SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH 18 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2004 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580-0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: 01 2001 110 http://www.nuk.uni-li.si/ Za knjižnico: Lenart Šetinc Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Littera picta, Ljubljana /'X2oZff Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo SPECIALNE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 2002 Damjana Tizaj Marc to o V cn TJ a Z > o TD u\£ ‘ TJ '—J 91 'c ' Ot— 004^- OJt— OOt - oo Tabela 12: RAČUNALNIŠKA OPREMA V KNJIŽNICI (2002) Legenda: D = drugo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo 47 48 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO POROČILO O DELU SPECIALNE KNJIŽNICE Poročevalsko leto: 2002 1. Uradno ime knjižnice (ustanove) Ime matične ustanove (za nesamostojne knjižnice): Ime knjižnice: Skrajšano ime (akronim) ustanove: 2. Naslov knjižnice Naslov:_ Telefon:___Faks: Naslov elektronske pošte knjižnice: __ Spletna stran knjižnice:_ Vodja knjižnice:_ 3. Odprtost knjižnice za uporabnike (v tipičnem tednu)_ (skupno število ur odprtosti) a) ponedeljek - petek: (od do) b) sobota: (od do) c) nedelja: (od do) 4. Zbirka (stanje 31.12.2002) a) Število enot knjižnega gradiva (inventarne enote): SKUPAJ enot knjižnega gradiva: V tekočih metrih polic:_ b) Število enot neknjižnega gradiva (inventarne enote): NUK, DMS SKUPAJ enot neknjižnega gradiva:_ c) Število standardov:_ d) Število patentov: _ SKUPAJ vse knjižnično gradivo (a+b+c+d):_ V tekočih metrih polic:__ d) Število naročenih naslovov serijskih publikacij v letu 2002 Od tega: Število naročenih serijskih publikacij v elektronski obliki: a) on-line:_ b) na CD-ROM-u: _ 5. Prirast knjižnega gradiva (1.1.2002 do 31.12.2002) a) Prirast knjižnega gradiva (inventarne enote): Skupaj prirast knjižnega gradiva: V tekočih metrih polic:_ NUK, DMS 2 b) Prirast neknjižnega gradiva: Skupaj prirast neknjižnega gradiva:__ c) Prirast standardov:__ d) Prirast patentov: SKUPAJ prirast knjižničnega gradiva (a+b+c+d):_ 6. Odpisano knjižnično gradivo 7. Izposoja NUK, DMS 3 b) Izp osoja v knjižnico oz. čitalnico(e): SKUPAJ izposoja (a + b):_ c) Ali je izposoja avtomatizirana: DA NE 8. Medknjižnična izposoja SKUPAJ realizirana medknjižnična izposoja (a + b): 9. Informacijska dejavnost knjižnice a) Število prejetih zahtevkov po informacijah:_ b) Število realiziranih informacij:_ c) Število nerealiziranih informacij:_ NUK, DMS 4 10. Uporaba elektronskih virov v knjižnicah pri posredovanju informacij a) Računalniška oprema v knjižnici: (Vpišite število kosov opreme, ki so na razpolago.) b) Namen uporabe računalniške opreme v knjižnici: 11. Uporaba COBISS-a a) Število vseh vnosov v COBISS v letu 2002_ b) Od tega za potrebe bibliografije raziskovalcev_ c) Število kreiranih bibliografskih zapisov_ d) Članstvo v COBISS-u (Obkrožite ustrezni odgovor.): polnopravno pridruženo nismo član 12. Uporaba elektronskih virov v knjižnici a) Za kaj uporabljate elektronske vire v knjižnici: (Obkrožite ustrezni odgovor.) - za posredovanje informacij uporabnikom - za dodatno izobraževanje knjižničnih delavcev - za interno delo v knjižnici - za izobraževanje uporabnikov NUK, DMS 5 b) Pogostost uporabe elektronskih virov pri oblikovanju informacij za uporabnike: (Obkrožite ustrezni odgovor.) - do 25% - od 25%-50% - od 50%-75% - več kot 75% 13. Kopije gradiv (foto in druge oblike), ki jih je knjižnica naredila za uporabnike: a) Kopije na papirju (število strani):_ b) Druge oblike (število fizičnih enot):_ 14. Uporabniki in obisk a) Število potencialnih uporabnikov:_ b) Število uporabnikov: c) Obisk: 15. Usposabljanje uporabnikov a) Ali knjižnica