POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
ŠTEVILKA 34
LETO XL 22. AVGUST 2008 CENA 1.35 EUR

30-letnica prihoda sester klaris v Nazarje
STRAN 11
Z zgodbo skozi čas na
Ovčarskem
prazniku
STRAN 17
Zadruga mozirje
Izredno usodne trajne cene v živilskih poslovalnicah
2,35 EUR

Skuta, 110 g
Ketchup Felix, 450 g
0,55 EUR
1,38 EUR
Sladoled Annetta “na pf*e*a' pak' ............... m M M	M * * i
650 ml, čokolada, vanilija
Otroški šampon Johnson’s, 300 ml
9,69 EUR
«rf
1,89 EUR
pa
¥ Uu
Šampon
ML. Nivea, 250 ml
2,19 EUR
1,99 EUR
£ ------
!: B *.
Detergent Ariel, 3 kg
Bonboniera Raffaello, 150 g

I Kis za vlaganje 1 I, 3 I, 5 I
2,70 EUR
'Sr',
Prodaja, p re vo z i^g^adri j a betonskih mešanic
KIM) fò (r
GRADITE IN POTREBUJETE BEBK POKLIČITE 041,7*53
Spoštovani poslovni partnerji in kupci
Vabimo vas da nas obiščete na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki bo od 23.do 29.8.2008. Na sejmu bomo predstavljali naš program SADJE, GOZDAR in VRT. _______________________________Vljudno vabljeni.__________________________eUzeW*
Vodna stiskalnica LANCMAN’”
-	velikosti: 55, 80, 120, 170, 250 litrov,
-	različni modeli,
-	za stiskanje grozdja, jabolk..,
-	kvalitetna izdelava,
-	24 mesečna garancija
Hidravlični cepilnik drv LANCMAN’"
-	model: 8, 10, S16, 17, S21, 22
-	električni ali kardanski
-	kvalitetni cpilniki z 24 mesečno garancijo,
-	za cepljenje drv različni dolžin in velikosti,

GFgomark
trgovina in proizvodnja d.o.o.
Prekopa 10/b,SI-3305 Vransko
Še danes
smer
Varc~uJte , M„.
«te»/“*“'
PrTSÌJsk*
Pr,hrankov!
(<Q
okna in vrata
pvc-alu-pvc*alu*okna» vrata senčila«zimski vrtovi
Vv'VVV.
s,0}er.s/
Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800,
PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 023
Trgovina in papirnica Bonač
Iztok Vrtaču: s. i\. Smihklska o. ü. Mozirji:
li:i.. št. 58 ‘,Y.i 660
-PILOT M ATO	0,80	EUR
-	Tehnični svinčnik Pilot	1,30	EUR
-Lepilo 0H0, 8.2 g	0,78	EUR
-	Jolly-Kinderfest 1/12	7,50	EUR


