O samoupravni delavski kontroli Delavska kontrola je ena od funkcij in zagotovil uresničevanja samoupravljanja. V današnjih pogojih samoupravnega socializma tudi ni združljiva s klasičnimi oblikami in vsebino delavske kontrole kot je bila značilna in potrebna v pogojih (nastajanja) oblikovanja mlade delavske države. Od vsega prejšnjega je danes ohranila ime in nosilca — delavca. Delavska kontrola mora postati integralni del samoupravljalnega procesa, to pomeni, da ni novim produkcijskim odnosom niti podrejena niti nadrejena, temveč je del novih odnosov. Obnavljanje samoupravnih °cialističnih proizvodnih od-°sov ni zagotovljeno samo P° sebi. Odtujevanje prese-enega dela na sedanji stop-i' razvoja proizvajalnih in amoupravnih odnosov je ™°znp in prisotno. Zato je Potrebno, da družba sama 9rad'* v sistem takšne orambne« mehanizme, ki bi Preprečevali. Takšna orga- o^irana obramba je lahko de-I- s^a kontrola. Pri nas de-vp\®ka„ kontroia še ni zaži-veia. Vzrokov je več: Unf^,nre^ričan,e’ da samo-ustmimJe' OZiroma izvolitev ravSh .or9anov samoup- »r 2Jsro.». “b Pomeni kontrolo; dovolj učinkovite rana Tommi' da Je or9anizi' aamouD"li-la-nezdruž|jiva 3 boRSa",em' čež da ^k^£i0todPn0oSL6vŠ:U,e de' le Ja e pogoj kontro- cija je lahk f3"10 tinf°rma' nepopolna^0 'aZna' P°vršna' d) mnenje, da je kontrola ter Lnf 8UpanJa do delavcev tiCUi- 0cene vseh 50 si edine: lepo je. Pripombe, ki so n, "V® b .so samo prehodnega značaja. Zgodilo se je nekaj retiP . p^' *erminih, ki niso bili usklajeni; prioritetni vrstni t ? ni visel na oglasnih deskah — imejmo to za začetne 2 .ve..[K>vib sindikalnih delavcev, ki so letos z vsem žarom cat. i' - sY°ie naoči, da bo njihovim sodelavcem na počitni-1 1 iepse in njihovo počutje res počitniško. nirai^6! ^'slite, da v TOZD I nismo hoteli vprašati o počit-n, kajti pred oddajo materiala v tisk še nikogar ni bilo dopusta, ali pa so bili odsotni. Janez Stana MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANALIZA ORGANIZIRANOSTI IN ZASTAVLJANJE AKCIJE NA PODROČJU ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA V OZD AVTOTEHNA Zavzetost nas vseh Pri zastavljanju akcije moramo upoštevati naslednja dejstva: 1. Plačilni deficit SFRJ se je s 176 milijoni dolarjev v prvem tromesečju 1974. leta povečal na 350 milijonov dolarjev v enakem obdobju letošnjega leta. (Informacije iz časopisa Poročevalec skupščine SRS.) 2. V prvih štirih mesecih 1.1. je stopnja pokrivanja blagovnega uvoza z izvozom izredno nizka in ima tendenco padanja. 3. Nadaljnje povečanje plačilnega deficita in s tem tudi možnosti, da SFRJ postane plačilno nesposobna, lahko prispeva ne le k zaostrovanju notranjih gospodarskih razmer, ampak tudi k bistvenemu poslabšanju zunanjepolitične vloge in položaja SFRJ kot neuvrščene države. 4. SR Slovenija ima velik delež v deficitu plačilne bilance, ki je dokaz strukture njenega gospodarstva, pa tudi prevelika usmerjenost organizacij združenega dela na poslovanje z zahodnimi državami, namesto usmerjenost tudi v dežele v razvoju in socialistične države (izvoz padel za 11 odstotkov). Če upoštevamo navedena dejstva, moramo pri analizi upoštevati, koliko je OZD Av-totehna soudeležena pri takem stanju oziroma ali so komunisti v podjetju, vodilni delavci in strokovne službe oblikovali ustrezne programe, ki naj pomagajo v merah možnosti takšno stanje v OZD odpraviti. Analiza naj upošteva: a) akcijski program OZD; b) zaključni račun za leto 1974 (v njem je opredeljeno stanje dohodka vsake TOZD); c) šestmesečno stanje oziroma oceno gospodarjenja v TOZD; d) kakšno je bilo prizadevanje OZD oziroma TOZD za povečanje izvoza; e) kakšno je gibanje uvoza v TOZD (pregled pogodb, ekonomska upravičenost zastopstev, višina provizije, vprašanje reklamacij dobrin pri principalu. Ali dobrine, ki jih uvažamo oziroma imamo v konsignacijah, naša družba res potrebuje); f) kaj