organizira usposabljanje uporabnikov za uporabo elektronskih virov: DA NE c) Druge aktivnosti za uporabnike: NUK, DMS 6 16. Delavci knjižnice na dan 31.12.2002 (v EPZ) a)__ M 17. Prihodki in odhodki knjižnice (1.1.2002-31.12.2002) Prihodki knjižnice skupaj:_ b) Sredstva za nakup knjižničnega gradiva: NUK, DMS 7 Novosti in posebnosti (novi prostori, nove dejavnosti in podobno) v letu 2002: Vaša mnenja in predlogi: NUK, DMS 8 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 111/2002), zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2002, to je obdobje od 1.1.2002 do 31.12.2002. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http:/ /www.nuk.uni-lj.si) in Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 1 NUK, DMS 2 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; - hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. NUK, DMS 3 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Vse gradivo, ki ga knjižnica zagotavlja svojim uporabnikom. To je vse gradivo, ki ga ima knjižnica v lasti in elektronski viri, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si lahko zagotovi knjižnica sama ali konzorcij knjižnic ali /in pa jo financira zunanji vir. Pridobivanje zbirke pomeni načrten izbor dokumentov in zagotavljanje dostopa do dokumentov in njihovo vključevanje v OPAC ali v druge podatkovne zbirke knjižnice. Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov nista vključena. Povezave do virov, ki so dostopni s pomočjo medmrežja in do katerih si knjižnica ni zagotovila pravice dostopa z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, niso vključene. Knjižnična zbirka (stanje) Število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. Odpisano gradivo Knjižnično gradivo ali dokument, ki je trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo odpišemo tako, da jih izbrišemo iz knjižničnih evidenc in prekinemo licenčno pogodbo. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); - pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot NUK, DMS 4 inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop na daljavo, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje številokosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec Fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Digitalni dokument Posamezen dokument, ki gaje digitalizirala knjižnica ali pa gaje pridobila v digitalni obliki. Digitalni dokumenti vključujejo: knjige (monografije, poročila), kartografske in glasbene dokumente, separate člankov in tako dalje. Serijskih publikacij, patentov in avdiovizualnega gradiva ne štejemo med digitalne dokumente. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za namen tega vprašalnika serijske publikacije delimo glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. NUK, DMS 5 Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Definicija vključuje tudi elektronske časnike. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtoijev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronski viri, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, kijih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. NUK, DMS 6 Elektronski vir Vsak dokument v elektronski obliki, za uporabo katerega potrebujemo računalniško opremo. Elektronski viri vključujejo digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, podatkovne zbirke, elektronske patente in elektronsko avdiovizualno gradivo. Elektronskih virov, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Podatkovna zbirka Zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke z besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna s pomočjo klicnih linij ali medmrežja. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali Zbirka bibliografskih podatkov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in /ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke z besedili niso vključene. Podatkovna zbirka z besedili Zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov in tako dalje), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili ne vključujejo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovna zbirka, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi druge vrste podatkov, se šteje kot podatkovna zbirka z besedili. Druga podatkovna zbirka Podatkovna zbirka, ki vsebuje opisne ali numerične podatke; navadno ne uporabljamo celotne podatkovne zbirke ampak le tiste dele zbirke, ki jih potrebujemo za posredovanje določenih informacij. To so na primer imeniki, enciklopedije, slovarji, statistične tabele in podobno. Cederom Medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa, hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. NUK, DMS 7 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Oprema in prostor Citalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Omrežje Več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddveija, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; NUK, DMS 8 specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. v Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Pravica dostopa Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Medmrežje (Internet) Obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Spletna stran knjižnice Predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko digitalnih dokumentov. Lokalni dostop Način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem ni fizičnega nosilca. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Sem štejemo tudi trde diske osebnih računalnikov. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu in telefaksu. NUK, DMS 9 Elektronska storitev Storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema dostop do računalniških katalogov, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, referenčne informacije, elektronsko posredovanje dokumentov in omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici. Elektronsko posredovanje dokumentov Elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, kijih pošljemo po telefaksu. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, dobavljen izven knjižnične zbirke in ki ga posredujejo dobavitelji, ki niso knjižnice (ne prek medknjižnične izposoje), pri čemer je knjižnica sodelovala pri transakciji in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako transakcijo posebej ali pa se določeno število transakcij plača vnaprej. Izposoja Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Izposoja vključuje podaljšave, ki jih je treba šteti ločeno. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (tudi tiste, ki so posredovani prek telefaksa) in izpise elektronskih dokumentov, kijih osebje knjižnice natisne za uporabnika. Izposoja vključuje tudi izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Prenos dokumenta v elektronski obliki se šteje kot elektronsko posredovanje dokumenta. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), kije neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. NUK, DMS 10 Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1 ). Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 11 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2003. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 12 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POSAMEZNIH VPRAŠANJ Specialne knjižnice (2002) 3. vprašanje: Navedite največje število ur odprtosti. 4. a) vprašanje: Če ne vodite natančne evidence pri vprašanju knjižnične zbirke, izpolnite vsaj rubriko SKUPAJ. Enota štetja je inventarna enota (glej definicije). 