Slike so simbolne.
ODPRTO V AVGUSTU
od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
AKCIJA!!!
-12%
samo
28 € \možnost¥l3
NA ČISTILA ZA MOLŽO UVOZNIKA SCALA ČISTILO ANTIGERM (BAZA IN KISLINA)
MLIN ZA GROZDNJE, ročni: 100 C MLIN ZA SADJE MELAMIN: 840 €
MLIN - PECKLJALNIK ZA GROZDJE: 380 C STISKALNICA MEHANSKA, 50 1: 290 f
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
ta
ana o
voiNZirmg_____________________________________________________________________
WrWOaUSP__________________________________________________________Tretja stran j
Kampi so »in« - tudi pri nas?
Kampiranje je v Evropi v zadnjih letih v ponovnem vzponu. Pred dvajsetimi, tridesetimi leti so v kampih letovali predvsem turisti, ki so želeli dopust preživeti kar najbolj poceni, sedaj pa so gostje v kampih predvsem ljudje, ki želijo počitnice preživeti v sožitju z naravo, nekateri ob morju, nekateri ob rekah, nekateri ob gozdovih ... Na stari celini je po zadnjih podatkih okoli 27 milijonov ljudi, ki redno preživljajo dopust v kampih, od tega jih 15 milijonov potuje v tujino.
V Franciji imajo že več kot 11.000 kampov, v Italiji 2.400, v Nemčiji 2.200, v Sloveniji pa jih bo kmalu šestdeset. Kampe vse pogosteje prenavljajo, izboljšujejo sanitarne objekte in dodajajo mobilne hiše, ki so večinoma že opremljene s kuhinjo, kopalnico in klimatsko napravo. V večjih kampih sodijo med obvezno infrastrukturo trgovine, restavracije in lokali, igrišča za otroke in vse pogosteje tudi celodnevna animacija. Boljši kampi za svoje goste omogočajo povezavo do interneta.
Kampiranje je idealna oblika preživljanja počitnic za vse tiste, ki želijo biti aktivni tudi na dopustu. Praviloma samo v kampih lahko turisti na enem mestu najdejo igrišča za tenis, odbojko, nogomet, košarko, namizni tenis, mini golf, izposojo koles, kanujev, čolnov, vodnih skuterjev in podobno.
V Sloveniji se kampi delijo v tri skupine: kampi ob morju, kampi ob rekah in kampi ob termah. Pri tujcih so zelo priljubljeni kampi v zgornjem Posočju, kjer so v zadnjem obdobju razvili kakovostno ponudbo tako imenovanih adrenalinskih športov: vožnjo z gumijastimi čolni (rafting), kanuji in kajaki, soteskanje, jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje, jahanje konj in pohodništvo. Ne glede na to zaenkrat primat najboljšega slovenskega kampa še vedno drži kamp Šobec na Gorenjskem, ki ima poleg kampa Bled edini v Sloveniji pet zvezdic.
Na lanskem tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna je med večjimi kampi prvo mesto zasedel kamp Šobec, drugega Turistično naselje Pivka Jama, tretjega pa velenjski kamp Jezero. Med srednjimi kampi je zmagal kamp Bled, drugi je bil kamp Terme Čatež in tretji kamp Ljubljana Resort. V kategoriji manjših kampov je bil najboljši kamp Trnove iz Zgornjih Dupelj, sledi kamp Koren iz Kobarida in Dolina iz Prebolda. Kaj pa naši kampi? Več o tem v tokratni aktualni temi.
f/T-|“'(/'A
IZ VSEBINE:
Tema tedna:
V kampih se ne zapravlja, se pa spoštuje naravo.......4
Zastrupitve s hrano:
Bakterije in strupene snovi v naši prehrani.... 6
Gornji Grad in Ljubno:
Evidentirane tudi škode v kmetijstvu.6
Državnozborske volitve 2008:
Vroč september na političnem parketu.7
Intervju:
Karolina Vrtačnik....................8
Občina Nazarje:
Počrpali vsa sredstva po
predhodnem delnem programu.........9
Rečica ob Savinji:
Predana sponzorska sredstva
za študij Prislanove..............16
34
Hervis Oaza Open 2008:
Mednarodni pridih letošnjega
turnirja v odbojki na mivki..........21
ISSN 0351-8140, leto XL, št. 34,22. avgust 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
TURISTIČNA SEZONA GRE H KONCU
V kampih se ne zapravlja, se pa spoštuje naravo
Vstopamo v zadnji teden avgusta, vroči poletni dnevi postajajo vse krajši, po lokalnih cestah vozi vedno manj avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami. Poletna turistična sezona se počasi končuje, turistični delavci so bolj ali manj zadovoljni. Kar se tiče Zgornje Savinjske doline, so v promoviranju domačega turizma še najbolj živahni kampi, tam se zadržuje večina tujih turistov, ki našo dolino obiščejo za več dni. Kljub temu v letošnjem letu beležijo rahel padec obiska, okoli pet odstotkov, kar pa upravitelji kampov pripisujejo normalnim nihanjem v obiskanosti oziroma vremenskim neugodnostim.
SODELOVANJA MED TURISTIČNIMI DELAVCI ŠE VEDNO PREMALO
Slovenija se s svojimi atraktivnimi gorskimi kraji uvršča med dežele, kjerje kampiranje tako med domačini kot turisti zelo priljubljeno. Zgornja Savinjska dolina spada med primernejše lokacije za kampiranje, saj poleg lepe narave ponuja obilo športne ponudbe in zanimivih planinskih poti, skratka dejavnosti,
ki so med kampisti najbolj priljubljene. Večen problem zgornje-savinjskih turističnih delavcevje sicer povezovanje turistične ponudbe, ki bi tuje turiste pritegnila še bolj. Predvsem pa bi celovita ponudba, opaznejše oglaševanje in direkten stik s turisti iz obiskovalcev izvabili več denarja in večjo željo po po-
novnem preživljanju dopusta v naši dolini.
Da so vsakoletna dogovarjanja med različnimi turističnimi delavci, gostinci in ponudniki turistom privlačnih storitev vedno izzvenela v prazno, potrjujejo izkušnje številnih domačinov, ki delajo v lokalnem turizmu, med njimi tudi Jureta Kolenca,lastnika kampa MeninavVarpol-jah: »Letošnje leto nam je prvič uspelo navezati uspešno sodelo-van-
je z nekaterimi podjetniki v turizmu, ki si tako kot mi želijo unovčiti priložnosti, ki nam jih naša dolina ponuja. Brez uspešnega animiranja turistov, ki pa je mogoče le z medsebojnim sodelovanjem, nam nikakor ne bo uspelo tujega turista znova privabiti v našo dolino. Turiste je treba med seboj spoznati, jim nuditi
Jure Kolenc (levo): »Letošnje leto nam je prvič uspelo navezati uspešno sodelovanje z nekaterimi podjetniki v turizmu.«
0
tako zabavo kot različne aktivnosti, ker dolgčas jih k nam zagotovo ne bo več privabil.«
Številni projekti, ki ostajajo le na papirju, koristijo le birokraciji, ne prinašajo pa denarja, ki ga turizem nujno potrebuje za hitrejši razvoj. Da
KAMPISTI NISO ZAPRAVUIVI TURISTI
Ker si že leta zastavljamo vprašanje, kaj ponuditi turistom, da se bodo k nam radi vračali,je na mestu tudi vprašanje, kaj turisti prinašajo nam oziroma ali turizem pri-
■=-—^—J	1—J Lä :	
'j.-va 			.j—c- h	,1 »
	i ■ —5 -	
se lahko razvijajo, se morajo lastniki turistične infrastrukture znajti sami. Tako meni tudi Peter Petek, lastnik avtokampa Šmica v Lučah. »Če sam ne organiziraš dejavnosti ali turistu ne ponudiš aktivnih počitnic, se v naši dolini ne dogaja kaj veliko. Pravega povezovanja sploh ni in čeprav gostje kampov niso zahtevni, vendarle pričakujejo določen standard, pričakujejo določeno ponudbo. In če jih hočemo lastniki kampov obdržati kot stalne goste, se moramo znajti in marsikaj organizirati sami, medtem ko bi lahko z medsebojnim sodelovanjem vsi imeli večje koristi, kot jih dejansko imamo.«
naša dobiček, ki si ga želimo? Po statističnih podatkih za leto 2006 je povprečni dnevni izdatek na tujega turista, ki biva v kampu, dosegel 38,68 evra. V gorskih krajih, kamor se štejejo tudi naši kampi, so bili turisti malce manj zapravljivi, saj so v povprečju zapravili 32,55 evra. Dejstvo je, da turisti, ki se odločajo za kampiranje, navadno niso zapravljivi, pa naj bo to posledica njihovega finančnega stanja ali življenjske filozofije. Tovrstni turisti v primerjavi s tistimi, ki se odločajo za nočitve v hotelih, po statističnih podatkih dnevno potrošijo povprečno 125,19 evra manj. To je ogromna razlika, ki se
Tudi slovensko predsedstvo Evropski uniji, po izkušnjah naših sogovornikov, ni prineslo vidne koristi turizmu pri nas. Ne gostje kampa Menina in ne gostje avtokampa Šmica ne vedo kaj veliko o našem predsedovanju Evropi, predvsem pa se za obisk Slovenije niso odločali na podlagi promoviranja naše dežele v času slovenskega predsedovanja, ampak predvsem na podlagi promocije lastnikov kampov na raznih mednarodnih turističnih sejmih.
nabere v stroških nočevanja, načinu prehranjevanja, vrsti zabave in verjetno tudi v samih finančnih zmožnostih posameznikov. Turistom, ki smo jih v kampih povpraševali o njihovih izdatkih, se Slovenija sicer ne zdi draga in kakšen dan si privoščijo tudi kosilo v restavraciji. Predvsem si kuhajo sami, njihove športne aktivnosti pa so predvsem pohajanje po planinah, kolesarjenje in kopanje v reki, kar je vse praktično zastonj.
Tatiana Golob
»Črno« kampiranje škoduje tako naravi kot turizmu
Narava zaenkrat pri nas še ni plačljiva, kar je tudi prav. Vendar je hkrati potrebno poskrbeti, da obremenjevanje naravnih lepot ne postane preveliko, sploh v smislu onesnaževanja. Vendar ravno v enem izmed lepših kotičkov naše doline, v okolici Luč, opažajo naraščajočo problematiko »črnega«
kampiranja v naravi, ki sicer uradno ni dovoljeno. Neuradno pa očitno je, tako vsaj opaža lastnik avtokampa Šmica Peter Petek: »Črnega kampiranja v naši okolici je vedno več. Očitno je, da takšni kampisti natančno vedo, kam se zvečer skriti, saj najdejo tako prikrite kotičke, da jih še domačini večinoma ne opaz-
imo. Pri tem me moti popolna neaktivnost občin in medobčinskega inšpektorata na tem področju, saj proti takšnemu parkiranju na nedovoljenih območjih sploh ne ukrepajo. Tudi policija bi verjetno morala bolj aktivno nadzorovati določena območja in tako pomagati, da se ta navada izkorenini.«
Naša anketa
»Kaj dogaja« v aaši dolini?
V kampih Zgornje Savinjske doline prevladujejo gostje iz držav Ben-eluxa, precej je tudi Nemcev, Francozov, Avstrijcev in Italijanov. Narašča obisk Špancev, enega izmed domačih kampov so obiskali celo Izraelci. Kaj pravzaprav privablja tuje goste v našo dolino in kaj jih moti, je bilo vprašanje, ki smo jim ga zastavili. Pravzaprav jih nič posebnega ne moti, kar je dobro, žal pa se tudi nič posebnega ne dogaja... Naš adut je zaenkrat narava, aktivnosti pa je bolj malo.
Carolien Kooiman, Nizozemska
V vaši dolini smo prvič, narava nam je zelo všeč, zaradi tega smo tudi prišli. Najraje pohajamo po planinah, saj jih pri nas doma ni. Ljudje so prijazni, tudi z informiranjem nimamo težav. Kar smo iskali, smo še vse našli, domačini so nam pri tem vedno prijazno pomagali. Hrano si večinoma sami pripravljamo, poslužujemo se tudi restavracije v kampu. Veliko v bistvu ne zapravljamo, pohodi nič ne stanejo, voda v reki tudi ne. V kampu dobimo informacije, če se kaj zanimivega dogaja in nekaj vaških praznovanj smo tudi že obiskali in si ob tem kupili kakšen manjši spominek.
Katty Dache, Belgija
Bili smo na Hrvaškem na morju in smo se na priporočilo sestre, ki je v tem kampu že bila, ustavili tudi tukaj. Kamp je dobro urejen, cene čisto sprejemljive, tako da smo res zadovoljni. Večinoma hodimo naokoli, se sproščamo v naravi, večkrat si privoščimo obisk kakšne gostilne s hrano. Vaša hrana nam je zelo všeč, kljub temu da veliko jedi niti ne poznamo, cene so nekje na evropskem nivoju. Vse informacije, ki nas zanimajo, dobimo v kampu. Do sedaj smo srečali le ustrežljive ljudi in zagotovo se še vrnemo. Kar se tiče športa, je na voljo veliko aktivnosti, želeli bi le več
mmnnoti -rrt r»n/S"?nru/finio \/noih nhinnio»/
Claudia Riccardi, Nicola Sburlati, Italija
Tukaj sva se ustavila za nekaj dni, v načrtu imava še obisk Logarske doline, kije menda zelo lepa. Sicer se nama je zaenkrat najbolj dopadel Bled, kjer pa je vse precej bolj drago kot v vaši dolini. Predvsem si ogledujeva naravo, poskušala sva tudi hrano v gostilnah, a nama je preveč težka za te poletne dni, zato sedaj obroke pripravljava sama. O Sloveniji sva se poučila, preden sva prišla sem, informacije sva iskala preko spleta, tako da sva dobro informirana. Veseli pa naju, da veliko ljudi vsaj razume italijansko in težav pri sporazumevanju nimava. Nisva pa zasledila kaj posebnega dogajanja primernega za mlade, tako da so počitnice bolj mirne.
Pripravila in fotografirala: Tatiana Golob
ZASTRUPITVE S HRANO
Bakterije in strupene snovi v naši prehrani
Poletne mesece ljudje najraje preživimo na prostem in se pri tem trudimo, da si svoje preživljanje prostega časa čimbolj poenostavimo. Tako je tudi s pripravljanjem hrane. Meso, pečeno na žaru, lahke poletne solate in ledene sladice so dobrote, ki sijih v vročih dneh precej pogosto privoščimo. Žal pa takšna hrana in njena priprava na prostem pomeni tudi tveganje zastrupitve. Želodčne težave so v poletnem času precej pogoste, k sreči pa se ob pravilnem ravnanju s hrano tovrstnim zastrupitvam lahko tudi izognemo. Česar pa ne moremo trditi ob oporečni ali celo okuženi hrani iz prodajnih polic.
OMEJIMO TVEGANJE ZASTRUPITVE S HRANO Za zastrupitev s hrano so v veliki večini primerov krive bakterije salmonel, stafilokokov in klostridij. Bolezni, kijih povzročajo te bakterije, so si dokaj podobne, saj so za vse značilni hiter začetek, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, bruhanje in driska. Naj-
pogostejši povzročitelj zastrupitve s hrano je bakterija salmonele. Simptomi zastrupitve se pojavijo od 12 do 24 ur po zaužitju onesnažene hrane in nastopijo naglo: mrzlica, povišana telesna temperatura (od 38 do 40 °C), glavobol, bolečine v trebuhu, driska in bruhanje. Zlasti pri otrocih je pogosta tudi dehidracija. Salmoneloza je lahko zelo resna, včasih celo smrtonosna okužba za otroke, starejše in vse z oslabelim imunskim sistemom. Najbolj je tovrstnim okužbam podvržena hrana, ki vsebuje jajca in mesne izdelke. KAKO TOREJ RAVNATI, DA TVEGANJE ZASTRUPITVE OMEJIMO NA MINIMUM?
Posebno skrb je potrebno nameniti higieni pri pripravi surove hrane, predvsem mesa in rib. Ljudje, ki imajo opravka s surovo hrano, si morajo temeljito umiti roke, očistijo naj tudi vse delovne površine in pribor. Surovo hrano je treba hraniti ločeno od kuhane. Pazljivost je potrebna tudi pri shranjevanju hrane, zato je
OBČINI GORNJI GRAD IN LJUBNO
Evidentirane tudi škode v
kmetijstvu
Medtem ko so komisije v občini Gornji Grad cenitve škod v gozdovih naredili že v juliju, so sedaj končali tudi evidentiranje škod na kmetijskih površinah. Oškodovancev, ki so prijavili stoodstotno poškodovanost na kmetijskih pridelkih na površini 15 ha 68 arov, od tega na sadovnjakih 10 ha 65 arov in na kmetijskih kulturah 5 ha 3 are, je bilo 41.
Direktorica gornjegrajske občinske uprave Jožica Rihterje povedala, da je delno poškodovanost, kije znašala od 30 do 80 odstotkov, prijavilo 42 oškodovancev. Delno poškodovanost so prijavili oškodovanci na površini 171 ha 22 arov. Večina škode je na pašno kosnih travnikih, manjši del na njivskih pridelkih (koruza, krompir, pesa, pšenica).
Na podlagi navodil Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), je komisija, kije bila določena za popis škode v kmetijstvu, popisala obseg škode, vrsto pridelka, površino, KMG MID številko in ostale podatke oškodovancev. Po navodilih URSZR se škode na kmetijskih pridelkih 6
6
N---
zaenkrat samo evidentirajo, ne pa tudi ovrednotijo. Če bo vlada namenila finančna sredstva tudi za povrnitev te škode, jo bo povrnila neposredno oškodovancem.
Škodo po julijskem katastrofalnem neurju so ocenili tudi v občini Ljubno. Tako je na stavbah nastalo za 3.300 evrov škode, na gozdovih za 20.000 evrov, na gozdnih cestah za 3.000 evrov in na občinskih cestah za 111.000 evrov škode. Kot je povedal direktor ljubenske občinske uprave Franjo Naraločnik, so ocenili, da škoda na kmetijskih pridelkih v občini Ljubno ni bila tolikšna, da bi jo bilo potrebno evidentirati.
Marija Lebar
treba vsa živila, ki se hitro pokvarijo, shranjevanje sveže hrane je hladil-
zlasti meso, perutnino in ribe, hran- nik ali zamrzovalnik.
iti na hladnem. Najboljše mesto za	Tatiana Golob
Specialistka šolske medicine mag.
Damjana Podkrajšek:
»Menim, da se starši zelo zavedamo nevarnosti zastrupitve s hrano. Morda smo samo premalo dosledni pri vztrajanju, da si otrok pred obrokom hrane mora vedno umiti roke. Ni dovolj, da si jih le spere; umiti jih mora natančno, jih namiliti in nato dobro izprati s tekočo vodo. S to zahtevo začnimo že pri devetmesečnih otrocih, kojim prvič ponudimo žlico, četudi se z njo samo igra.
Ne pozabimo, da tudi za nas velja isto: pred vsakim obrokom si moramo umiti roke!
Pri tovrstnih zastrupitvah obstaja nevarnost, da lahko zaradi bruhanja ali driske pride do izsušitve, zlasti pri majhnih otrocih. Če otrok bruha, mu dajemo samo tekočino, najbolje zelo nežen domači čaj, po žličkah - vsakih par minut. Vso hrano umaknemo iz njegovega dosega in je tudi ne kažemo. Vsekakor poiščemo zdravniško pomoč, če otrok bruha ali ima drisko in odklanja tekočine, ima pri tem visoko temperaturo, je videti prizadet ali ima hude bolečine v trebuhu.«
ZDRAVJE IN OSVEŠČENOST
Pokvarjena hrana redno na trgovskih policah
Pred nekaj tedni smo lahko v medijih opazili opozorilo nanašajoče se na pašteto slovenskega proizvajalca, ki je bila zaradi nepravilnega pakiranja oporečna in zato neprimerna za uživanje. V istem času so trgovci s svojih polic umikali tudi sadno marmelado iz uvoza, ki je vsebovala zdravju nevarne snovi.
Naštejmo le še nekaj primerov oporečne hrane, ki smo jo potrošniki kupovali v letošnjem letu: zamrznjena pizza je vsebovala bakterijo salmonele, z isto nevarno bakterijo je bila okužena posušena začimba origano, v paketkih oluščenih lešnikov so bili najdeni zapredki insektov, otroški čaji so vsebovali insekticide, bio deviško oljčno olje je bilo onesnaženo s ftalati, snovjo nevarno zdravju ljudi.
Vse oporečne izdelke trgovci seveda takoj umaknejo s svojih polic, a koliko zdravju nevarnih prehrambe-
nih artiklov je do tedaj že kupljenih in koliko celo uporabljenih? Dobro informirani potrošniki obvestila o odpoklicu teh oporečnih izdelkov zasledijo v medijih (v kolikor so tam sploh objavljena) ali na spletnem portalu Zveze potrošnikov Slovenije, ki tovrstne odpoklice redno objavlja. Več pa je kupcev, ki takšnih obvestil ne zasledijo in si tako v najboljšem primeru naložijo nekaj dodatnih strupov v svoje telo, v najslabšem pa se v bolnišnici spopadajo s hudimi črevesnimi in želodčnimi težavami.
Tatiana Golob
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2008
Vroč september na političnem parketu
Le še dober mesec nas loči od državnozborskih volitev za mandat, v katerem bodo naslednja štiri leta novoizvoljeni poslanci krojili naš vsakdan. Za glasove volivcev se bo na našem območju ponovno potegoval Jakob Presečnik iz Slovenske ljudske stranke, medtem ko se Mirko Zamernik (SDS) ni odločil za kandidaturo.
V	ljudski stranki obljubljajo cenejšo državo, skrb za okolje, zavzemali se bodo za zdravo hrano in skladen regionalni razvoj ter ohranitev podeželja. V Slovenski demokratski stranki, kjer kandidira podjetnik z Ljubnega ob Savinji Iztok Podkrižnik, bodo vlagali v ljudi in se zavzemali za ohranitev zdravega življenjskega okolja.
V	DeSUSu, kot je po strukturi članov pričakovati, napovedujejo, da bodo še naprej skrbeli za družbeni, ekonomski in socialni položaj starejše generacije in drugih ogroženih skupin. Na njihovi listi bo kandidiral Janez Štiglic. Stranka socialnih demokratov bi skrbela za uspešen gospodarski razvoj, trudila se bo, da bi zmanjšala socialne razlike, da bi mladi dobili redne zaposlitve in da bi upokojenci dostojno živeli. Na njihovi listi bo kandidiral Srečko Prislan iz Nizke.
V	Novi Sloveniji stavijo na družinske vrednote, domoljubje, spodbujanje solidarnosti in odgovornosti v družbi ter na povezovanje pozitivnih energij za hitrejši gospodarski razvoj. Te vrednote bo v Mozirju zagovarjal Jure Re-penšek iz Mozirja. Krščanska stranka Slovenije, ki so ustanovili konec julija, je v svoj program med drugim zapisala, da bodo zas-
topali vrednote, kot so vera, družina in predvsem varnost državljanov v državi, ki mora biti njihov servis. Člani Liberalne demokratske stranke obljubljajo socialno pravično družbo in jasno vizijo prihodnjega razvoja med trajnostnim ravnovesjem med varovanjem okolja in razvoja. Njihov program bo v našem volilnem območju zastopala Darja Planinšek.
V Zaresu obljubljajo boj proti korupciji, spremenjeno stanovanjsko politiko in večjo prometno varnost. Na njihovi listi bo v Mozirju kandidirala Helena Žagar. Jelinčičeva nacionalna stranka želi med drugim uvedbo registra storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb in pregon gospodarskega kriminala. Lipa obljublja dvig minimalne povprečne plače, izenačenje osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, omejitev sodniških mandatov, davčno razbremenitev državljanov, izobraževanje in zdravstveno oskrbo vseh. Njihova kandidatka v Zgornji Savinjski dolini pa je Nataša Ikovic.
Rok za vložitev kandidatnih list poteče 27. avgusta, zato dokončnih podatkov o kandidatih strank do konca redakcije v uredništvu nismo dobili.
Marija Sukalo
POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ
RADIO GOLD!
Savinjski val
www.radioafcldi.si
106,2 Mhz
NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI |
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz 1
Na kratko
Nov betonski most
Občina Nazarje je po lanskoletnih septembrskih poplavah počrpala vsa sredstva ki sojih prejeli od ministrstva za okolje in prostor v okviru Predhodnega delnega programa odprave posledic škode na stvareh
zaradi neurja s poplavo z dne 18.9.2007. Tako so na potoku Volažnica s tem denarjem zgradili nov boljši betonski most, ki je zamenjal prejšnjega. Ta je bil v lanskem neurju uničen.
Sedaj še varnostna ograja
Potok Ljubija je v lanskih poplavah dodobra načel del ceste, ki povezuje Lepo Njivo z Mozirjem. Na Spolovenah, kjer je bilo za cesto med vodo in hribom komaj prostora, je bila vožnja že nevarna, saj je
bilo cestišče spodjedeno. S sredstvi občine Mozirje je podjetje Nivo zgradilo okoli 150 metrov kamnite škarpe in razširilo cesto. Nedavno so na škarpo namestili še varnostno ograjo.
Radio Ljubljana snemal v Lučah
Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku so v Lučah predstavili prizore iz nekdanjega življenja tako odraslih kot otrok. Voditelja Ciril Rose in Tadeja Robnik sta dogodek povezovala v pristni domači govorici, učenci osnovne šole pa so predstavili marsikatero otroško igro iz preteklosti. Izpod prstov Toneta
Mlačnika so zvenele citre.
Vse to je snemala Simona Moličnik, Lučanka, ki smo jo našim bralcem obširneje prestavili ob izidu njene knjige. Moličnikova, ki je bila prej na Narodni in univerzitetni knjižnici, je sedaj zaposlena v uredništvu za ljudsko glasbo Radia Slovenija.
Martina Breznik v reviji
V junijski številki revije Vino je izšel obširen intervju s številnimi fotografijami o Penzionu Raduha oziroma njegovi lastnici Martini Breznik. Vino je revija za ljubitelje vina, kulinarike in drugih užitkov, kot piše na naslovnici. Breznikova je predstavljena na dvanajstih straneh z več tudi celostranskimi fotografijami. »Martina Breznik je
Vino
mojstrica slovenskega kuharstva, Delova kuharica leta 2004, lastnica enega naših najbolj cenjenih gostišč Penziona Raduha iz Luč,« piše avtor Tomaž Sršen. Bralcu so na razpolago poleg kontaktnih informacij penziona v posebnem okvirčku še informacije o Lučah in kaj vse lahko gost tam pričakuje oziroma počne.
Obnovljena Bajteževa kapelica
V Novi Štifti so v nedeljo, lO.avgus-ta, blagoslovili prenovljeno Bajteževo kapelico. Slovesno mašo in blagoslov je opravil župnik Lojze Ternar. Za prenovo dotrajane kapelice sta se odločila lastnika Bajteževe kmetije, ki pa sedaj živita na drugi strani Črnivca. Slovesnosti je prisostvovalo okoli sto sosedov in
ostalih vernikov. Stenske slike v kapelici, ki prikazujejo Marijino obiskovanje, je obnovil Tomaž Langus iz Topolšice. Kot pravi Lojze Ternar, izvora kapelice oziroma letnice nastanka ni bilo mogoče najti v nobenih zapisih niti v ljudskem izročilu, vsekakor pa je zelo stara.
Marija Lebar
KAROLINA VRTAČNIK
»Od nekdaj sem si želela Imeti veliko družino In biti pisateljica«
Mama Karolina s šestmesečnim Jakobom
(foto: arhiv družine Vrtačnik)
Karolina Vrtačnik z družino prebiva na Viru pri Domžalah. Do svojega trinajstega leta je živela v Velenju, nato sta se starša, z njima pa tudi Karolina, vrnila na domače Ljubno ob Savinji. Je nekdanja sodelavka Savinjskih novic in urednica pri časopisu Delo, poleg tega ureja še nekatere druge edicije, predvsem pa je mama. Mama štirih otrok. In o izkušnjah z njimi je lani napisala knjigo Super mami z napako. Knjiga je napisana v obliki pisem najboljši prijateljici. Avtorica sama jo je označila kot literarno nanizanko. Delo, ki je opremljeno s pomenljivi fotografijami, bralca (predvsem bralko) tako pritegne, da jo prebere na mah. Sodoben jezik, humoren način podajanja in zgoščeno dogajanje so le nekatere njene odlike.
- Bili ste dopisnica Savinjskih novic, sedaj ste urednica. Kako je prišlo do knjige?
Pravzaprav sem rada pisala že v osnovni šoli. Po končani srednji šoli sem se vpisala na študij ekonomije v Maribor. Nekako takrat sem tudi začela delati za Savinjske novice. Po diplomi sem odšla študirat še v Ljubljano. Nekaj tednov sem hodila na novinarstvo, sklenila, da novinarka ne bom in se prepisala na sociologijo, ki sem jo tudi končala.
	