je bilo storjenega za uresničitev političnih zahtev po nadomeščanju uvoza surovin, energije, repromateri-ala in opreme z domačimi viri; g) kakšna je kadrovska sestava v podjetju, preveriti ZT registracijo, strokovno izobrazbo, razredno usmerjenost, obnašanje pri poslovanju s principal! in domačimi komitenti, poslovna morala, čut za odgovornost, smisel za kreativnost in organizacijo posla; h) vso pozornost naraščanju cen (pri uvoznih in konsignacijskih poslih analizirati ekspertne cene in skušati te cene pri principalu zmanjšati in jih približati tovarniškim cenam. Pri poslih TOZD — NT analizirati formiranje cen ter pri servisnih storitvah ugotoviti ali je cena res odraz dela); i) še enkrat preveriti investicije v teku in plan za naslednje obdobje in se vprašati, če bomo uporabili denar za potrebe, ki so za nas velikega pomena. Ugotoviti moramo ali je delež vlaganja OZD AT usklajen z resolucijo družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana-center in z razvojem SRS v letu 1975; j) v vseh TOZD je treba analizirati dosedanje rezultate povezovanja in združevanja dela in sredstev. Takoj moramo preiti z besed k delu in organizirati interno banko. Ali so TOZD res postale nosilke programiranja in planiranja razvoja? Takoj ugotovimo, kateri od direktorjev v TOZD in DSSS je izdelal program dela; k) analizirati zaposlovanje delavcev ter fluktuacijo (ali imamo resnično dovolj veliko število delavcev-strokov-njakov, koliko in kakšne delavce smo sprejeli, ali se držimo dogovorjenega sporazuma o kadrih in ali narašča zaposlovanje po dogovorjenem porastu — 3,4 odstotka po družbenem dogovoru; l) kaj je z likvidnostjo podjetja (vprašanje izterjevalec politike, odpisa terjatev, kreditne sposobnosti, vračanje in najemanje kreditov); m) pretresti ustavno organiziranost — obliko samoupravljanja v podjetju (delovanje samoupravnih organov, delavske kontrole in družbeno političnih organizacij). Delo pri zboljšanju stanja mora potekati nemoteno in kontinuirano do konca leta. Vodilni in strokovni delavci ter družbeno politični forumi so zadolženi, da pripravijo ustrezne ocene in predloge o katerih bodo pozneje odločili delavci v TOZD in DSSS. Vsi nosijo polno odgovornost in se v primeru pasivnosti smatrajo kot protirazredni elementi, ki jih v naši sredini ne potrebujemo. Sekretariat OOZK Avtotehne Naše prikolice in stroški Avtotehna ima sedaj za oddih svojih uslužbencev sedem prikolic — pet model 450 Q in dve model 500 EXPORT. Šest jih stoji v Zeleni laguni v Poreču, eno pa smo dali v uporabo zaposlenim v Beogradu. Vse prikolice, razen ene, imajo »baldahin« — šotorski predprostor. Pet prikolic je bilo kupljenih lansko leto — cena je bila okoli 45.000.— din in k njim pripadajoči »baldahin« okoli 3.500.— din. Dve prikolici sta bili kupljeni letos, cena je bila okoli 53.000.— din in en baldahin okoli 6.000.— din, ker dveh ni bilo, dobavni rok za »baldahin« je približno leto dni, uspeli pa smo »po vezah« dobiti v Induplati Jarše reklamni vzorec. Oprema vsake prikolice stane okoli 3.500.— din. Vse skupaj znese 379.000.— din ali približno 38 starih milijonov. Sedaj pa še k stroškom kampiranja — od 1. maja do 30. septembra plačamo za prikolico 6.000.— din, dogovorili pa smo se, da nam jih bodo čuvali tudi čez zimo za 1.000.