4. b) vprašanje: Neknjižno gradivo skupaj pomeni seštevek obeh razpredelnic. Kjer enot ne inventarizirate, napišite število fizičnih enot (na primer drobni tisk). 5. vprašanje: Navedite samo število dejansko naročenih naslovov publikacij; ne vključujte knjižnih zbirk. 6. vprašanje: Tudi pri štetju prirasta knjižničnega gradiva upoštevajte inventarne enote. 8. vprašanje: Pri štetju izposoje upoštevajte fizične enote (glej definicije). 9. vprašanje: Pri obeh rubrikah (a in b) je osnova štetja fizična enota. 10. vprašanje: Če imate predvsem informacijsko dejavnost in nimate izposoje, lahko izpolnite samo to vprašanje. Upoštevajte samo strokovne informacije, ki se nanašajo na določeno tematsko področje, ki ga pokriva vaš informacijski oddelek oziroma vaša knjižnica. NUK, DMS, specialne knjižnice 2002 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo SPECIALNE KNJIŽNICE v letu 2002 Adria Airways Dokumentacijski center SVL 4210 Brnik Aero, kemična, grafična in papirna industrija, d.d. Strokovna knjižnica Ipavčeva 32, p.p. 430 3000 Celje Andragoški center RS Knjižnica Šmartinska 134a 1000 Ljubljana Arhitekturni muzej Ljubljana Knjižnica Grad Fužine, Pot na Fužine 2 1000 Ljubljana Arhiv RS Knjižnica Zvezdarska l,p.p. 1127 1127 Ljubljana Banka Slovenije Strokovna knjižnica Slovenska 35, p.p. 440 1505 Ljubljana Belokranjski muzej Metlika Knjižnica Trg svobode 4 8330 Metlika Cinkarna Metalurško kemična industrija Celje, d.d. INDOK center s strokovno knjižnico Kidričeva 25, p.p. 1032 3000 Celje Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo - Golnik Knjižnica Golnik 36 4204 Golnik COLOR d.d. Industrija sintetičnih smol, barv in lakov Knjižnica in dokumentacija C. komandanta Staneta 4 1215 Medvode Dolenjski muzej Novo mesto Strokovna knjižnica Muzejska 3, p.p. 17 8000 Novo mesto Domel, d.d. Kopirnica in knjižnica Otoki 21 4228 Železniki Donit Tesnit, d.d. INDOK C. komandanta Staneta 38 1215 Medvode Droga, d.d. Strokovna knjižnica Obala 27 6320 Portorož Državni izpitni center Knjižnica RIC Podmilščakova 25 1000 Ljubljana Državni zbor RS Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Šubičeva 4 1000 Ljubljana EDC pri Ekonomski fakulteti Knjižnica Kardeljeva pl. 17 1000 Ljubljana Ekonomski institut Pravne fakultete Knjižnica Prešernova 21, p.p. 301 1000 Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar Specialna knjižnica za elektrotehniko Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Knjižnica Koroška 58, p.p. 22 3320 Velenje Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Knjižnica Mladinska 9 2000 Maribor Fondacija GEA 2000 Knjižnica Mestni trg 9 1000 Ljubljana NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo Frančiškanski samostan Frančiškanska knjižnica Prešernov trg 4 1000 Ljubljana Fructal Knjižnica Tovarniška 7 5270 Ajdovščina Generalni sekretariat vlade RS Knjižnica Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana Geološki zavod Republike Slovenije Knjižnica in INDOK Dimičeva 14 1000 Ljubljana Ginekološka klinika Knjižnica Slajmerjeva 4/V 1000 Ljubljana Gorenje, d.d. Velenje Center za standardizacijo, INDOK Partizanska 12 3503 Velenje Gorenjski muzej Kranj Knjižnica Tomšičeva 44, p.p. 52 4000 Kranj Goriški muzej Knjižnica Grajska 1 5000 Nova Gorica Gospodarska zbornica Slovenije Knjižnica Dimičeva 13 1504 Ljubljana Gradis Teo, d.d. INDOK center Šmartinska 134 a 1122 Ljubljana Helios, tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo INDOK - Knjižnica Količevo 65 1230 Domžale Henkel - Zlatorog, d.o.o. Maribor Knjižnica in dokumentacija Industrijska 23 2506 Maribor Hidrometeorološki zavod RS Knjižnica Vojkova ulica lb, p.p. 2549 1000 Ljubljana Industrija usnja Vrhnika, Raziskovalna enota INDOK center