V tretjem letniku sem na uredništvo Dela čisto slučajno spremljala prijateljico. Urednik Lojze Javornik mi je bolj za šalo kot zares dal v roke promocijski tekst s prošnjo, da ga priredim za objavo in bil z mojim delom zadovoljen. Tako sem ostala na Delu, sprva kot zunanja sodelavka, ker pa sem si želela čim hitreje ustvariti družino, sem se še med rednim študijem zaposlila in pri 23. letih postala najmlajša Delova urednica. Vendar posel ni bil vedno lahek. Tudi kakšna solza je kdaj kanila in ure in ure dodatnega neplačanega dela ter učenja, če sem se hotela obdržati. A pisanje - to so moje sanje in vesela sem, da si lahko na tak način služim kruh.
Začela sem s prilogo Delova borza dela, to so bile zaposlitvene strani. Prenovila in na novo postavila sem tudi revijo Delničar. Število naročnikov Delničarja je tedaj naraslo na 135.000.
-	In tako ste postali in ostali urednica?
Za menoj je petnajstletni staž v urednikovanju. Mož ima založniško podjetje, kjer izdaja zlasti revije za otroke in družino. Na razpisu je njegova založba dobila tudi izdajanje revije Moja Slovenija za Slovence po svetu. Koncept zanjo sem postavila z iskreno mislijo na Slovence zunaj meja domovine, sedaj sem tudi njena odgovorna urednica. Pri reviji prvič sodelujejo vse štiri organizacije za Slovence po svetu, na dober odziv pa je naletela tudi pri bralcih.
-Torej se z novinarstvom in publicistiko ukvarja tudi vaš mož. Kako sta si ustvarila družino?
Spoznala sva se na zelo zanimiv način med vojno za Slovenijo. Bila sem pri stari mami na Batl-novem, kjer je imela slovenska vojska štab, in vojaku, kije bil na straži pod lipo, ponudila kavo. Tačas, ko sem jo kuhala, pa seje straža zamenjala in tako je kavo dobil moj bodoči mož. Nato sva skupaj študirala v Ljubljani in se leta 1996 poročila, saj sva si oba želela družino. Naslednje leto se je rodila najina prva hčerka Maša, ko je mož še študiral. Dve leti kasneje je prijokala na svet Iza, leta 2003 pa še Loti.
Še preden smo naročili četrtega otroka,je stanovanje v Ljubljani postalo pretesno, zato smo na Viru kupili hišo v tretji fazi gradnje in jo v 82 dneh dokončali in opremili vse do zaves. V organizaciji mojstrov in tekmi s časom sem zelo uživala. Hiša je predvsem namenjena otrokom, da so lahko bolj sproščeni.
-	Kako to, da ste se odločili še za četrtega otroka? Ste si po treh deklicah želeli še sina?
Od nekdaj sem si želela številno družino. Tudi
obe stari mami sta imeli po štiri otroke in to je bil moj vzor. To o dečku me ves čas sprašujejo, vendar ni bilo tako. Bili bi veseli, tudi če bi bila še ena deklica. Nenazadnje je na tem svetu pol žensk, drugo polovico smo pa rodile!
-	Kako zmorete vse delo?
Včasih je res naporno. Možje zaradi svojega dela veliko od doma in še doma velikokrat ureja službene zadeve, imam pa zato vedno njegovo razumevanje za vse moje zamisli. Pomagajo pa že otroci sami. Marsikaj že znajo, recimo oprati in zložiti perilo, pospraviti. Delamo skupaj in tako se učijo. Jasno je, da vse ni narejeno čisto po pravilih, pa nič ne de. Pač malo zamižim na eno oko. In včasih kakšen dan ali dva pač (pre)živimo v kaosu. Nismo popolni.
»Okolica pričakuje od žensk, da bodo lepe, pametne, vitke, vedno urejene in nasmejane. Da bodo imele dobro vzgojene otroke, pospravljeno stanovanje, da bodo dobre v službi in idealne gospodinje.«
Sicer pa sem sama pravi deloholik. Skoraj vsako jutro vstajam ob petih ali pa še prej. Že dva tedna po Jakobovem rojstvu sem spet začela delati v novinarstvu, hoditi na teren. Pa ne da bi sedaj tarnala! Delo enostavno obožujem, pomeni mi sprostitev in način življenja. Ko po porodu nisem počivala, mije rekla stara mama, da bom umrla, če ne bom ležala. Jaz pa sem ji odvrnila, da bom umrla, če bom morala ležati.
-	Imate dve šolarki. Sta pridni tudi v šoli? Pridni sta. Razen šole imata še obšolske dejavnosti. Tako hodi Maša v glasbeno šolo in še na dvanajst drugih dejavnosti, pri vseh je uspešna. Iza zagrizeno trenira košarko, letos bo dodala še atletiko, jeseni začenja s flavto. Obe obiskujeta tudi slikarsko šolo, Loti pa začne z rednimi športnimi treningi jeseni, saj je stara šele pet let. V primestju imajo otroci veliko časa, domačega dela pa ni toliko kot nekdaj, zato jih je treba zaposliti. A saj vem, sedaj jih še lahko hvalim, ko še ni pubertete. Ne vem pa, kako bi vam na enako vprašanje odgovorila čez pet let.
-	Vrtec, šola, ostale dejavnosti. Otroke je treba veliko voziti. Kako uspevate? Kdaj imate prosti čas?
Seveda seje treba dobro organizirati - tudi prosti čas. Kljub vsemu delu si vzamemo čas za do-
pust, za krajši izlet k babikam in dedijem na Ljubno in v Radmirje, za nekaj skupnih uric, ki nam vsem veliko pomenijo, saj se imamo radi in se drug z drugim dobro počutimo.
-	Tako velika družina najbrž tudi veliko stane?
Za hišo bomo še nekaj časa odplačevali kredite,
a imava z možem srečo, da sva zdrava in z veliko dela se da zaenkrat čisto dovolj zaslužiti. Nasploh pa imam občutek, da se tudi z več otroki kar nekako da, če le ne izbiraš samo dragih blagovnih znamk.
-	Letos ste dobili še Jakoba. V hiši je gotovo vedno živahno...
Resje pravi živžav. K temu pa je potrebno prišteti še hišne ljubljenčke, kijih je pri nas kar nekaj, in če se kateri od živalic kaj primeri (da maček »umre« hrčka), je solz za cele potoke, žalostni pa smo vsi.
-	O tej izkušnji pišete tudi v knjigi Super mami z napako. Od kod takšen naslov?
Poudarekje na besedi »super«. Okolica pričakuje od žensk, da bodo lepe, pametne, vitke, vedno urejene in nasmejane. Da bodo imele dobro vzgojene otroke, pospravljeno stanovanje, da bodo dobre v službi in idealne gospodinje. Da bodo vedno vse zmogle. Skratka, da bodo super in brez
napak. K temu je naravnana vsa potrošniška družba z mediji vred, kjer kar mrgoli nasvetov, kako biti brez napak, kako ugajati in biti uspešna. A to je le predstava, v resnici taka popolnost ne obstaja. In marsikatera ženska zaradi takih stereotipov trpi. Se počuti kriva in nesposobna.
»Računam, da bom jeseni začela s predstavitvijo knjige tudi med bralci ali točneje bralkami in že imam povabila nekaterih knjižnic, saj je ponekod uvrščena tudi v bralno značko za odrasle.«
- Ste zanje napisali knjigo?
Tudi zanje. Zapisala sem: »Za vse mamice, ki živijo čisto vsakdanje in običajno življenje, ki se bolj kot po navodilih iz priročnikov za srečo odvija po Murphyevih zakonih. Da bodo vedele, da v (ne)sreči niso same.«
-Odkod ideja za knjigo?
Že dalj časa si poleg urednikovanja zelo želim pisati. Za knjigo meje prepričala prijateljica iz mladosti. Pisala sem jo med porodniškim dopustom pri
tretjem otroku, ko mije bilo od preveč časa že pošteno dolgčas. Potem sem pa kar nadaljevala.
-	Opisali ste vrsto humornih, a včasih tudi mučnih situacij, v katerih ste se znašli. Brez zadrege priznavate tudi svoje napake in celo majhne »prekrške«. So to res vaše dogodivščine?
Ravno zato, ker sem hotela, da je knjiga iskrena in resnična, sem izbrala obliko pisem najboljši prijateljici, ki ji lahko zaupaš tudi takšne zadrege in skrivnosti.
-	Knjiga je že nekaj časa na razpolago v knjižnicah in knjigarnah. Ali jo boste tudi osebno predstavili bralcem?
Zaenkrat je bil naš Jakob še premajhen in je potreboval vso mojo pozornost. Vendar računam, da bom jeseni začela s predstavitvijo knjige tudi med bralci ali točneje bralkami in že imam povabila nekaterih knjižnic, saj je ponekod uvrščena tudi v bralno značko za odrasle.
-	Ali in kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje knjige ali pa morda kakšen drug izziv?
Seveda. Pri meni se vedno kaj dogaja. Drugi del knjige že pišem, v mislih jih imam še nekaj, a kaj, ko ima dan samo 24 ur, življenje pa je tako zanimivo!
Pogovarjala se je Marija Lebar
OBČINA NAZARJE
Počrpali vsa sredstva po predhodnem delnem programu
V	Nazarjah so sanirali prvi del toplovoda. Vrednost dela je znašala 70.000 evrov. S tem projektom so uspešno počrpali vsa sredstva, ki so jih prejeli od ministrstva za okolje in prostor v okviru Predhodnega delnega programa odprave posledic škode na stvareh zaradi neurja s poplavo z dne 18.9.2007.
V	mesecu juliju so v Nazarjah dokončali obnovo prve veje toplovoda, ki vodi mimo gradu Vrbovec proti gasilskem domu oziroma športnemu igrišču. Prejšnje cevi so bile že korodirane, po lanski poplavi je odstopila tudi izolacija. Pojavile so se velike toplotne izgube, kar je pomenilo dodatno obremenitev občinskega proračuna. Stroški ogrevanja se za končne uporabnike zaradi tega v pretekli kurilni sezoni niso povečali.
»Predhodni sanacijski program, kije bil namenjen predvsem izvedbi nujnih sanacijskih ukrepov na poškodovanih stvareh v občinski lasti (predvsem gospodarski javni infrastrukturi) in izvedbi geotehničnih ukrepov zaradi posledic plazenja tal,je tako zaključen. Vceloti so počrpana tudi vsa sredstva, ki jih je naši občini po tem programu namenilo ministrstvo za okolje in prostor,«je povedal direktor nazorske občinske uprave Samo Begič.
Vlada Republike Slovenije je aprila sprejela
«S	
	
	
	