— po prikolici, kar je še vedno ceneje kot da jih prepeljemo v Ljubljano in potem zopet nazaj. No, vse izgleda tako preprosto in poceni, ko pa potegneš črto in sešteješ vse, pa vidiš, da je vsota velika in nič več ne izgleda poceni. Zato prosimo, da čuvate in pazite na našo skupno lastnino tako kot na svojo, da bomo lahko še veliko let letovali v prikolicah. Objekt za oddih je tudi naša »Snežinka« na Veliki planini. O njej pa prihodnjič. Uredništvo Ob otvoritvi nove avtopralnice Direktor TOZD osebnih vozil Zdenko Mir razkazuje na dan otvoritve povabljencem odlike nove avtopralnice, ki je julija začela z delom na Celovški 228. (zgoraj) Že takoj po otvoritvi se je nabrala dolga vrsta vozil, ki pa jo je pralnica hitro »požirala«, saj deluje po načelu — Vsako minuto eno vozilo! (spodaj) Notranjost avtopralnice. Po želji voznikom prevlečemo avtomobile s tanko plastjo voska (superpoliranje), ki nekaj časa imenitno ščiti pločevino pred umazanijo (desno) Kdaj tudi pri nas tako? V uradnem listu SRS št. 10/75 so podana navodila, da so OZD dolžna ob mesečnem obračunu in izplačilu OD obvestiti delavca (pismeno) o bruto znesku OD in o vseh odtegljajih. Drugače povedano, tudi v Avtotehni moramo vsak mesec dobiti ustrezni obrazec z rubrikami vseh odtegljajev: bruto OD, stopnje prispevkov in fiksni zneski, seveda tudi naziv prispevka, članarine, zneski mesečnih obrokov posojil itd. To je ustavna pravica, kajti delavci sami odločajo o delitvi dohodka, ki ga ustvarjajo, zato morajo tudi vedeti koliko in kam gre njihov denar. Se pravi, da morajo točno vedeti kolikšen je njihov bruto OD in koliko prispevajo za skupno potrošnjo. V uredništvu našega Glasila smo prepričani, da smo s temi enostavnimi navedbami, dovolj pojasnili problem, ker je v samem bistvu vsakemu posamezniku med nami dobro znan. Ker je temu tako zastavljamo direktorju finančnega sektorja tov. čajiču kratko vprašanje: »Kdaj tudi pri nas tako«? Trideset dni bo torej dovolj, da dobimo točen in tehten odgovor, ki ga bomo objavili v 3. številki »Glasila«. Uredništvo Novost v Oplu Rekli boste, da tovarno Opel dobro poznamo ali pa, da smo v Avtotehni z oskrbo rezervnih delov bolj majhni, da nas razpošiljanje rezervnih delov v tovarni sploh ne zanima. Toda o novosti, ki jo v Oplu pripravljajo, bi vas vseeno radi informirali. Tovarna Opel bo namreč do leta 1980 izgradila v Riisselsheimu veliko in moderno skladišče, ki bo popolnoma avtomatizirano. Zgradba, v kateri bo skladišče, bo dolga 142 metrov, široka 55 metrov in visoka 32 metrov, tako da bo imela kar 22.400 skladiščnih prostorov. Prostor bo urejen tako racionalno, da bi ob sedanjem načinu skladiščenja potrebovali trikrat večjo zgradbo. Vsak skladišnči prostor bo lahko sprejel tono materiala. S posebnimi avtomatskimi vozički bodo skladišče praznili in polnili, tako da bo oskrba strank za 100 odstotkov hitrejša kot do sedaj. Prav gotovo bo imelo ob takšnem hitrem poslovanju koristi tudi naše podjetje. Na sliki je maketa avtomatskega skladišča, ki naj bi čez slabih pet let delalo že s polno paro. šport rekreacija Športne vesti mali nogomet -Trim* liga Ljubljane v masni nogometu je tudi preki-nJsna zaradi letnih dopustov ln se bo prav tako nadalje-vala v septembru. Prav tako Kakor pri košarki, je bilo ču-nti tudi pri nogometaših pomanjkanje igralcev zaradi letam dopustov. KEGLJANJE Ekipa Avtotehne je sodelovala na občinskem prvenstvu šiške v kegljanju. Med 42 sodelujočimi ekipami je dosegla solidno 18 mesto. Ponovno pozivamo delavce Avtotehne naj se pridružijo preizkušenim športnikom. Pozivamo tudi gledalce navijače, katerih je bilo za enkrat zelo malo ali pa nič, da bi bodrili naše ekipe v bojih za čimvišjo uvrstitev. Upamo si trditi, da tudi navijači vselej prispevajo velik delež. Vsem lep športni pozdrav. Naša rokometna ekipa »TRIM« liga - rokomet % *- SifPfP®* Naši košarkarji med tekmo OBČINSKO „ prvenstvo ŠIŠKE V MALEM NOGOMETU IN ODBOJKI Si^aMliljeeno J'e občinsko Skakalno prvenstvo Ši- ineodbojkla,em n0g°metU 8tX°*>°M se naši pred-k£a|ik,,nis° Posebno iz-i "• Zaradi neresnosti i... a^očnih prihodov ne-Posameznikov na tekmovanja, Se je namreč x nas tekmovanje pred-tto zaključilo. Postavlja dn*Vpra.šanle’ ee bi v bo- ganrziran.0ik0 SP'0h Še °r' n V. malem nogometu so tekmovalci osvojili saj 3. mesto. Vsaj tretje Sorhiikt Zat°' ker 50 tim tekmici razveljavili dve mi ces, da so nastopa-"2 dvema aktivnima ozi-mn registriranima igral-♦a013’ *