Tržaška cesta 31 1360 Vrhnika Institut informacijskih znanosti Knjižnica Prešernova 17 2000 Maribor Institut Jožef Stefan Znanstveno-informacijski center Jamova 39, p.p. 3000 1001 Ljubljana Institut za varilstvo, d.o.o. Knjižnica Ptujska 19, p.p. 158 1000 Ljubljana Inštitut RS za rehabilitacijo INDOK služba in knjižnica Linhartova 51, p.p. 3121 1112 Ljubljana Inštitut za celulozo in papir INDOK služba Bogišičeva 8, p.p. 366/VII 1000 Ljubljana Inštitut za ekološki inženiring Knjižnica Ljubljanska 9 2000 Maribor Inštitut za ekonomska raziskovanja Knjižnica Kardeljeva pl. 17 1000 Ljubljana Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko Knjižnica Teslova 30, p.p. 59 1000 Ljubljana Inštitut za geografijo Dokumentacija Trg francoske revolucije 7, p.p. 466 1000 Ljubljana Inštitut za hidravlične raziskave Knjižnica Hajdrihova 28 1000 Ljubljana NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo 2 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Knjižnica Lepi pot 11, p.p. 431 1000 Ljubljana Inštitut za narodnostna vprašanja Knjižnica Erjavčeva 26, p.p. 318 1000 Ljubljana Inštitut za novejšo zgodovino Knjižnica Kongresni trg 1, p.p. 207 1000 Ljubljana Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Knjižnica Slovenčeva 93 1000 Ljubljana Inštitut za varovanje zdravja RS Enota za raziskovanje in INDOK Trubaijeva 2 1000 Ljubljana Iskra INDOK, d.o.o. Iskra INDOK d.o.o. Tržaška 2 1000 Ljubljana ITEO, Svetovalni institut, d.d. INDOK Kotnikova 28 1001 Ljubljana Javno podjetje Elektrogospodarstvo Slovenije Razvoj in inženiring d.d. Knjižnica Vetrinjska 2, p.p. 1580 2000 Maribor Javno podjetje Energetika Ljubljana Strokovna knjižnica Verovškova ul. 70, p.p. 2374 1107 Ljubljana Jelovica, d.d. lesna industrija Specialna knjižnica Kidričeva 58 4220 Škoija Loka Kemijski inštitut Knjižnica Hajdrihova 19, p.p. 3430 1000 Ljubljana Kmetijski inštitut Slovenije Knjižnica in INDOK Hacquetova 17, p.p. 2553 1001 Ljubljana Koroški muzej Ravne na Koroškem Strokovna knjižnica Na gradu 5 2390 Ravne na Koroškem Krka, d.d. Novo mesto Center za strokovno informatiko Šmarješka c. 6 8501 Novo mesto Lek, Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d.d. Specialna knjižnica Verovškova 57 1000 Ljubljana LIV Postojna, Hidravlika, stroji, plastika, d.d. Knjižnica v tehničnem sektorju Industrijska c. 2 6230 Postojna Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Knjižnica Tržaška 4, p.p. 398 1001 Ljubljana Ljubljanski urbanistični zavod, d.d. Knjižnica Vojkova 57 1000 Ljubljana Loški muzej Škoija Loka Knjižnica Grajska pot 13, p.p. 9 4220 Škofja Loka Mariborska livarna Maribor, d.d. Strokovna knjižnica Oreško nabrežje 9, p.p. 120 2000 Maribor Mednarodni center za promocijo podjetij Knjižnica Dunajska 104, p.p. 92 1109 Ljubljana Mednarodni grafični likovni center Pod tumom 3 1000 Ljubljana Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri PAM Knjižnica mednarodnega inštituta arhivskih znanosti pri PAM Glavni trg 6 2000 Maribor NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo 3 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran Knjižnica Trg bratstva 1, p.p. 59 6330 Piran Melamin - kemična tovarna, d.d. Kočevje Strokovna knjižnica Tomšičeva 9 1330 Kočevje Merkur - trgovina in storitve d.d. Informacijsko komunikacijski center - knjižnica Mariborska 7 3502 Celje Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava Knjižnica Adamič Lundrovo nabrežje 2 1000 Ljubljana Mestni muzej Idrija Knjižnica Prelovčeva 9, p.p. 11 5280 Idrija Mestni muzej Ljubljana Knjižnica Gosposka 15 1000 Ljubljana Metal Ravne, d.o.o. Specialna knjižnica Koroška c. 14 2390 Ravne na Koroškem Ministrstvo za finance Informacijsko-knj ižnični oddelek Župančičeva 3 1502 Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve Uprava skupnih služb - Knjižnica Stefanova 2 1501 Ljubljana Ministrstvo za obrambo Osrednja knjižnica MORS Kardeljeva pl. 19 1000 Ljubljana Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Knjižnica Trg OF 13 1000 Ljubljana Ministrstvo za zunanje zadeve Specialna knjižnica Prešernova 25, p.p. 481 1000 Ljubljana Modema galerija Ljubljana Knjižnica Tomšičeva 14 1000 Ljubljana Muzej narodne osvoboditve Maribor Strokovna knjižnica Ulica heroja Tomšiča 5 2000 Maribor Muzej novejše zgodovine, Ljubljana Knjižnica Celovška cesta 23 1000 Ljubljana Muzejsko društvo Železniki Knjižnica Na plavžu 58 4228 Železniki Nacionalni inštitut za biologijo Biološka knjižnica Večna pot 111, p.p. 141 1000 Ljubljana Nadškofijski ordinariat Škofijska knjižnica Ciril-Metodov trg 4, Poljanska 4 1000 Ljubljana Narodna galerija Specialna knjižnica Puharjeva 9, p.p. 432 1001 Ljubljana Narodni muzej Slovenije Knjižnica Prešernova 20, p.p. 529 1000 Ljubljana Nemška čitalnica / Deutscher Lesesaal Centralna tehniška knjižnica Trg republike 3 1000 Ljubljana Onkološki inštitut Knjižnica in informacijski center za onkologijo Zaloška 5, p.p. 2117 1102 Ljubljana NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo 4 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo Paloma Strokovna knjižnica Sladki vrh 1 2214 Sladki vrh Pedagoški inštitut Knjižnica Gerbičeva 62, p.p. 2976 1000 Ljubljana Petrol d.d. Knjižnično-informacijski center Dunajska 50 1527 Ljubljana Pokrajinski arhiv Maribor Knjižnica Glavni trg 7 2000 Maribor Pokrajinski muzej Kočevje Knjižnica Prešernova 11 1330 Kočevje Pokrajinski muzej Koper - Museo regionale Capodistria Knjižnica Kidričeva 19, p.p. 605 6001 Koper - Capodistria Pokrajinski muzej Murska Sobota Knjižnica Trubarjev drevored 4 9000 Murska Sobota Pokrajinski muzej Ptuj Knjižnica Muzejski trg 1 2250 Ptuj Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran Knjižnica Cankarjevo nab. 3, p.p. 103 6330 Piran Posavski muzej Brežice Knjižnica C. prvih borcev 1, p.p. 5 8250 Brežice Pospeševalni center za malo gospodarstvo - PCMG Euro-Info korespondenčni center Dunajska 156 1000 Ljubljana Pošta Slovenije d.o.o. Knjižnica Slomškov trg 10 2500 Maribor Premogovnik Velenje Strokovna knjižnica Partizanska 78 3320 Velenje Prirodoslovni muzej Slovenije Knjižnica Prešernova 20, p.p. 290 1001 Ljubljana Radenska, d.d. Radenci Raziskovalna enota - Knjižnica Zdraviliško naselje 14 9502 Radenci Raziskovalni center Ekonomske fakultete Knjižnica Kardeljeva pl. 17 1000 Ljubljana Restavratorski center RS Knjižnica Poljanska 40 1000 Ljubljana Revoz d.d. Specialna knjižnica Belokranjska 4 8000 Novo mesto RRC - Računalniške storitve Knjižnica Jadranska 21 1000 Ljubljana Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o. Strokovna knjižnica Trg revolucije 12, p.p. 80 1420 Trbovlje Salezijanski inšpektorat - Don Boskovi Salezijanci, Ljubljana Salezijanska knjižnica Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana Salonit Anhovo - Razvojno raziskovalni inštitut, d.o.o. INDOK dejavnost Vojkova 1 5210 Anhovo Saturnus Avtooprema, d.d. Tehnična knjižnica Saturnus Letališka c. 17 1000 Ljubljana NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo 5 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo Sava d.d., Gumarska in kemična industrija Strokovna knjižnica Sava - Informacijsko dokumentacijski center Škofjeloška c. 6 4502 Kranj Semeniška knjižnica Bogoslovno semenišče Dolničarjeva 4 1000 Ljubljana Slovanska knjižnica Slovanska knjižnica Einspilerjeva 1 1000 Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umetnosti Biblioteka SAZU Novi trg 5/1, p.p. 323 1000 Ljubljana Slovenska filharmonija Kongresni trg 10 1000 Ljubljana Slovenska kinoteka Knjižnica