	s.-., ’‘■"r":-
	
SMš	IL /
	
	
.	hHHHr
	
Direktor nazarske občinske uprave Samo Begič: »Poudarek ukrepov v občini Nazarje za leto 2008 bo na sanaciji preostalih štirih vejah toplovoda, dokončni sanaciji plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše, ureditvi občinskih cest in popravilu določenih objektov v občinski lasti.«
(foto: Marija Lebar)
sklep o začetku prvega rednega sanacijskega programa po lanskih poplavah za obdobje od 2008 do 2010. V okviru rednega sanacijskega programa bo vlada zagotovila sredstva za sanacijske ukrepe na poškodovanih objektih vodne infrastrukture, za sanacijo poškodovanih stanovanjskih objektov in objektov zasebnega prava ter za zagotovitev nadomestne nastanitve izseljenih prebivalcev. Ta sredstva bodo dodeljena mimo občin. Občinam pa bodo dodeljena sredstva za nadaljevanje sanacije na objektih v občinski lasti in za izvajanje geotehničnih ukrepov (sanacija plazov).
»Za razliko od predhodnega sanacijskega programa je sedaj potrebno pripraviti za vsak škodni primer, ki bi ga radi sanirali, elaborat. Elaborati so za manjše posege razmeroma enostavni, za večje posege pa so predvideni že pravi investicijski projekti. Pripravili smo že vse podlage in v teh dneh smo poslali na državo vlogo s potrebnimi projekti. Projekti so v bistvu naš predlog porabe zagotovljenih sredstev. Poudarek ukrepov v občini Nazarje za leto 2008 bo na sanaciji preostalih štirih vejah toplovoda, dokončni sanaciji plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše, ureditvi občinskih cest in popravilu določenih objektov v občinski lasti,« pravi Samo Begič.
Marija Lebar
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE - IZPOSTAVA MOZIRJE
ponovno zaupan Jožetu Rakunu
V petek, 8. avgusta, je potekala konstitutivna seja Odbora Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZS) Celje - izpostave Mozirje, ki jo je vodil predsednik območne enote KGZS Slovenj Gradec Janko Arlič. Na seji je bilo potrjenih vseh pet mandatov svetnikov.
Imenovani so bili Danica Štorgelj, Jože Rakun, Alojzij Ternar, Franc Bric in Ivan Goltnik. Svetniki so izvolili predsednika in podpredsednika odbora. Na mesto predsednika je bil ponovno imenovan Jože Rakun, kije odbor vodil že prejšnji mandat, za podpredsednika pa so izvolili Alojzija Ternarja.
Odbor izpostave območne enote opravlja zlasti naslednje naloge: sprejema poslovnik o svojem delu, obravnava letni program dela in poročilo o delu izpostave območne
enote inju predlaga svetu območne enote v sprejem, pripravlja mnenja in strokovne podlage glede razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva na območju upravne enote in posameznih občin, spremlja aktualna dogajanja v kmetijslvu in posreduje pobude svetu območne enote in svetu KGZS, sodeluje z institucijami na ravni upravne enote, ki upravljajo s podeželskim prostorom in jim posreduje stališča Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Marija Lebar
GOLTE
Dve desetletji raziskovalnega tabora
Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje v dnevih od 16. do 26. avgusta na Golteh organizira že dvajseti tabor mladih raziskovalcev. Udeležuje se ga 42 dijakov in Zoisovih štipendistov, ki so se jim tokrat prvič pridružili tudi dijaki iz Češke.
V dvajsetih letih so šaleški tabori postali eni najbolj množičnih v Sloveniji. Poudarekje na sonaravnem in trajnostnem razvoju kraja, ki ga raziskujejo. Lokacijo tabora menjujejo vsaki dve leti, zato so letos ponovno na Golteh nad Mozirjem. Značaj tabora je nekoliko drugačen od prejšnjih, saj so letos prvič v mednarodni zasedbi.
Priprava in vodenje taborov do leta 1995 je bila v rokah kustosov velenjskega muzeja. Kulturni center Ivana Napotnika je takrat predlagal, da bi pripravo prevzel Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje. Mesto tabora se spreminja vsaki dve leti, saj so izkušnje pokazale, daje to primerno zaradi zastavljenih raziskovalnih ciljev
in narave dela na taboru. Osnovni namen raziskovalnega tabora je dodatno izobraževanje dijakov in njihovo usposabljanje za raziskovalno delo na naravoslovnem, družboslovnem in kulturno umetniškem področju.
Udeleženci so na Golteh razporejeni v različne skupine. Raziskujejo alpsko favno, gobe, geografska skupina se ukvarja z vodotoki, raziskujejo turistične potenciale, delujeta dve skupini s področja kemije, gledališčniki, likovniki in novinarji, ki izdajajo dnevni časopis. Zaradi pestre narave dela vabijo vse, ki bi jih zanimal tovrstni neformalni način učenja, da se jim pridružijo in z njimi preživijo ustvarjalen dan.
Benjamin Kanjir
Portal Savinjske doline
Savmiaiiriim
i)
---\
_____)
10
DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI
Poglobili medsebojne odnose
Društvo upokojencev Rečica ob Savinji prireja vsakoletno družabno srečanje za svoje člane že od leta 1996. Dvanajsto srečanje zapored se je odvijalo v nedeljo, 10. avgusta, na poligonu Kinološkega društva Zgomje-savinjske doline v Varpoljah. Naklonjeno vreme in dobra volja številčnih udeležencev sta omogočila, da so ure druženja prijetno in hitro minile.
Upokojenci so si srečanje popestrili na različne načine. Večina se jih je prepustila pogovoru in petju pesmi, medtem ko so se nekateri preizkusili v balinanju, ki predstavlja priljubljeno športno igro med moško polovico. Marsikdo ni obšel srečelova, kije privabljal z raznolikimi in privlačnimi dobitki. Zbraneje s kratkim nagovorom pozdravil vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, predsednik drušlva Herman Pokleka pa je opozoril tudi na
navzočnost rečiškega župana Vinka Jeraja, predsednika Društva upokojencev Nazarje Janeza Štiglica in referenta za šport in rekreacijo pri Društvu upokojencev Gornji Grad Jožeta Tanjška.
Srečanje je izpolnilo svoj osrednji namen - poglobiti medsebojne odnose. Upokojenci so se poveselili, izmenjali bogate življenjske izkušnje in se nekoliko odmaknili od navadnega nedeljskega popoldneva.
Petra Knapič
Zaradi dobre volje udeležencev srečanja so ure druženja prijetno in hitro minile (foto: Petra Knapič)
SOLCAVA
Šport skozi čas tudi na video kaseti
V Solčavi že od leta 2001 načrtno zbirajo ves slikovni material, kije na razpolago pri domačinih in se tiče raznih dogodkov iz življenja kraja in prebivalcev. Veliko zapuščino slik in video posnetkov je ustvaril ljubitelj športa in narave na Solčavskem Anton Ikovic.
Do zdaj so v Solčavi zbrali že za dobršen album starih fotografij, za tokratni občinski praznik pa so izdelali video kaseto, na kateri so prikazane fotografije in starejši posnetki športnih dogodkov iz preteklosti
Solčavanov. Utrinke sije bilo mogoče ogledati na občinski proslavi.
Z dovoljenjem svojcev Antona Ikavica so uporabili njegov material, sami pa dodali nekaj novejših dogodkov. Idejna zasnova je delo Marka Slapnika, montažo je opravil Rajko Rudnik, z glasbo pa jo je opremil Franci Podbrežnik. V Solčavi upajo, da to ni zadnje delo take vrste. Slikovno gradivo bo prihodnjim rodovom pričalo o utripu kraja nekoč in danes.
Marija Lebar
30-LETNICA PRIHODA SESTER KLARIS V NAZARJE
Slovesne zaobljube treh sester
Letos minevajo tri desetletja od kar so se v Nazarjah naselile sestre klarise. Svoje gostoljubje so jim ponudili v frančiškanskem samostanu. Pozneje so si zgradile svoje domovanje in kapelico. Ob tem jubileju so v soboto, 16. avgusta, slovesno zaobljubo Bogu dale tri sestre, slovesnost pa je ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana in novomeškega škofa ordinarija msgr. Andreja Glavana vodil kardinal msgr. dr. Franc Rode.
reda. Tiste, ki dobro opravijo preizkušnjo, lahko po preteku začasnih zaobljub za najmanj tri leta naredijo slovesne večne zaobljube - in se zavežejo, da bodo vse življenje v posebni božji službi. In prav to so storile sestre Marija Lucija, Marija Alojzija in Marija Serafina.
Po končani maši je kardinal Rode poudaril, daje ta dogodek v njegovem življenju zelo pomemben, še posebno ker se to dogaja v Sloveniji. »Tri mlada dekleta so naredila
Sestre Marija Lucija, Marija Alojzija in Marija Serafina so Bogu dale slovesno zaobljubo (foto: Marija Šukalo)
Sestre izpolnjujejo vodilo svete Klare, duhovno oskrbo pa jim nudijo bratje frančiškani. Red je kontemplativen - internu primerno je urejen tudi dnevni red. Dan začenjajo in končujejo z molitvijo. Za sprejem v red morajo imeti kandidatke pravi namen, zadovoljivo telesno in duševno zdravje, primerno starost ter osebno zrelost; izobrazba ni določena. Na skupno življenje se privajajo počasi eno do dve leti.
Ko vstopijo v noviciat, ki traja tudi dve leti, so se dolžne držati vsega
slovesne zaobljube in so sedaj v službi Cerkve, ne kot socialne delavke ali osebe, ki bodo obiskovale revne in uboge, ampak je njihovo poslanstvo predvsem molitev in skrito življenje v Bogu, kar je zelo pomembno za Cerkev. Ta deluje na dveh ravneh, vidni in nevidni. Na vidni ravni javnega delovanja in javne besede gre do srca ljudi. Nevidna raven pa je raven molitve, skritega in spokornega življenja. In prav to je namen kontemplativnih redov, takih kot so sestre klarise v Nazarjah,«
Slovesnost je ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana (levo) in novomeškega škofa ordinarija msgr. Andreja Glavana (desno) vodil kardinal msgr. dr. Franc Rode
(foto: Marija Šukalo)
je med drugim dejal kardinal in poudaril, da se s takšnimi slovesnostmi srečuje povsod, bodisi v Rimu ali po drugih italijanskih mestih ter drugih deželah po svetu. Povsod je nekaj podobnega, pa naj so to zaobljube, kapitlji ali razne obletnice oziroma znanstveni simpoziji, kijih vodi.
Po Rodetovih besedah je v Cerkvi zanimanje za kontemplativne redove v porastu. Število sester, ki živ-
ijo v skritem življenju v samostanu, pa se povečuje. Za srečanje v Nazarjah, kjer so zaobljubam treh sester prisostvovali številni verniki, pa je kardinal prepričan, da je to dokaz, da so Slovenci v svojih globinah veren narod. V njem ne manjka velikodušnosti in volje darovati, in slednjega bi si Rode v Sloveniji želel tudi v javnem življenju.
Marija Šukalo
Jože in Marija Robida
Petinštirideset let zakona je lepa doba, za ta uspeh sta zaslužna oba, naj Bos nameni jih še toliko, da bi Vama še naprej bilo lepo. Življenje pa naj Vama obogatijo, tisti, ki okoli Vaju živijo.
Mariji Hribernik
za 60. rojstni dan
Veselje in zdravje sta bisera dva, naj te v življenju spremljata oba.
To ti želi sestra Danica
Manci Planovšek
za 12. rojstni dan,
Sari
pa za minuli 9. rojstni dan
Da bi bili zdravi in srečni v življenju!
Želi prababica Mirna in ostali domači
30 LEI MOZIRSKEGA GAJA
Ob jubileju podeljeni prvi Mozirski tulipani
Upravljavci Mozirskega gaja so najzaslužnejšim za njegov nastanek, razvoj in mednarodno uveljavitev podelili priznanja Mozirski tulipan (foto: Benjamin Kanjir)
dolgoročni upravljavski koncesiji parka. Podpisali so jo kot predstavnik države minister Janez Podobnik, vimenu občine IvanSuhoveršnik, mag. Miroslav Štrajhar, Janez Proper in Darko Bele. Podpredsednik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster je ob tej priliki upravljavcem gaja podelil priznanje s srebrnim znakom zveze in obljubil, da se naslednjič vrne tudi z zlatim.
Za kulturno popestritev slovesnosti so poleg Godbe Zgornje Savinjske doline poskrbeli še domači godci družine Brinovšek z Gneča in citrar Klemen Matk. Programje povezoval velik prijatelj in stalni obiskovalec Mozirskega gaja, Mito Trefalt.
Benjamin Kanjir
V teh dnevih Mozirski gaj, ki ga mnogi imenujejo kar biser ob Savinji, praznuje tri desetletja obstoja, Ob tem visokem jubileju so upravljavci gaja najzaslužnejšim za njegov nastanek, razvoj in mednarodno uveljavitev podelili priznanja, ki so jih poimenovali Mozirski tulipan.
Osrednja slovesnost je bila 14. avgusta, namenjena predvsem tistim, ki so v teh treh desetletjih velikokrat zavihali rokave In se udeležili katere izmed številnih akcij. Tudi tistih, ki so po katastrofalni poplavi leta 1990 znova postavili tudi do
Lojze Peterle: »Kot evropski poslanec, tudi po vašem zaupanju, sem zelo vesel, da se Mozirski gaj vsaj deloma razvija tudi s pomočjo evropskih sredstev. Vsem skupaj želim, da z Mozirskim gajem krepite svoj ponos in samozavest, ker je to bistveni del odličnosti te občine, ki ima marsikaj pokazati. In to upravičeno.«
(foto: Benjamin Kanjir)
Pogodbo o dolgoročni upravljavski koncesiji parka so podpisali (od leve): predsednik Društva vrtnarjev Slovenije Janez Praper, direktor podjetja SVEA Zagorje mag. Miroslav Štrajhar, predstavnik države minister Janez Podobnik, župan Ivan Suhoveršnik in predsednik Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj Darko Bele (foto: Benjamin Kanjir)
nerazpoznavnosti poškodovane objekte in ponovno uredili okolico. Vsem tem seje zahvalil predsednik Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj Darko Bele.
Župan Ivan Suhoveršnik seje v govoru s ponosom ozrl na gaj, ki že dolga desetletja združuje domačine in vrtnarje iz vse Slovenije. Društvo vrtnarjev Slovenije letos praznujejo 35-letnico ustanovitve, njihov predsednik Janez Praper pa je poudaril, da delo društva vveliki meri sloni na delu ravno na tem prostoru.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil evropski poslanec Lojze Peterle. Spregovoril je o sožitju in harmoniji, ki vladata na tem prostoru. Sam z veseljem prihaja v Mozirje, to pa je priporočil tudi ostalim. Predvsem politikom, ki lahko tu umirijo svoje misli in nato lažje nadaljujejo s svojim poslanstvom.
Ob jubileju je bilo podeljenih šest priznanj, imenovanih po tulipanu Mozirski gaj, ki so ga ob obletnici razvili nizozemski gojitelji tega cvetja. Prejeli sojih Društvo vrtnarjev Slovenije s predsednikom Janezom Praperjem, Miha Ogorevc, Jože Skornšek, podjetje SVEA Zagorje z direktorjem mag. Miroslavom Štrajharjem, Slavko Avsenik st. in posthumno Ivan Zupan.
Na slovesnosti je bila podpisana pogodba o
Dobitniki priznanj Mozirski tulipan:
Društvo vrtnarjev Slovenije
Za neprecenljivo strokovno in materialno pomoč pri nastajanju in 30-letnemu razvoju Mozirskega gajaterorganizaciji številnih in odmevnih hortikulturnih prireditev.
Miha Ogorevc
Za izdelavo vsebinske zasnove, izvedbenih načrtov, mentorsko in tudi fizično pomoč pri izgradnji in razvojnih dopolnitvah Mozirskega gaja.
Ivan Zupan (posthumno)
Za idejno pobudo, organizacijo in koordinacijo vseh sodelujočih pri izgradnji Mozirskega gaja.
Jože Skornšek
Za neprecenljive zasluge pri izgradnji, 30-letnemu vzdrževanju in razvoju Mozirskega gaja, pri organizaciji vsakoletnih cvetličnih razstav in vzpodbujanju slovenskih vrtnarjev k sodelovanju.
SVEA Zagorje
Za 10-letno generalno sponzorstvo Mozirskemu gaju in neprecenljiv investicijski prispevek k njegovi privlačnejši podobi.
Slavko Avsenik st.
Za popularizacijo Mozirskega gaja z avtorsko skladbo V Savinjskem gaju.
Piše: Aleksander Videčnik
RAZSLOJEVANJE NA VASI
Današnji rod se le malo spomni nekdanjih ofer-ij in ofrov. Že v enih prejšnjih številk našega časopisa smo obravnavali razmere na vasi po kmečki odvezi. Kot je zapisal Janez Evangelist Krek v svoji brošuri Črne bukve, seje med kmečkim ljudstvom začelo hudo razslojevanje. Številčno močne družine so se znašle v povsem drugačnem položaju kot v času fevdalizma, koje bilo pri hiši potrebno dosti delovnih rok. Po kmečki odvezi so se odnosi znotraj družin bistveno spremenili, nek-doje postal gospodar, drugi člani družine pa tete in strici. Zato so mnogi kmečki ljudje iskali zaposlitve v mestih ali celo v tujini.
Ko govorimo o razslojevanju na vasi, potem je nujno opisati tedanjo strukturo kmečkega prebivalstva. Bili so posestniki, kočarji in otri, ti slednji so bili na najnižji stopnji socialne lestvice. Kdo so torej bili? Odvečni v družini, brez kakršnega koli premoženja so iskali strehe nad glavo in postali otri na večjih posestvih. Stanovanja in malo zemlje so morali plačati z delom pri gospodarju. Marsikje so bili popolnoma odvisni od volje gospodarja. Med vaščani so veljali kot"ofrski" in torej zdna socialne lestvice, torej še slabše kot kočarji, ki so bivali v lastnih kočah. Nekateri tolmačijo izvor besede "ofer" iz nemške Opfer (žrtev).
Danes si težko predstavljamo strukturo vaškega prebivalstva nekdaj. Pa si oglejmo nekaj podatkov iz Leksikona Dravske banovine o štetju leta
Kolomon v hiši
V naših krajih smo glede ljudskega izročila zelo bogati. V Krnici so hodili skupinsko k polnočnicam. Taka je bila navada. Svetili so si z baklami iz borovih tresk. Na neki kmetiji je ostal doma hlapec z otrokom. Hlapec je utrujen zaspal, otrok pa je nekje staknil kolomon in pričel je listati po črni knjigi. Kmalu se je na vratih pojavil čuden črn moški. Otrok se gaje ustrašil in hitro odložil knjigo, da bi poklical hlapca. V tem pa je mož že izginil.
Oče je sredi polnočnega obreda zaslutil, daje doma nekaj narobe inje stekel proti domu, kjerje našel prestrašenega otroka, ki mu je pripovedoval, kaj seje zgodilo. Seveda so po vasi govorili, daje tisti med vrati bil sam hudič. Veljaloje strogo pravilo, da nihče nepoklican ne sme brskati po kolomonu.
Oferije na šmihelsfeem območju
1936. Število koč je bilo tedaj še veliko. Bočna jih je imela 18, Gornji Grad-mesto 50, Gornji Grad-okolica 70, Ljubno 156, Luče 100, Mozirje-okoli-ca 86, Mozirje-trg 40, Rečica 121 in Solčava 60. Statistika navaja v rubriki "zakupnik" številko 810 za celotni okraj Gornji Grad (tudi Šmartno ob Paki), kar bi lahko razumeli, daje bilo na območju tedanje Zgornje Savinjske doline 810 primerov najema koč. Pa je treba upoštevati čas, v katerem je bil opravljen popis. Lahko domnevamo, da so starejši popisi zajemali veliko več koč. Tu velja dodati, da so v letu popisa (1936) zajeli več najemnikov kot ofrov. Nekoč pa je bilo več ofrov kot najemnikov.
STARI POVH IZ JAZBIN O OFERIJAH
Oferija na kmetiji Žlebnik v Šmihelu je imela tudi hišni številko 4. Na sploh so oterijam rekli "puša", ofer pa je bil "pušnek". Hiša je bila zidana, kar precej velika, zraven je bil manjši hlev in nekaj zemlje. Oferje redil koze in prašička. Zadnji otri so bili Gostečniki, ki jim je vse pogorelo v Planici (Ra-degunda). Po drugi svetovni vojni seje hiša porušila, tako pa tudi hlev.
Rženička oferija je imela veliko kočo in celo s hišno številko. Sedaj je to posest Jamnikov (Rajterji). Hiša je bila zidana, imela je kuhinjo, lopo in dnevno sobo. Zraven nje je stal hlev. Zadnji otri so bili Kolarjevi (Konečnik). Ofer-ijo so podrli okoli leta 1950.
Oferija pri Vrhovniku na Lepi Njivi je bila v lasti Franca Goličnika. Zadnja ofra sta bila Franc Dubrovnik in njegova žena Liza, kije imela nezakonskega otroka. Hiša je bila zidana v velikosti 8x6 metrov. Imela je obokano (velbano) kuhinjo. Njena posebnost je bil lesen dimnik, narejen iz desk. Pa nikoli ni prišlo do požara! Oferija je imela hlev, oddaljen od hiše kakih 20 metrov. Po pripovedovanju Alojza Goličnika so imeli otri tudi njivo in vrt. Vse skupaj je stalo na robu gozda, na lepi sončni ravnici.
Vrhovski oferje bil znan po tem, daje kuhal smolenak (črno olje), ki gaje prodajal po Savinjski in Šaleški dolini. Smolenak so ljudje cenili kotzdravilo, tako za živali kotza ljudi. Z njim so mazali razne otekline in rane. Stari Povh se spominja bajte iz skorij, v kateri je stal velik kotel. V njem je Vrbovški ofer kuhal iz smrekove smole črno olje. Če mu je še kaj dodajal, pa nihče ne ve.
Pa še zanimivost, katere seje ob tem spomnil Stari Polh - če so zajci ali srne hodili jest peso ali fižol, so kmetje namazali nekaj kolov s črnim oljem. To je tako smrdelo, da
je smrad pregnal divjad.
Usoda je hotela, daje žena opisanega ofra pri sedemdesetih letih napolnila koš s steklenicami smolenaka, možu je rekla, da gre prodajati olje in se ni nikoli več vrnila. Nihče ni slišal za njo, kje je in kaj se ji je zgodilo. To je bilo že po drugi svetovni vojni. Oferija je potem bila žrtev časa in danes ni več sledu za njo.
Kmetija Podforštnikje imela kar dve oferiji. Ena je bila v strmini pod Spodnjim Goltnikom, druga pa je stala malo nižje, na lepi sončni strani. Obe oferiji sta se podrli okoli srede prejšnjega stoletja. Na strmem pobočju je stala zidana koča, stavba je imela hišno številko. Zadnja ofericaje bila Mirna, po njej so poimenovali kočo kot Mimino kočo. Žal nihče ne ve več za priimek oferice.
Druga koča je stala malo nižje, v njej pa je stanovala Uršula Mikek. Koča je pred leti pogorela, ker je vanjo udarila strela. Baje je bila lepa stavba, ki pa je niso več obnovili.
Francu Goličniku - Povhu smo lahko hvaležni za te spomine. V eni prihodnjih številk našega časopisa pa bomo objavili spomine Starega Povha na nekdanje vodne naprave na potokih Trnava, Ljubija in Kramrca.
Sščemo stare fotografije
V letu 1930 je Trnava preplavila mozirski trg tja do telovadnega doma. Slika je v hrambi Zbirke Aleksandra Videčnika v Mozirju.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Vzajemni skladi - sonce razgrelo prodajalce surovin
DELNIŠKI SKLADI		MEŠANI SKLADI		OBVEZNIŠKI SKLADI	
Povprečni donos vseh skladov na dan 13. avgust 2008					
Letos	-20%	Letos	-13%	Letos	1%
1 leto	-19%	1 leto	-13%	1 leto	2%
3 leta	6%	3 leta	18%	3 leta	3%
5 let	51%	5 let	54%	5 let	13%
Donosi v letu do 13. avgusta					
Pivih S ■ delniški		Prvih 5 - mešani		Prvih 5 - obvezniški	
Infond Life	0%	VB Smile	1%	PIA Central Eu Bond	7%
RCM Healthcare	-5%	RCM AR Global Balanced	-4%	RCM OsteuropaPlus Rent	6%
EEF Eq Pharma [RH|	-5%	RCM AR. Emerqinq Markets	-6%	SGAM Bd Converq Eu	6%
NLBS visoka tehnoloqija	-6%	Hypo Global Balanced	-8%	Hypo Konvergenz	6%
EEF Eq Pharma [R]	-7%	NLBS Nova Evropa	-8%	Gama - obvezniški	3%
Zadnjih 5 - delniški		Zadnjih 5 - mešani		Zadnjih 5 - obvezniški	
KD Balkan	-37%	Infond Hrast	-17%	Triqlav Obvezniški	-3%
Hypo SEE Opp	-37%	Modra kombinacija	-17%	VB Europa Rentenfonds	-3%
SGAM Eq India	-40%	Modri sklad skladov	-20%	VB Corporate Bond	-4%
SGAM Eq China	-40%	KD Prosperità	-24%	KD Bond	-5%
MP-INDIASI	-40%	KD Galileo	-26%	SGAM Bd Eu Hi Yield	-10%
V1r:.^wwJ.in9ngn9--J9.Q!sa^i
Pocenitev nafte in drugih surovin je surovinske ter energetske sklade izrinila s prvih mest, na vrh pa so izplavali delniški skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil. Tem se ljudje tudi ob recesijah ne odrečemo. Indija, poraženka letošnjega leta, je v preteklem mesecu zmanjšala izgubo za 10 odstotnih točk, v njeni družbi pa še vedno vztrajata Kitajska in Balkan, Sicer so bili letošnji poraženci razen Balkana vzadnjem mesecu precej poskočni: MP -Turčija.si (+20 %), MP - Indija.si ter SGAM India (+19 %). Na drugi strani so poraženci zadnjega meseca zlati skladi, ki so izgubili tudi do 22 %. Med mešanimi skladi je letos le en pozitiven, med poraženci pa ostajajo stari slovenski mešani skladi.
Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-28 %), ki mu sledijo
Triglav Balkan (-29 %), NLBS Balkan (-33 %), MP-Balkan (-34 %), na zadnjem mestu pa sta trenutno KD Balkan in Hypo SEE Opp (-37 %). Izgube balkanskih skladov znašajo v zadnjih 12 mesecih med-30 % (Triglav) in -47 % (MP-Balkan), kar je tudi
najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +28 % (Publikum) in -7 % (KD).
V povprečju so delniški skladi v zadnjem letu izgubili 19 odstotkov
vrednosti, povprečni donos vseh delniških skladovvzadnjihtreh letih pa je samo še šest odstotkov. Na ravni petih let so vlagatelji zaslužili še vedno solidnih 51 odstotkov. Mešani skladi se tokrat kažejo boljši od delniških, in sicer tako na ravni enega leta, treh letter petih let.
In kako naprej? Zadnjo resno korekcijo pri nafti smo doživeli od poletja 2006 do začetka leta 2007, ko je od 80 dolarjev padla na 50 dolarjev ter v pol leta izgubila 40 odstotkov. Takrat se je nafta zadnjič dotaknila 200-fedenskega povprečja, ki se trenutno nahaja pri 75 dolarjih. V prihodnjih tednih bomo videli, ali bo nafta klecnila še nižje, kar bi blagodejno vplivalo na tečaje delnic. Verjetno bi največjo korist zaznali ravno tam, kjer je draga nafta povzročila največ škode.
mag. Borut Repše
JESEN IN MOTORISTI
Pripravljeni za nov letni čas
Ko zaključim dopust, je zame nekako konec poletja. Žal v letošnjem avgustu deluje že samo vreme tako, kot da se pripravlja na jesen in na zimo. Ampak do takrat je še daleč in na naših dvokolesnih ljubljenčkih bomo nabrali še kar nekaj kilometrov.
Ob prihajajoči jeseni postaja vreme seveda nestabilno, nezanesljivo in polno presenečenj, kar pa za prave moto voznike ni nikakršen problem. Je pa res, da dež in mokro cestišče poleg neprijetnega občutka prinašata tudi strah v kosti marsikaterega motorista in tako še samo poslabšujeta vozne sposobnosti voznika. Pri vožnji v dežju je vsekakor potrebno upoštevati, da postane cestišče precej bolj spolzko. Spolzkost se odraža v manjši možnosti nagibanja skozi ovinke, v daljši zavorni poti in nežnejšem pospeševanju motocikla. Kdor je z motociklom grob in brez občutja, potem v dežju živi na nevarni liniji preživetja.
Pomembna je tudi krivulja vožnje skozi ovinke, ki mora poleg nežnosti zajemati tudi izogibanje vsem spolz-kim delom asfaltne podlage. Z dežjem se oprijem pnevmatik zman-
jša, vendar pa spet ne tako, da bi se morali voziti kot po »jajcih«. Seveda je nežnost na ročici za plin in na zavorah pomembna, vendar bo izkušen motorist peljal v dežju le 20 do 30 odstotkov počasneje kot na
suhi asfaltni podlagi. Precej pomembna je sproščena drža na motociklu in lahkotno upravljanje motocikla. Ne pozabimo pa na skrite pasti, ki so že v suhem nevarne, v dežju pa postanejo še nevarnejše.
Aquaplaning, znan tudi kot spia-
vate, se pri avtomobilistih sliši za nekaj strašnega, medtem ko je pri motoristih ena izmed manj strašljivih zadev. Zaradi ozkega stika gume s cestiščem prihaja le redko do splavanja motocikla, saj
guma odriva vodo levo in desno. Se pa zaradi možnosti visoke količine vode v kolesnicah ne priporoča hitrost vožnje 100 km/h.
Nikakor ne pozabimo na bitumenske stike, ki so že ob vročini zelo nevarni, kaj šele ob dežju. Posebej če potekajo v dolžini, jih prečkajmo
c
14
V——/
hitro in pod ostrim kotom. V mestu nas presenetijo kovinski pokrovi kanalizacije, kolesnice in kakšne tramvajske tirnice. Seveda med nevarnejše sodijo označbe cestišč, ki so ob dežju prava drsalnica.
Pomembna je tudi naša dežna oprema, saj nam mora omogočati enako dober stik z motociklom kot običajna oblačila. Dežne rokavice lahko z lahkoto pokvarijo občutek na zavorah in plinu, kar vodi do težjega upravljanja motocikla in to prav v dežju, koje primeren občutek najpomembnejši. Da ne pozabim, jesensko listje je poleg peska v ovinkih prava past. Ampak vaja dela mojstra in nikar ne pustite motocikla že septembra v garaži.
Igor Pečnik
Življenje morajo podpirati številni prijatelji. Ljubiti in biti ljubljen je največja sreča v življenju.
Sydney Smith j
___	Ljudje in dogodki, Informacije
39. LUČKI DNEVI
Ljudsko izročilo ob kapljici rujnega
Svoj delež v prijeten družabni večer so s šestglasnim petjem prispevali tudi lučki pevci
(foto: Marija Sukalo)
V Lučah so se drugi avgustovski petek srečali prijatelji in tisti, ki ljubijo ljudsko pesem, na družabnem srečanju na vrtu bara Podmornica. Pobudnik druženja Franci Strmčnik je v goste povabil lučke pevce in evropskega podprvaka v diatonični harmoniki Zvonka Krumpačnika. Ker se ob petju in raztegovanju harmonike dodobra osuši grlo, je Strmčnik v sodelovanju z vinogradnikom Jernejem Martinčičem iz Šentjerneja na Dolenjskem pripravil tudi degustacijo nekaterih vin s tega območja.
Vzanimivi predstavitvi dejavnosti Martinčičevih, kjer se ukvarjajo s trsničarstvom, vinogradništvom in vinarstvom, so obiskovalci poskusili znani cviček, modro frankinjo, beli pinot in izbor laškega rizlinga iz zimske trgatve. Med degustacijo seje slišala harmonika Zvonka Krumpačnika, ki stajo spremljala kitara Tonija Drobeža in trobenta Roka Prušnika. Omenjena trojica glasbenikov je s svojim igranjem poslušalcem pripravila zanimiv izbor instrumentalne glasbe.
Svoj delež v prijeten družabni večer so s šestglasnim petjem prispevali tudi lučki pevci. V skupini je poleg tistih, ki v njej prepevajo več kot pol stoletja, bilo opaziti tudi mlade člane.
Program pesmi, ki sojih pripravili za tokratni večer, je bil le del ljudskega izročila, ki se v tem kraju ohranja iz roda v rod. Družabni večerje sodil v sklop tradicionalne turistične
prireditve Lučki dan, ki je letos 39. privabila veliko število obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije in tujine.
Marija Šukalo
PUSTO POLJE
Maša pod kozolcem ob slovesu skavtov
V petek, na praznik Marijinega vnebohoda, je v Pustem Polju, čeprav tam nimajo cerkve, potekala prav posebna maša. Vodil jo je zaporniški duhovnik Robert Friškovec, bila pa je del zaključne slovesnosti ob odhodu skavtov iz tabora v Pustem Polju.
Že dejstvo, da je maševal duhovnik, ki se zna mladim in odraslim približati s svojevrstnim, sproščenim, pa kljub vsemu poduhovljenim
vodenjem maše, je v Pusto Polje privabilo precej okoliških vernikov. Precejšnja posebnost slovesnosti je bila tudi ta, daje maša potekala pod kozolcem toplerjem, simbolom slovenstva, kar je gotovo doprineslo k simboliki samega dogodka.
V prazničnem vzdušju so se zbrali tako skavti in njihovi starši kot okoliški verniki, po koncu slovesnosti pa so za nadaljevanje prisrčnega
srečanja poskrbeli vaščani. Spretne gospodinje so ponudile obilo slastnega peciva, možje pa so poskrbeli za osvežilno pijačo, kije bila v hudi sopari več kot dobrodošla.
TG
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
LEPOSLOVJE - MLADINA
Mlakar, Ida: Ciper coper medenjaki, Mlakar, Ida: Čarmeiada, Masterl Štefanič, Mojca: Zakaj sem rada doma, Masterl Štefanič, Mojca: Zakaj grem rad na morje.
LEPOSLOVJE - ODRASLI
Leskovec, Janez: Novo življenje, Möderndorfer, Vinko.: Razhajanja, Gorjup, Francka: Dotik srca.
STROKOVNA LITERATURA
Pošta na slovenskih tleh, S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe, Hosbawm, Eric John: Nacije in nacionalizem po letu 1780, Haček, Miro: Sodobni uslužbenski sistemi, Bezovšek, Franc: Pašniška zadruga Gornji Grad: 1908-2008.
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je imel mašo ob odhodu skavtov iz tabora v Pustem Polju (foto: TG)
TIT
v__/
IGRANA PREDSTAVITEV SOLČAVSKEGA IN VEČER S CITRAMI
Večer na kmetiji Gradišnik
Igranju Karlija Gradišnika (levo) se je pridružil njegov dolgoletni prijatelj in priljubljen citrar Miran Kozole iz Senovega
Člani Kulturnega društva Franca Herleta in Karli Gradišnik so v četrtek, 14. avgusta, obiskovalcem prireditve, ki se je odvijala pod mogočno lipo na dvorišču kmetije Gradišnik, družno polepšali večer. Uprizoritev igrana predstavitev Solčavskega je prikazala zgodovino tega območja na slikovit in živahen način. Citrar Karli Gradišnik, poznan tako doma kot vtujinije z igranjem dodatno obogatil vzdušje.
V Igrani predstavitvi Solčavskega je bila skozi vlogo kronista preteklost podana objektivno in resnobno, medtem koje skozi vlogi zakonskega para dobila čustveno razsežnost in humorno noto, vendarje ostajala informativno bogata. Zakonski par se ni izognil solčavskemu govoru, ki
predstavlja posebnostvzgornjesav-injskem narečju. Igralci so nosili solčavske »opražnje cote«, torej obleko, kakršno so nekoč nosili na Solčavskem ob boljših priložnostih.
Svoje je prispeval tudi dan ambient, ki je nehote opominjal, da je človeško življenje tod že od nekdaj prepleteno in povezano z naravo.
Zvok citer se je oglasil že pred in
med samo Igrano predstavitvijo Solčavskega, nakarseje po končani uprizoritvi polno razmahnil. In seje tudi lahko, kajti Karlovemu igranju se je pridružil njegov dolgoletni prijatelj In priljubljen citrar Miran Kozole iz Senovega. V citrarskem duetu so tako zazvenele skladbe Sestavljena polka, Na Golici, Che sera sera in še katera ter požele navdušen aplavz.
Zadovoljni obiskovalci prireditve, med katerimi so bili predvsem turisti, ki počitnikujejo na Solčavskem, a tudi Zgornjesavinjčani, so glavni vzrok, da se bo Igrana uprizoritev Solčavskega še uprizarjala, prav tako se bo v zadnjem avgustovskem četrtku ponovil večer s citrami na turistični kmetiji Gradišnik.
Petra Knapič
REČICA OB SAVINJI
Predana sponzorska sredstva za študij Prislanove
Na Rečici ob Savinji so tretji avgus-	činki Ani Prislan. Ta so z dražbo liko-
tovski ponedeljek v prostorih občine vnih del ob pomoči rečiške občine predali sponzorska sredstva doma- zbrali društvi likovnikov in kulturnik-
ov Gal in Kud Utrip. Znesek 1790 evrov je študentki izročil župan Vinko Jeraj.
Ana Prislan, ki seje za prijetno gesto zahvalila vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k zbiranju, bo sredstva porabila za pokrivanje stroškov na podiplomskemu študiju sodobnih umetnosti, smer gledališče, na Univerzi Charles de Gaulle v
daliških ved in si nabirala izkušnje s sodelovanjem z različnimi režiserji. Po vrnitvi vSIovenijoje diplomirala na filozofski fakulteti, istočasno pa kot prevajalka in dramaturginja sodelovala pri umetniški produkciji študentov AGRFT.
Prislanova se v Francijo, kjer bo nadaljevala s podiplomskim študijem, vrača konec septembra, pred
Sredstva, ki so jih z dražbo likovnih del ob pomoči rečiške občine zbrali društvi likovnikov in kulturnikov Gal in Kud Utrip, so predali Ani Prislan (druga z leve) za pokrivanje stroškov študija v Franciji
(foto: Marija Sukalo)
Lillu. Tu je kot režiserka ustanovila svojo gledališko skupino. Po maturi je na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani študirala francoski jezik in književnost ter sociologijo kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Pred dvema letoma seje podala v Francijo, kjer je sledila predavanjem iz gle-
tem pa bo izkušnje pridobljene v tujini in doma prenašala tudi na srednješolce v domačem kraju. Na Rečici bo namreč v kulturnem domu pripravila gledališke delavnice, ki bodo potekale od 25. do 28. avgusta od 9. do 12. ure.
Marija Sukalo
Z zgodbo skozi čas
Šmihelčani so med 15. in 17. avgustom organizirali 32. Ovčarski praznik. Osrednji dan je bila sobota, ko so prikazali življenje, kot so ga starejši domačini živeli pred mnogimi desetletji. Na prostoru pred cerkvijo pa so postavili stojnice z različnimi domačimi izdelki in hrano.
Moderatorja Barbara Goličnik in Boštjan Ro-zoničnik sta mnoge obiskovalce, ki jih je pot zanesla v Šmihel, popeljala skozi prizorišče
Malce starejši domačini, ki so jim ta dela še dobro znana, so volno skrtačili, jo spredli in iz nje izdelali tople nogavice
(foto: Benjamin Kanjir)
cajn, v katerih so nosili drva, plodove polj in gozda ali prigrizek na delo. Svoj del so dodali še mladi leponjivski gledališčniki, ki so na odru v prireditvenem prostoru odigrali prizorček utripa preteklosti.
Šmihel je daleč naokoli znan tudi po svojih pevcih. Pesem je njihova stalnica, tako nekdaj kot danes. Možje se zbirajo ob različnih priložnostih, ob mnogih delih na polju ali doma pa jim pritegnejo tudi ženice in otroci. Zapeli so tudi ob prazniku in s tem marsikaterega obiskovalca spomnili na čase njegove mladosti.
32. OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU
Volneno jopico je potrebno prvič umiti, dokler jo nosi še ovca (foto: Benjamin Kanjir)
Benjamin Kanjir
dogajanja. Pastirji so ovce pred mnogimi leti še pasli po in pod obronki okoliških hribov. Zanje so skrbeli, jih gnali na pašo, ob tem pa doživljali zgodbe, ki jim jih je pisalo življenje. Slednje je bilo težavno, borno in nič kaj vabljivo za današnje razmere. Obiskovalci so lahko videli, kako ovce umivajo, strižejo in kasnejšo obdelavo volne. Malce starejši domačini, ki so jim ta dela še dobro znana, so volno skrtačili, jo spredli in iz nje izdelali tople nogavice.
Hrana za pastirje je bila skromna, izpod rok pridnih in veščih gospodinj pa kljub temu okusna in nasitna. V Šmihelu so si najraje postregli z ajdovimi žganci in mas-ovnikom. Tudi tokrat je gospodinja skuhala obe jedi inju delila med obiskovalce.
Možje so se lotili pridelave stelje. Sekali so smrečje in slamo, prikazali sekanje lesenih šiklnov, ki še danes pred dežjem varujejo marsikatero stajo ali gospodarski objekt. Lotili so se tudi pletenja košar in
www.volkswagen.si
Nizka poraba. Nizke cene.
Letošnje poletje imate resnično veliko razlogov za veselje, saj Polo Style dobite že za 9.970 EUR, Golf Rabbit pa od 14.990 EUR naprej! Oba sta tudi izjemno bogato opremljena - s klimo, radijem z MP3 predvajalnikom, daljinskim centralnim zaklepanjem, zavornim sistemom ABS, električnim pomikom stekel spredaj, deljivo zadnjo klopjo...
Priti do svojega Volkswagna je sedaj še posebej enostavno, saj vam družba Porsche Kredit in Leasing, SLO d.o.o., nudi izjemno ugodno financiranje. Prepustite se užitkom!
Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5.1000 Ljubljana. Slevilo vozil in modelov je omejeno. Skupna poraba: 4,5 - 7,41/100 km. Emisije CO* 119-176 g/km. Sliki sta simbolni.
RIBOLOV NA ŠMARTINSKEM JEZERU
Rekordni ulov
Ribiška družina Celjeje v soboto, 9. avgusta, na Šmartinskem jezeru organizirala tekmo v iovu plenilk. Sloje za ponovitev tekme izpred nekaj mesecev, ker takrat ni bilo ulova. Ribolov je trajala ves dan od šeste ure zjutraj do enajste ure zvečer. Ribiči so lahko lovili z obale ali iz čolna po vsem jezeru, razen na označenih drstiščih, prav tako so bile dovoljene vse vabe, razen živih živali.
Marko Valte (RD Ljubno ob Savin-
ji), Samo Novak in Darko Jauh (oba iz RD Bled) so lovili v čolnu, pozno zvečer pa se jim je nasmehnila sreča. Ujeli so ogromnega soma in gas težavo zvlekli v čoln. Boj z mrcino je trajal približno pol ure. Po uradnih meritvah je som meril 215 cm, težak pa je bil 52 kg. Kapitalnega soma so preparirali, jezero pa bo zanj nadomestila stena dnevne sobe uplenitelja Sama Novaka.
ArtPuk
(Od leve): Marko Valte, Samo Novak in Darko Jauh ob 215 cm dolgem in 52 kg težkem somu (foto: Andrej Verhovšek)
Kdo je pridelal »naj« paradižnik?
Z Ljubnega ob Savinji smo od Mojce Mlinar prejeli fotografijo tega paradižnika nenavadne oblike.
Majdi Strnišnikje zrasel 848 gramov težak paradižnik.
Franc Brglez je izmeril obseg doma pridelanega paradižnika. Okoli »pasu« meri 45 cm.
Tale posebni paradižnik s podaljškom je zrasel v posodi na kmetiji Sedelšakovih s Primoža pri Ljubnem ob Savinji.
Marija Štiglic takšne paradižnike, kot je na sliki, že več let prideluje iz doma vzgojenih sadik. Tehtnica kaže, da ima 11 gramov preko ene kile.
Aneju Lemež
za 3. rojstni dan
Ko za tremi sorami sončece zaide, k tvoji mali posteljici veverička pride in ti čisto na uho tiho zašepeče, dragi mali Anej mnogo, mnogo sreče.
Mami, ati in oma
Šport center PRODNIK
Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Saviiji Tel. 03 838 10 30, GSM 041 752 111
Zaposlimo natakarja ali natakarico.
Vse dodatne informacije na telefonski številki 041/752-111.
722 gramov ima paradižnik, kije zrasel v Radmirju pri Vinku Centrihu. Rana od toče verjetno ni kvarno vplivala na njegovo težo - ali pač.
Na vrtu Ane Poprask iz Gave pri Paški vasi je uspel ta paradižnik, ki tehta približno 40 gramov več kot eno kilo.
Janeza Kuharja njegov paradižnik, teže 445 g, spominja na glavo povodnega moža iz Savinje.
Ana Prislan izGrušoveljje pridelala 898-gramski paradižnik.
Temu paradižniku, ki gaje pridelala Olga Šepec iz Mozirja, manjka le las do celega kilograma.
Če ste v vašem vrtu ali celo na balkonu odkrili kakšno posebno paradižnikovo trofejo, fotografirajte jo in nam pošljite fotografijo z vašimi podatki v uredništvo Savinjskih novic. Bomo videli, kdo bo pridelal »naj« paradižnik.
STARE OTROŠKE IGRE V LUČAH
»Gnilo jajce nosim, pa n'ben'mu ga ne dam«
Na Hočevarjevem vrtu pri šoli v Lučah so se v nedeljo, 9. avgusta, igrali otroci in odrasli. Toda tokrat v rokah niso imeli novodobnih igrač, temveč so se z obujanjem starih iger spomnili časov svojih babic in dedkov.
Projekta raziskave starih iger in igrač so se po besedah Jožice Podkrajnik lotili že v začetku lanskega šolskega leta in pripravili številne igre, s katerimi so si otroci v teh krajih krajšali zimski čas, ko ni bilo dela na polju ali pri živini. Igre, ki sojih tokrat pripravili v lučkem kulturnem društvu, so bile le del tistih, o katerih so otrokom pripovedovali njihovi stari starši.
Igre »Gnilojajce nosim, pa n'ben'mu ga ne dam, kdor se nazaj puglida, popukleh mojo dam«, tan-canje od nedelje do ponedeljka ter hoja na števceh, kozo streljat in streljanje z bezgovo puško, so le nekatere, s katerimi so otroci navduševali občinstvo.
Igrače v preteklosti so bile skromne ali pa jih ni bilo, zato so sijih pogosto izdelali sami. Kako je to potekalo nekoč, so pokazali v ustvarjalni delavnici, kjer so tako mladi ustvarjalci kot naključ-
Tancanje od nedelje do ponedeljka se je končalo kak dan prej (foto: Marija Šukalo)
ni obiskovalci lahko izdelali svojo punčko iz volne. Da so se odžejali in posladkali, pa so bili na voljo »platičeva« voda in »piatici«. Celotno dogajanje so popestrili plesalci Folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Plesi, predstavljeni v Hočevarjevem vrtu, so bili jagodni izbor spleta zgornjesavinjskih plesov, ki sojih šmarski folkloristi predstavili v Lučah.
Marija Šukalo
Streljanje z bezgovo puško je igra stara več
kot Sto let (foto: Marija Šukalo)
INTERVJU Z IVOM RIBEŽLOM
Tudi matematika lahko sprošča
Ivo Ribežl in Matic Pečovnik, učenca 9. razreda Osnovne šole Nazarje sta se uvrstila na državno tekmovanje iz matematike, kjer sta se potegovala za naslov državnega prvaka. Na področnem tekmovanju sta si namreč delila odlično 1. mesto. Na tekmovanju sta oba dosegla visok rezultat, Ivo Ribežl je osvojil celo zlato Vegovo priznanje. Zakaj je matematika lahko tudi zanimiva, si lahko preberete v spodnjem intervjuju, ki gaje z Ivom opravil Matic.
- Kaj misliš, da je pripomoglo k tvojemu uspehu?
Mislim, da so k uspehu veliko prispevale matematične priprave na 1. gimnaziji v Celju. Seveda pa brez moje mentorice ge. Jožice Bezovnik ne bi dosegel takšnega uspeha.
-Ali si že prej imel uspehe na tem področju?
Da. Lansko šolsko leto sem se ravno tako uvrstil na državno tek-
Ivo Ribežl
movanje. Žal mi je do zlatega priznanja zmanjkala le ena točka.
- Kako si se pripravljal na tekmovanje?
Na pripravah v okviru dodatnega pouka smo se lotevali različnih nalog, kijih sami nismo znali rešiti. Prav tako smo se pogovarjali o načinu
reševanja in razvijali ideje.
-	Ali je matematika tvoj najljubši predmet?
Da. Zaenkrat še.
-	Ali te matematika sprošča?
Matematika kot predmet ne. Sprošča me pot do rešitve in rešitev sama. Ko rešim neko nalogo, se počutim pomirjenega.
-	Ali boš za uspeh kakorkoli nagrajen?
Upam, da.
-	Kaj po tvojem naredi dobrega matematika?
Značaj. Trmasti ljudje se bodo veliko bolj zavzeli za dokončanje nal-
oge, medtem ko bodo drugi obupali.
-	Kaj nameravaš po končanem osnovnem šolanju?
Vpisal sem se na gimnazijo. Za daljno prihodnost pa se pustimo presenetiti.
-	Ali bi komu kaj sporočil, se zahvalil?
Zahvalil bi se vsem, brez katerih ne bi dosegel tega, kar sem.
-	Misliš, da boš na OŠ Nazarje pustil kakšen pečat?
Vsak učenec na šoli pusti kakšen pečat. Upam, da se me bodo spominjali v dobri luči.
Matic Pečovnik
DARKO REPENŠEK, UDELEŽENEC OLIMPIJSKIH IGER V ATENAH 2004
»Enkrat je bilo dovolj!«
Darko Repenšek
Oči svetovne športne javnosti so v teh dneh in tednih uprte v Peking, kjer potekajo 29. letne olimpijske igre, na katerih v nekaterih športnih disciplinah nastopajo tudi reprezentanti in reprezentantke Slovenije. Med njimi tokrat ni rokometašev in rokometašic, Slovenci pa imamo v tej športni panogi kljub temu svoja predstavnika -rokometna sodnika Nenada Krstiča in Petra Ljubiča. Pred štirimi leti sta bila na olimpijadi v Atenah v tej vlogi naša rojaka Janko Požežnik in Darko Repenšek, s slednjim pa smo ob tej obletnici malce pokramljali o ... rokometu kajpak.
- Sezona 2007/2008 je bila za vaju s Požežnikom zelo uspešna. Sodila sta vrsto pomembnih tekem v državnem in mednarodnem merilu, največje priznanje za vaju pa je bilo sojenje povratne tekme evropske lige prvakov med Kielom in Ciudad Realom...
Po omenjenem finalu sva bila deležna številnih pohval tako s strani vodilnih mož evropske rokometne organizacije kakortudi s strani slovenskih ljubiteljev rokometa. Le-ti so v presenetljivo velikem številu preko TV ekranov
20
v J
spremljali omenjeno tekmo in tudi slovenska rokometna javnost je bila ponosna, da sva zaključno dejanje najmočnejše rokometne lige na svetu sodila Slovenca.
- To pa ni bilo edino finale, ki sta sodila v tej sezoni...
Poleg finala evropske lige prvakov sva sodila tudi finalno tekmo rokometnega pokala Slovenije, finale državnega prvenstva v Tuniziji, kamor so naju znova povabili po letu 2001, ko sva se v podobni vlogi očitno dobro izkazala, za nameček pa v začetku junija še polfinale in finale državnega prvenstva v Kuvajtu. Na ta način sva uspešno zaključila sezono, kije bila za slovenski rokomet žal vse prej kot uspešna.
-	Če bi sodili zgolj po uvrstitvah slovenskih klubov in reprezentanc na različnih tekmovanjih, je naš rokomet v zadnjih dveh letih v mednarodnem merilu precej izgubil. Ali to v resnici drži?
V zadnjih dveh letih je slovenski klubski in reprezentančni rokomet brez dvoma nazadoval. Eden izmed dokazov, da je temu tako, je tudi neudeležba naše izbrane vrste na olimpijskih igrah v Pekingu, kar pa še ni najhuje. Še bolj zaskrbljujoče je, da nimamo zagotovljenih mest na prihodnjih in evropskem ter svetovnem prvenstvu. Temu primerno padamo na lestvici EHF, kjer smo bili nekaj časa zaradi uspehov Celja Pivovarne Laško, Krima in moške reprezentance na EP 2004 precej visoko. Nič ne pretiravam, če rečem, daje slovenski rokomet v krizi.
-	Kje so razlogi za takšno stanje?
Menim, da je sedanje stanje posledica napačnih kadrovskih odločitev. Ko sta Tone Turnšek v Pivovarni Laško in Zoran Jankovič v Mercatorju odšla z vodilnih pozicij, so namesto njiju začeli ključne odločitve sprejemati drugi. Z odhodom Jankoviča se je začela tudi kriza vodenja Rokometne zveze Slovenije. Vse to se sedaj pozna na rezultatih obeh članskih reprezentanc in Celja PL ter Krima v mednarodnem merilu. Motijo se tisti, ki menijo, da so se Cimos, Gold club in Gorenje zaradi lastnega napredka tako približali Celju, v resnici so Celjani nazadovali, kar dokazuje tudi njihov rezultati v ligi prvakov. In kar je morda najbolj kritično: naše mlade rokometne reprezentance, ki so se pred leti uvrščale v sam evropski in svetovni vrh, so sedaj plasirane nekje med 13. in 16. mestom, kar je zelo slab obet za slovenski rokomet v prihodnjih letih.
- Kaj to pomeni za slovensko rokometno sojenje?
Kljub vsem naštetim težavam, s katerim se ubada slovenski rokomet, je pozicija rokometnih sodnikov iz Slovenije v mednarodnem merilu stabilna. To seveda velja za že uveljavljene sodniške pare, posledično pa bi lahko omenjene težave, v
kolikor jih ne bi uspeli rešiti v doglednem času, pomenile tudi oviro za uveljavitev mladih parov, ki prihajajo v ozadju.
- V Pekingu, kjer pravkar potekajo olimpijske igre, sta edina predstavnika slovenskega rokometa sodnika Nenad Krstič in Peter Ljubič. V podobni vlogi sta bila v Atenah pred štirimi leti Darko Repenšek in Janko Požežnik. Vaju kaj »zvija«, ko spremljata olimpijado zgolj preko televizije in drugih medijev?
Ogledal sem si posnetek odprtja letošnje olimpijade in ugotovil, da šele televizija pričara ves tisti blišč, s katerim želijo poudariti dimenzije in pomembnost tega dogodka. Ko sem bil pred štirimi leti sam med udeleženci otvoritvene slovesnosti, je bilo to seveda enkratno doživetje, toda zaradi velikosti stadiona številne točke programa potekajo predaleč, da bi jih gledalec lahko zares doživel. To je privilegij televizijskega gledalca.
»Ogledal sem si posnetek odprtja letošnje olimpijade in ugotovil, da šele televizija pričara ves tisti blišč, s katerim želijo poudariti dimenzije in pomembnost tega dogodka.«
Od ostalih štiriindvajsetih dni, kolikor sem jih oziroma sva jih preživela v Atenah, z izjemo sprejema na slovenski ambasadi ob medalji Jolande Čeplak, imam v spominu predvsem celodnevne obveznosti, povezane s sojenjem rokometnih tekem. Olimpijski nastop sva zaključila s sojenjem malega finala v ženski konkurenci, kar je bilo za naju jasno sporočilo, da sva izpolnila pričakovanja. Če torej odgovorim na vprašanje, če me kaj zvija pred televizijo, ko spremljam nastope slovenskih športnikov: prav nič, enkrat je bilo dovolj!«
Pogovarjal se je Franci Kotnik
»Motijo se tisti, ki menijo, da so se Cimos, Gold club in Gorenje zaradi lastnega napredka tako približali Celju, v resnici so Celjani nazadovali, kar dokazuje tudi njihov rezultati v ligi prvakov.«
HERVIS OAZA OPEN 2008
Mednarodni pridih letošnjega turnirja v
odbojki na mivki
Člani sekcije za odbojko na mivki, ki deluje pod okriljem Športnega društva Mozirje, so v dnevih od 14. do 16. avgusta organizirali osmi turnir dvojic v odbojki na mivki. Udeležile so se ga igralke in igralci iz Hrvaške, Avstrije, Brazilije in Slovenije. Predtekmovanje turnirja je potekalo v Varpoljah in na centralnem prizorišču v Mozirju na igrišču ob Savinji.
Finalni obračuni so bili na sporedu 16. avgusta. Dekleta so iz boja v boj dokazovala, da so domala enakovreden partner moškim kolegom, ki so »bombardirali« od nočnega deževja ohlajeno mivko. V ženskem finalu sta se Brazilki pomerili proti ekipi Armai Si-mobil. Boj je bil izredno
Fantje so »bombardirali« od nočnega deževja ohlajeno mivko
(foto: Benjamin Kanjir)
za moško igro (foto: Benjamin Kanjir)
izenačen in napet do zadnje serve. Slovenski tekmovalki sta tudi s pomočjo navijačev in velike srčnosti dobile dve igri zapored in s tem osvojile naslov zmagovalk. V boju za tretje mesto sta članici ekipe Hit holidays ugnali nasprotnici, ki sta nastopili pod imenom Aliansa Wilson.
Še bolj napet je bil finalni del moškega dela turnirja. Med štirimi najboljšimi ekipami sta se znašli dve slovenski, Tadeja Brankovič šport in Božnar&Partner, ter tuji ekipi Avstrija in ZG ZD iz Hrvaške. Polfinalna obračuna sta izločila obe slovenski ekipi, izmed katerih je v borbi za tretje mesto ostalo največ moči članoma ekipe Božnar&Partner.
V finalnem obračunu sta prvo igro ves čas vodi-
v jr			OBES t ngfSMw v	ÉTTI llžr ; * t ; M'ÉM...	f 1 ? i ■ ! \
					
la hrvaška igralca. Dobila stajo z minimalno prednostjo. V drugi sta na sceno stopila Avstrijca in z delnim izidom takoj na začetku igre 4:0 ves čas narekovala tempo, ki sta mu Hrvata le stežka sledila. Z avstrijsko zmago je bil rezultat poravnan na 1:1. V odločilni tretji igri nista avstrijska odbojkarja ničesar prepuščala naključju. Kljub stalnemu upiranju in mnogim akcijam, v katerih je užival številčni navijaški ansambel, sta Avstrijca suvereno odigrala zaključno igro in se vpisala med zmagovalce mozirskega turnirja.
Benjamin Kanjir
TATJANA KOKALJ, JANA KOLARIČ
Draga Alina, draga Brina
Alina in Brina, najboljši prijateljici, različni po značaju, načinu življenja, po odnosu do sveta in po družbenem položaju, si pišeta e-pisma. Brina je urednica revije in srečno poročena mati sedemnajstletnice, ki živi skoraj pravljično življenje. Alina je igralka, ki se ni nikoli ustalila z nobenim moškim in je prednost vedno dajala umetnosti, gledališču. Tako v začetku romana spoznamo njun prijateljski odnos in življenje, ki ga živita, nato pa beremo o dogodkih in čustvih, ki začnejo usodno zapletati njuni življenji.
Romanje napisan v sočnem in tekočem jeziku, poigrava se s pomeni v besedah ter zasuki v situacijah. Gre za premišljen preplet literature, gledališča in resničnosti. Priporočamo!
Zmagovalci turnirja z ekipo organizatorjev (foto: Benjamin Kanjir)
POKAL REACTOR 2008
Zmaga v hrvaških rokah
V sklopu mednarodnega turnirja dvojic v odbojki na mivki na igrišču ob reki Savinji v Mozirju je 17. avgusta potekal turnir mešanih trojk za pokal reactor. Udeležba je bila zelo dobra, največ sreče pa so imeli člani ekipe Zagreb Zadar Pula s Hrvaške.
Slednjo sta sestavljala člana moške ekipe, kije dan prej za pokal Hervis Oaza open 2008 zavoljo poraza v finalnem obračunu zasedla drugo mesto. Moška sta se za nedeljski turnir okrepila še z žensko, Zagrebu in Zadru pa dodala še Pulo, odkoderje doma. Domačini so imeli na tem turnirju več možnosti kot dan prej. Domače ekipe so se zato povzpele na visoka mesta in zmagovalcem dodobra dihale za ovratnik, najbolj člani ekipe Bar Grabenček. Slednji so v polfinalnem obračunu premagali navezo Mihalinec-Hribršek.
Pod imenom Radi te 'mamo so ti nato v tekmi za tretje mesto premagali ekipo PGG in osvojili končno tretje mesto.
Tempo finalnega obračuna so ves čas diktirali Hrvati, zato resnici na ljubo domačini večjih možnosti kljub spodbujanju mnogoštevilčnih navijačev niso imeli. Borili so se srčno, si priborili naklonjenost občinstva, več kot 15 točk pa jim ni uspelo priigrati. Po štirih dnevih odbojke na mivki so si organizatorji oddahnili. Uspel jim je še eden v nizu odlično organiziranih turnirjev.
Benjamin Kanjir
S turnirjem mešanih trojk za pokal reactor se je zaključil mednarodni turnir v odbojki na mivki V Mozirju (foto: Benjamin Kanjir)
V 33. številki Savinjskih novic ...
je bii objavljen članek z naslovom: Presečnik znova za glasove volivcev, Zamernik se na presenečenje mnogih umika.
Zaradi članka samega se niti ne bi oglašal, vendar pa se mi to zdi potrebno, zaradi številnih ljudi, ki so me podprli na prejšnjih volitvah. Avtor v članku med drugim navaja: "...v preostalem delu mandata Zamernika nismo prav pogosto videvali za govorniškim pultom državnega zbora, pa tudi na javnih prireditvah v Zgornji Savinjski dolini se ni prav pogosto pojavljal." Iz te navedbe bi lahko zaključili, daje poslanec neresno in neodgovorno opravljal svojo funkcijo, kar pa seveda ne drži.
Res je, da sem se kot opozicijski poslanec v prvih dveh mandatih za govornico DZ pojavljal večkrat kot v zadnjem mandatu, ko sem bil v pozicij. Treba pa je vedeti, da se glavnina usklajevanj med vlado in poslanci, ki predstavljajo večino, opravi pred samo sejo DZ.
Kljub temu dejstvu pa statistika kaže, daje poslanec Zamernik postavil 7 pisnih poslanskih vprašanj in 2 ustni (čeprav bi naj bil to predvsem inštrument opozicije). Vprašanja so se nanašala na vrnitev lovišč s posebnim namenom, ukrepi za odpravo finančne nediscipline, poraba električne energije v železarnah, zavodi s področja kulture, cene avtobusnih prevozov za dijake, pridobitve koncesije za male hidroelektrarne, cesta Podlom - Kranjski Rak...
Poleg tega sem postavil pet pisnih internih poslanskih vprašanj predsedniku vlade v zvezi z neukrepanjem nekaterih ministrstev (nadzor nad izvajalci gradbenih del, nedodelitve koncesije ministrstva za delo za dementni oddelek v Gornjem Gradu..)
Temu pa je potrebno dodati še 242 dopisov za 151 primerov najrazličnejših problemov s katerimi so se ljudje direktno obračali name. Na za-
f.--N
22
f___
četku mandata sem se zavzemal in tudi vložil amandmaje za ustanovitev Občine Rečica ob Savinji, prav tako pa sem vlagal amandmaje za večja proračunska sredstva za Zgornjesavinjsko dolino. Tako mije skupaj s poslanskimi kolegi pri zadnjem rebalansu proračuna uspela prerazporeditev sredstev iz postavk ministrstva za obrambo, predvsem na postavke cestne infrastrukture v Zgornjesavinjski dolini. Koje skoraj pred letom dni neurje prizadelo tudi naše kraje, sem se skupaj s poslancem Rudijem Veršnikom angažiral pri zagotovitvi interventnih sredstev, o čemer pa sem podrobneje že pisal v Savinjskih novicah.
V zvezi z obiski prireditev pa je tudi potrebno povedati, da poslanci dobivamo na desetine vabil mesečno, posebej še tisti, ki so poznani tudi izven okvirov svojega okraja. Ta vabila se pošiljajo dokaj avtomatično - ko si enkrat na seznamu, vabila redno prejemaš. Zato se vsem vabilom, ki sem jih dobil, nisem odzval, ker bi bilo to tudi fizično nemogoče, saj nisem hotel delati razlik med okrajem in izven okraja. Če pa sem se z organizatorji prireditve dogovoril in uskladil termin, sem se pa z veseljem udeležil. Zanimivo pa mije bilo opazovati (pa tega ne bi nikoli javno povedal, če ne bi bil izzvan) kako me tudi na prireditvah, ki sem se jih udeležil, za Savinjske novice, ni bilo. Naj to navedbo po spominu konkretiziram: otvoritev bencinskega servisa 24/7 na Rečici, otvoritev asfaltnih priključkov v Žekovcu, koncert Primoža Zvira v Nazarjah, koncert filharmonikov v Logarski dolini (ki ga ne bi bilo, če se ne bi z direktorjem Damjanovičem
osebno poznala).
Prav tako se cenjenemu časopisu ni zdelo vredno povzeti besed ministra za gospodarstvo ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov v BSH Nazarje, da je bil poslanec Zamernik tisti, ki je "težil" celotnemu ministrstvu, daje država prispevala cca 1,3 mio eur za to invsticijo. Tudi po otvoritvi ceste Podlom - Kranjski Rak - Podvolovljek ni bilo vredno zapisati, daje zaradi osebnega angažiranja poslanca izgradnja ceste bila cenejša za okoli pol milijona evrov. Žal pa ta zgodba še ni končana in pri tej zadevi bo potrebno še kaj postoriti, saj je zgodba podobna šentviškemu predoru.
Naj za konec izkoristim to priložnost in se vsem, ki ste mi zaupali svoj glas, vsem s komer sem se na kakršenkoli način srečeval, iskreno zahvalim za sodelovanje. Vedno sem s ponosom zastopal barve Zgornjesavinjčanov kjerkoli sem imel priložnost za to. Nazadnje na festivalu SDS v Šentvidu pri Stični, kjer sem se pred
17.000	glavo množico, Zgornjesavinjčanom s pesmijo simbolno zahvalil za vse kar so in še bodo naredili za skupno dobro.
Mirko Zamernik,
poslanec DZ RS
ŽSgMTPTjjfl ^SMRSribOljfef dL@@,
IMaaM4S@H,	IM®
Študenti in dijaki,
kot vsa leta do sedaj, bomo tudi v šolskem letu 2008/2009, izvajali avtobusne prevoze v Ljubljano in nazaj. Odhodi v Ljubljano bodo ob nedeljah zvečer in v ponedeljkih zjutraj, iz Ljubljane nazaj pa ob petkih popoldan.
Za vse informacije smo vam na voljo na telefon: 03/8384160 in 5844414 ali na mobitel: 031/370279.
ČRNA KRONIKA
•	VLOM V KOVINSKO OMARO
Trnovec: 11. avgusta je bilo v žagalnici na Trnovcu vlomljeno v kovinsko omaro, iz katere je neznani storilec ukradel liste za žago in ključe. S tem dejanjem je povzročil za 1.500 evrov materialne škode.
•	UKRADEL AVTORADIO
Mozirje: 12. avgusta dopoldan je prodajalka iz trgovine v Mozirju obvestila dežurnega policista, daje neznani storilec ukradel avtoradio. Z dejanjem je trgovino oškodovan za 101,30 evrov.
•	S TRAKTORJEM V POLICISTE
Kokarje: 15. avgusta ob 1.47 uri je patrulja Policijske postaje Mozirje na regionalni cesti v Kokarjah ustavljala voznika traktorja. Voznik je pri zaustavljanju skočil z vozečega traktorja in pobegnil s kraja. Traktorje ob tem trčil v službeno vozilo policije. V njem so bili poleg voznika še trije potniki, ki so prav tako s kraja pobegnili. Dva izmed njih so kasneje v bližini dogodka policisti prijeli. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, daje voznik traktor ukradel v Okonini. Bilje zasežen in vrnjen lastniku.
•	ZAGOREL DROG ZA ELEKTRIČNO NAPEUAVO
Poljane: 16. avgusta zjutraj je zaradi udara strele zagorel drog za električno napeljavo v Poljanah nad Rečico. Zgorelo je okoli pol metra droga. Požar so pogasili domači prostovoljni gasilci.
•	VLOM V BRUNARICO
Rečica ob Savinji: V noči na 17. avgust je neznani storilec vlomil v brunarico na Rečici ob Savinji. Iz notranjosti je storilec odnesel denar, žgano pijačo in cigarete.
•	VLOM V SLAŠČIČARNO
Mozirje: V noči na 17. avgust je bilo vlomljeno tudi v slaščičarno Polonca na trgu v Mozirju. Neznani storilec je iz notranjosti odnesel blagajno z menjalnim denarjem.
•	ROP KOLESARJA
Voiog: 17. avgusta malo pred 14. uro seje na regionalni cesti v Vo-logu zgodil rop. Neznanec je peš dohitel 62-letnega kolesarja, ga potisnil v obcestni jarek in mu vzel torbico z denarnico. Policisti so v tem času odkrili identiteto neznanega roparja, o dogodku pa še zbirajo obvestila.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
KAM

Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in <£'
■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA	ee°^%
pogrebne stoR/7>^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
Žalostni smo, ker smo jo izgubili, hvaležni Bogu, da smo jo imeli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage stare mame, prababice, tete in sestre
Frančiške ATELŠEK
iz Mozirja
(1.10.1913 - 9-8.2008)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekali sožalje, darovali sveče, za svete maše, darovali za cerkev in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala duhovniku, pogrebcem, organistu, pevcem, ministrantki, govorniku za poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tišino, Zvezi borcev, invalidom in upokojencem, praporščakom, pogrebni službi Morana, ključarjem za zvonenje in vsem, ki ste jo pomagali negovati. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, jo imeli radi in spoštovali. Naj vam ostane v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Odhoda najdražjih ni močpreboleti, v sebi resnici ne da se verjeti.
Celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, prebridko boli. Spokojno tvoje naj bo sedajpotovanje, naj srečen in nasmejan se spet nam vračaš v sanje.
Ob boleči izgubi našega ata
Franca FUŽIRJA
(1922 - 2008) iz Lepe Njive
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v času njegovega slovesa v oporo.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za topla dejanja in besede podpore in sočutja.
Hvala monsignorju g. Goličniku za lep obred. Hvala tudi pevcem, govorniku, praporščakom, gospodu Marjanu in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Sinovi z družinami
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Kaj naj zdaj to pomeni? Vedno ko pridem jaz na veselico, gredo vsi domov!
Že urejeno
Gostja hotela pride na recepcijo: “Rada bi prijavila krajo!” Uslužbenka ji skuša pomagati: “Če pogrešate srebrni jedilni pribor, smo vam ga vzeli mi in vrnili v jedilnico.”
.....
Naj živi konec dopusta!
“Komaj čakam, da bo konec poletja,” je dokončno odločen Prihovčan.
“Si pa eden redkih,” mu reče Rečičan. Kaj pa te tako moti pri tem letnem času?"
“Kače! Kač se bojim. Pozimi jih pa ni.”
“Pa saj nisi letos še nobene niti videl...”
“Kako da ne, v Mozirskem gaju sojih imeli toliko, da sojih ljudem kazali.”
“Eh, takšnih kač, ki so jih tam kazali, pri nas ni.”
“Kako da ne? Saj sem jih videl na lastne oči. Ene te ugriznejo, ene pa to storijo šele potem, ko te objamejo.”
“Kače se ljudem na daleč ognejo.”
“Ja, ampak samo pozimi, ko so v svojih brlogih.”
“Prej te bo strela zadela, kakor pa kača pičila.”
“Zato pa ne maram poletja. Zaradi kač in strel!”
Dvoličnost
U.':	-::J" ■ ■_' 'T'i:Z:J
Ivko je zaprepaden nad tem, da smo Slovenci v svetovnem vrhu po popitem alkoholu na prebivalca, vendar ga sodelavci že mirijo: “Nehaj se že dreti, da naj ljudje nehajo piti in da naj ves alkohol zmečejo stran. Saj vsi vemo, da si smetar!"
Čvrst alibi
Policist se pojavi na vratih pri Žlebičarjevih in hoče odpeljati Žlebičarja na zaslišanje. Možak je osumljen kraje bakrenih kovin.
“Kaj?” se oglasi žena. “Da bi moj mož včeraj ponoči kradel žlebove?! Kar spustite ga, gospod policist, moj mož ni ponoči še nikoli nič naredil.”
Primoran tvegati
Po prečuti noči se mladenka spomni, kako se je večer začel, zato vpraša svojega osvajalca: “Kako pa si vedel, da te ne bom odgnala, ko si me začel otipavati?”
“Saj nisem. Od kar ne kadim več, preprosto ne vem, kam bi z rokami.”
Če mislite, da je postrežba v gostilni počasna, se spomnite, da vam bodo kljub temu hitreje pobrali denar, kot ga vi zaslužite.
Pošlji osla križem svet, nazaj ti pride uhat ko pred.
Cvetke h koprive
GLAD JE NAJBOLJŠI KUHAR
Ivan Žunter, član Prostovoljnega društva gasilcev Pobrežje: »Nični tako tečno, da bi moralo bit večno. Kruh noben ni tako "ojster", da bi lakote ne bil mojster. Zelje želodec samo nastelje... Tako, zmolil sem, zdaj pa veselo na delo. Pajčevino v želodcu je treba redno ometati.«
V ZLATI SREDINI
Franci Podbrežnik, glasbenik zabavljač: »Saj sploh ne vem več, ali sem tole sceno napisal v scenariju prireditve ob Ovčarskem prazniku ali sanjam. Le upam lahko, da nisem pozabil napisati, da mora zdaj nekdo ugasniti luč. Toda le kam se naj potem skrijem z vinom?«
RAZLIČNI STANDARDI
Anton Anderlič, poslanec LDS (levo): »Atole dobi leva politična linija od desne, če letos prevzame vajeti?«
Dobrinko Danojevič, direktor podjetja Glin Nazarje: »Levi ali desni, ali srednji, tisti, ki za denar delajo, še toliko ne dobijo.«
ZNAK ZA
SPORAZUME-
VANJE
GEOMETRIJS-
KI
LIK,
ŠTIRJAK
VODO Z ROČAJEM
IVO
JAN
BALKON PRI HIŠI (ETNIĆ.)
TOVARNA AVTOMOBILOV V KOPRU
ENO OD IMEN BOGA VIŠNUJA AMERIŠKO TERENSKO VOZILO
KRAJ PRI NOVEM SADU, VOJVODINA
MESTO NA HRVAŠKEM
ORANJE
(ZAST.)
ENOCELIČNO
BITJE
SIDRO.
KOTVA,
MAČEK
DROG ZA PODALJŠANJE
OJESA
(NAR.)

POKRAJINA
V
SLOVENIJI
BERAČICA IZ PREŽIHOVE JAMNICE
POLPREVOD-
NIKI
POMNILNIK
VELIK
GUMIJAST
ČOLN
ESTONSKI
KOLESAR-
PIKKUUS
KONEC
LADJE,
KRMA
(ZAST.)
SKANDINAVS-
KI
DROBIŽ
DEL OBLAČILA, KI POKRIVA PRSI
POJAV NA VODI
SAMICA
RAKA
POLIFEMOV TEKMEC V GrŠ. MITOL.
IVO
RAIČ
SUMLJIVA,
NEČEDNA,
SPORNA
ZADEVA,
ŠKANDAL
GLASBENI IZRAZ ZA ŽIVO, ŽIVAHNO (IT.)
SLOVENSKI
PLAVALNI
MARATONEC-
MARTIN
TALISOVA
BREZALKO-
HOLNA
PIJAČA
EMILIJAN
CEVC
Portal Savinjsko dolino
MB
MINI SLOVARČEK:
MARIN- slovenski tv- voditelj- Darko HARI- eno od imen Boga Višnuja IRTIŠ - reka v Sibiriji ĆOSIĆ- srbski pisatelj- Branimir
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi, pravilno rešenimi križankami, smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli bon v vrednosti 20 eurov za nakup v trgovini z zavesami Bodoni iz Velenja.
Tokrat so pri žrebu imeli srečo:
-	Olga Kešpret, Lokovica 89,3325 Šoštanj
-	Marija Osolnik, Tirosek 21,3342 Gornji Grad
-	Marija Tajnik, Rečica 88,3332 Rečica ob Savinji
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN
ime in priimek
naslov		NAROČ. ŠT. 	rrrn
		
		
Nagrado bodo nagrajenci prejeli po pošti.
C	\
Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam kravi: sivko in friziko, breji 9 in 7 mesecev; gsm 031/807-263. Prodam telička, starega 10 dni; gsm 031/228-217.
Prodam kravo sivko, dojiljo, brejo 3 mesece; tel. 583-16-96.
Prodam teličko bbp, težko 120 kg; tel. 584-16-53.
Prodam bikca sivca, starega en teden; gsm 041/324-438.
Prodam teličko simentalko, staro 7 dni; gsm 041/976-153.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teden dni starega bikca ali teličko, mesni tip; gsm 032/533-745.
ŽIVALI - IŠČEM
Iščemo malega psička, svetle barve, starega 3-4 mesece, male pasme; tel. 583-3443.
DRUGO - PRODAM
Zgornjesavinjske želodce prodam; gsm 041/519-507.
Prodam koruzo za silažo; tel. 583-54-58.
Prodam 60 ov. koruzne silaže; gsm
041/894-351.
Prodam deske za streho (20 mm), 5 m3, suhe in late 4 x 5 in 3 x 5, tel.
584-	30-27 ali 040/463-897. Smrekove brune, zračno suhe, različnih dimenzij - prodam; gsm 051/335-751.
Prodam smrekove in bukove deske - mizarske kvalitete; gsm 041 /324-
409.	____________________
Prodam suha bukova in gabrova drva, cepljena, klaftre; gsm 031 /
585-	735.
Prodam gajbe za krompir ali jabolka in nekaj starinskih predmetov; gsm 041/602-412.
Prodam ab roket za trebušne mišice in total savno - oboje za 120 eur, garancija 1 leto; gsm 030/918-823. Traktor 62-45 zetor, dobro ohranjen, 1. lastnik in vitel tajfun 41, prodam; tel. 584-46-37 ali 031/798-113. Prodam ortopedski jogi z zaščito 180 X 190,12 let garancija za 200 eur; gsm 030/918-823.
Prodam lupinico na klik - peg-pere-go, O - 9 kg; gsm 040/512-437.
Tri karte za fitnes v dvorani Zlatorog v Celju - podarim; gsm 031 /582-897.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje.
NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAJA, SERVIS KOLES Kolesa GT in SPECIALIZED, inovativni in tehnično dovršeni znamki koles od 250,00 eur dalje. Na zalogi gorska, mladinska in otroška kolesa. Gsm 040/431-591 - Filip.
PROCES-PDF d.o.o., Brezje 9d, Mozirje.
IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč.... pokličite na gsm 041/799-314.
Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje.
JEJMO Z GLAVO - HUJŠAJMO ZDRAVO!
Jeseni pričnemo izvajati program: Zdrava prehrana. Prijave: 031/ 642-353 in jutro.mar@siol.net.
Marija Jurak Trogar, s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje.
NAJCENEJŠA KLASIČNA MASAŽA vam pomaga odpraviti bolečine v hrbtu, vratu, ramenih,... Gsm 031/ 895-235.
Piki Marija s.p., Volog 15,3341 Šmartno ob Dreti.
PRODAJA KOKOŠI
nesnice - grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800.
Kmetija Winter, Lopata 55, Celje.
VOZILA-PRODAM
Prodam škodo favorit, letnik 1994, rdeče barve, prevoženih 111.000 km; gsm 041/603-034.
Prodam pony expres puch, dobro ohranjen, cena 200 eur; gsm 051/ 217-213.
Prodam motorno kolo yamaha xt 600, letnik 1997, dobro ohranjeno;
041/705-977.
NEPREMIČNINE
V	najem oddamo dvoposteljno sobo v Ljubljani; gsm 051/371-690.
V	najem oddam stanovanjsko hišo na Rečici ob Savinji, vse informacije; 041/987-355.
■M/« ClrnflaQ i inorh
EDINI S SISTEMOM TwinDoor.
PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
•ZOjrtTA ZAVAROVANJA
SIMPLY CLEVER
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Zakaj je sklenitev
Zojinega nezgodnega zavarovanja
modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi
kombinacijami	w
.Lip’
fV°1*	.
z.°r
Zavarovanje lahko sklenete:
• s pomočjo interneta:
www.ZavarovalnicaMaribor.si
na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Maribor
pri prodajalcih zavarovanj Zavarovalnice Maribor
več informacij 080 19 20
080 19 20
www.zoja.si
Povprečna poraba goriva in emisija C02:5,7-7,61/100 km, 151-180 g/km
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše 1235 Radomlje
Celje - skladišče
D-Per
COBISS 0
7/2008
5000022014,34
sam
VARČUJEM
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
OTVORITEV trgovine
NAZARJE
Lesarska cesta 2
sobota, 6. september ob 12.00 uri
OSREDNJA KNJ. CELJE