava Ke tudi «1. občinstvu za Vfce v na jino stroko spadajoče delo v mestu in na defeli kot priznano reelno in fino po nsjnisjih cenah.
erilo za gospode
najboljše blago m
kravate
prodaja 0
s Alojzij Perschćs
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Avtomatični
loTilcisaiutiM
Za podgane gld. 2"—, za misi gld. 1 20. Love brea nadzorstva po 4o v jedni noCi, ne puSCaj" nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Povsod najboljši vspehi. Pošilja se proti povzetju i302-l) 1..Z. FSZTZS, Dunaj, II., Taborstrosso II B.
V III. nadstropju ležeče
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje, podstrešne shrambe in jedne drvarnice,
0<1cllt   m««t  m   1.  111*1 j 0111 lSf>l>
vkhiši Krojaške ulice št. 1 pod jako ugodnimi pogoji.
Natan^neja pojasnila daj»^ se ondi v gostilni MPri luni". i2r>2—4)
Naznanilo.
Načelništvo juine železnice v Ljubljani naznanja, da se bode
dnć 21. svečana 1.1.
ob 10. uri dopoludne
sledeče, v skladišču carinskega urada na južnem kolodvoru nahajajoče se blago:
10 vreč kave, 4 vreće rozin, 1 vrečo mandeljnov in l zaboj čaja.
Od tega blaga bode imel kupec plačati pripadajočo carino in ga potem takoj odvesti iz carinskega skladišča. (.305-1)
Ref orm-česalo
..prljatrlj žlvallj"
je brez dvoma najboljše, v rabi najcenejše česalo. Ksrtača se najbolje hrani In ne prouzroča nobenih poškodovanj,   tudi naj-nežnej5e kože. ali vznemirjanja najbolj občutnih žlvallj, odstrani hitro in temeljito prah in nesnago llake. Ni treba veliko moči, zobje se ne zsmašijo. Čisti se samo od sebe. Cena komad 1 gld.   Ako se vpošljo gld. 120, lobi poštnine prosto; po povzetju gld. 1'40.
1X1. FEITH, Dunaj,
II., Taborstrasse 11 B. 301-1
#JRS2£
z
no
za
se 1
ODO)
vso noč odprta.
I. in II. stev., odnosno celi letnik „Ljubljanskoga Zvona" 1898 kupi Anton Umak, Brežice, kamor naj se blagovoli ponuditi. (300-1)
Spretnega pisarja
v z prej me takoj
dr. Al. Krami, odfttflik I Ctlltcu.
Plača po dogovoru (299-11
srednje starosti, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pismu zmožen, z najboljšimi referencami,
želi dobiti službo hišnega oskrbnika.
(304-1)
V Hafnerjevi parni
bode
pepelni.no sredo, dne* 15. t. m.
velika
pojedindanikov.
Godbo oskrbi priljubljeni ljubljanski kvartet na lok.
Majuljudriftjc vabi       z velespo&tovanjem
J. Lorber
(308) restavratur.
S. 1,90 1.
dilst.
<277~
C kr. okrožno sodišče v Kovemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kj^r velja konsurzni red z dne z dno 25. decembra 1868, se nahajajoče premoženje neprotokolovanega trgovca Gregorja Bartola v Travniku, okraj Ribnica, odprlo konkurz, tel imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež. sodn. svetnika Frana Vlfinikarja z uradnim sedežem v Ribnici in za začasnega upravitelja mase Ivana R.usa, posestnika v Travniku
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 21 februvarja 1899. ob 10. uri zjutraj na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji drujsega masnega upravitelja, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hoto staviti do skupne konkurzne maso kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava,
do dne 9. marca 1899. leta
pri tem sodišči, ali pri okrajnem sodišču v Ribnici po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dno 7. aprila 1800. pred
c. kr. konkurznim komisarjem pri likvidačnera dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Pri splošnem likviilačnem dnovu prisotni zglaSeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in Članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zgašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelelek III., dne 8. februvarja 1899.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cista it. 16.
Šivalni stroji
po najnlftjlh oenah.
Bicikl« iti v to stroko upa dAJofa popravila i/,vr6ujf dobro in ceno. 6 Vuinja oarotila w Wim iiirSajejo.
Anton Presker Sv. Petra cesta it. 6  Ljubljana  Sv. Petra cesta it. G
priporoCa svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe« nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleko po meri bo po najnovej&ih ugorcih in po najnižjih cenah
"litreje izgotovljajo,
solidno in najhitreje izgotorljajo
Kožuhovino
kakor:
čepice, mufe
i. t. d. priporoča po najnižjih cenah
J. S. BENEDIKT
na Starem trga. e 'BSsVMBBVBVBBVaaaB
Udsjatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Tiaatnina in tisk „Narodna Tiakama4.
3