Miklošičeva 38 1000 Ljubljana Slovenske železarne - Acroni d.o.o. Strokovna knjižnica Cesta Borisa Kidriča 44 4270 Jesenice Slovenske železnice d.d. Knjižnica Kolodvorska 11, p.p. 4429 1506 Ljubljana Slovenski etnografski muzej Knjižnica Metelkova 2 1000 Ljubljana Slovenski gledališki muzej Knjižnica Mestni trg 17 1000 Ljubljana Slovenski inštitut za standardizacijo in meroslovje Knjižnica Šmartinska 140 1000 Ljubljana Slovenski šolski muzej Knjižnica Plečnikov trg 1 1000 Ljubljana Služba vlade RS za evropske zadeve Knjižnica Slovenska cesta 27-29 1000 Ljubljana Služba vlade za zakonodajo Knjižnica Mestni trg 4 1000 Ljubljana Splošna bolnišnica Celje Medicinska knjižnica Oblakova 5 3000 Celje Splošna bolnišnica Maribor - Učna bolnišnica Medicinska knjižnica Ljubljanska 5 2000 Maribor Statistični urad RS Informacijsko središče - Knjižnica Vožarski pot 12 1000 Ljubljana Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Knjižnica Gotska 18 1000 Ljubljana Tehniški muzej Slovenije Knjižnica Parmova 33, p.p. 3525 1001 Ljubljana Tekstilni inštitut Maribor Specialna knjižnica Ul. Kraljeviča Marka 21 2000 Maribor Telekom Slovenije d.d. Strokovna knjižnica Cigaletova 15 1000 Ljubljana Titan Strokovna knjižnica Kovinarska ul. 28 1241 Kamnik TKI Hrastnik, d.d. Knjižnica Za Savo 6 1430 Hrastnik Tovarna dušika Ruše, Metalurgija d.d. Specialna knjižnica TDR Tovarniška c. 51 2342 Ruše NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo 6 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo Tržiški muzej Knjižnica Tržiškega muzeja Muzejska 11 4290 Tržič Uprava RS za civilno letalstvo Knjižnica Kotnikova 19A 1000 Ljubljana Zavod RS za zaposlovanje Knjižnica Parmova 32 1000 Ljubljana Zavod za gradbeništvo Slovenije Knjižnica Dimičeva 12 1000 Ljubljana Uprava RS za geofiziko Knjižnica Kersnikova 3 1000 Ljubljana Uprava RS za jedrsko varnost Knjižnica Vojkova 59 1113 Ljubljana Uprava RS za kulturno dediščino Knjižnica Plečnikov trg 2, p.p. 176 1000 Ljubljana Urad za žensko politiko Tomšičeva 4 1000 Ljubljana Urbanistični inštitut RS INDOK - Knjižnica Trnovski pristan 2 1000 Ljubljana Ustavno sodišče RS Knjižnica Beethovnova 10 1000 Ljubljana Vrhovno sodišče RS Centralna pravosodna knjižnica Tavčarjeva 9 1000 Ljubljana Zasavski muzej Trbovlje Knjižnica Ulica 1. junija 15 1420 Trbovlje Zavod RS za šolstvo INDOK služba s knjižnico Poljanska 28, p.p. 63 1000 Ljubljana Zavod RS za transfuzijo krvi Knjižnica Šlajmerjeva 6 1105 Ljubljana Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica Knjižnica Delpinova 16 5000 Nova Gorica Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Knjižnica Skalickega ul. 1, p.p. 250 8000 Novo mesto Zavod za varstvo pri delu d.d. Knjižnica Bohoričeva 22a 1000 Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo - Murska Sobota Knjižnica Arhitekta Novaka 2b 9000 Murska Sobota Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Knjižnica Prvomajska 1 2000 Maribor Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Informacijsko dokumentacijska dejavnost (INDOK) Miklošičeva 24 1507 Ljubljana Zdravilišče Rogaška, Zdravstvo d.o.o. Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod - Knjižnica Zdraviliški trg 9 3250 Rogaška Slatina Zgodovinski arhiv Ljubljana Knjižnica Mestni trg 27, p.p. 1614 1000 Ljubljana Znanstveno-raziskovalno središče RS, Koper Knjižnica Garibaldijeva 18, p.p. 612 6000 Koper NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo 7 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo ZUM, Urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Knjižnica Grajska 7 2000 Maribor Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Strokovna knjižnica ZSSS Dalmatinova 4 1000 Ljubljana NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo