< > h Q D "D U V) < -I o Nihče se ne vrne s plesa tako pošten, kot je šel tja. nemški pregovor rm Številka 38 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150,-SIT 21. septembra 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klager;furt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Vpliv kmetijske zbornice sicer danes postaja vedno manjši, kljub temu je naše samostojno zastopstvo v tem gremiju zelo pomembno. kmet Hubert Božič Z volilno reformo zagotoviti tudi zastopstvo manjšine -— ■ - _ = Strani 2/3 BIO BREZ MEJA Na Novem trgu v Celovcu lahko še do sobote obiščete trijezični alpsko-jadranski Bio-praznik. 40 kmetov iz Koroške, Slovenije in Furlanije Ju-lijske-krajine ponuja biološke in neoporečne izdelke iz teh treh pokrajin, mdr. biološki sir, vino, sokove in žganje. Poleg gostinske ponudbe so prireditelji pripravili tudi pester kulturni spored, ki sega od folklornih plesov do nastopa kabaretista pa tja do večernega jazzovskega koncerta. Jutri v soboto pa si lahko ogledate, kako kuha prominenca in znani kuhar Mat-tersberger s televizije. Stran 5 Foto: F. Sadjak POLITIKA XII. Evropski kongres Tema letošnjega kongresa narodnih skupnosti je izobraževanje v materinščini. Strani 2/3 KMETIJSTVO Posodobitev kmetij Kmet Hubert Božič je spoznal znamenja časa ter svojo kmetijo posodobil. Stran 4 KULTURA Spomenik F. Ciganu V Črensovcih v Prekmurju so slavnostno odkrili spomenik dr. Francetu Ciganu. Stran 11 ŠPORT Ekskluzivno za VIP-člane Trener SAK Jagodič bo pred srečanji doma obveščal VIP-člane o taktiki. Stran 15 2 Politika sreda, sreda, 21. septembra 2001 21. septembra 2001 Politika 3 SILVO KUMER____ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Opcija, na katero je lahko narodna skupnost ponosna etos, 18. novembra, bodo koroški kmetije in L-kmetice volili svoje stanovsko zastopstvo za prihodnjih pet let. Kdor meni, da so pri teh volitvah kmetje sami s seboj, se je krepko zmotil. Mogoče je to tako bilo pred desetletji, ko je bilo po vaseh še dovolj glavnopoklicnih kmetov. Danes to pravzaprav niso več volitve kmetov, temveč v vedno večji meri volitve posestnic in posestnikov. Volilne pravice namreč nimajo le kmetje, temveč tudi posestniki poljedeljskih površin in teh je danes sorazmerno veliko. V zadnjih letih raste število kmetov, ki so opustili kmetovanje in delajo v drugih poklicih. Kdo bo zastopal kmečki stan in kmečke interese, torej ne odločajo več kmetje sami, temveč tudi drugi, ki mogoče nimajo več veliko - ali spoh ne - opravka s kmetijstvom. Ko bodo volilni imeniki dokončno določeni, bo v njem dovolj uradnikov, učiteljev in drugih poklicev. Iz tega sledi, da danes za uspešne volitve ne zadostuje prepričati samo kmetov, temveč se bo treba ozirati tudi na druge volil-ce. Iz tega vidika je seveda upravičeno vprašanje, kakšen pomen imajo volitve, če na njih o svojem zastopstvu ne odločajo samo kmetje. Tako kakor se je spremenila struktura volilcev, tako se je v teku zadnjih let spremenila tudi Kmetijska zbornica. Najkasneje s pristopom Avstrije k Evropski uniji je dobila zbornica novo nalogo. Medtem ko je prej soodločala o kmetijski politiki na deželni in zvezni ravni, je danes v prvi vrsti servisna ustanova, ki pomaga in svetuje kmetom pri birokraciji v zvezi s podporami Evropske unije. Ravno zaradi tega servisa, ki je kmetom res v pomoč, je akceptanca zbornice med kmeti še danes veli- ka. Tudi ko so zvišali prispevka kmeta za zbornico, ni bilo večjih protestov, ker imajo kmetje občutek, da jim je zbornica v korist. Sicer bi že zdavnaj načeli razpravo o smiselnosti obveznega članstva. Za slovensko narodno skupnost ima Zbornica še dodaten pomen: na deželni ravni je Kmetijska zbornica edini gremij, v katerem smo Slovenci zastopani s samostojno listo. Asimilacija slovenske narodne skupnosti je očitno najmanj napredovala pri kmetih, ki so bili seveda manj izpostavljeni asimilacijskemu pritisku, kot npr. slovenski delavci ali uradniki. Kmetijske volitve so tudi nekakšen kaza-telj, kakšna bi lahko še danes bila splošna koroška politična narava, če bi uradna Koroška ne bila desetletja izvajala masivnega asimilacijskega pritiska na slovensko narodno skupnost, ki bi imela gotovo še danes svojega (ali svoje) poslanca v deželnem zboru. V zadnjem času so nekateri politiki v naših medijih med drugim izražali, da imajo slovenski kmetje 18. novembra različne opcije in ne le SJK. Te opcije pa je imel slovenski kmet že vedno. Vprašanje je le, kaj želi: po svojem nemerodajno soodločati pri razdelitvi mandatov med večinskimi frakcijami ali pa krepiti samostojno slovensko frakcijo, ki je vsa desetletja kljubovala pritisku in je danes v zbornici zastopana celo z dvema mandatoma. SJK je bila v zbornici vedno edina frakcija, ki se je prizadevala za narodnostne pravice koroških Slovencev in je s svojo prisotnostjo krepila nenazadnje samozavest cele narodne skupnosti. Vsi, ki jim to kaj pomeni in ki SJK zaradi tega podpirajo, so gotovo na to opcijo upravičeno ponosni. Z volilno refom rešiti tudi zastopstvo manjšine Deželnozborske stranke zaenkrat ne kažejpravljenost znižati volilnega pragu za vstop v deželni zbor. Koroški Zeleni so ta teden ponovno sprožili razpravo o spremembi koroškega volilnega reda in zahtevajo takojšnjo uvedbo 5 %-klavzule. Ker na Koroškem predlog nima največ prijateljev med deželnozborskimi strankami, govornik koroških Zelenih Michael Johann upa na pomoč zveznih strank, kjer pričakuje več uvidevnosti. Deželni glavar Jörg Haider je v prvi reakciji izjavil, da deželni zbor zaenkrat ne vidi potrebe spreminjati volilnega reda, vendar je vnesel aspekt, da si lahko predstavlja določeno spremembo v korist koroških Slovencev. Haider - očitno na osnovi doslejšnjih pogovorov o narodnostnem mandatu na t.i. okrogli mizi - meni, da bi bilo treba preveriti zvezno ustavo. Svobodnjaki po tradiciji nimajo veliko volilcev iz slovenske narodne skupnosti, za Zelene pa ne bo posebej spreminjal volilnega reda, tako deželni glavar. Sadovnik. Predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik je spomnil na to, da so deželnozborske stranke ob „okrogli mizi“ načelno pristale na konsenzualno rešitev v zadevi zastopstva slovenske narodne skupnosti v koroškem deželnem zboru. Slovenska narodna skupnost je sicer predlagala model dveh glasovnic, NSKS pa je vsekakor odpra tudi do pogovorov o drugih modelih. Sadovnik: „Znižanje volilnega pragu in ureditev zastopstva manjšine naj bi bili pomemben znak demokratično misleče družbe in naj ne bi postali žrtev volil-nostrateških razmišljanj.“ Sadovnik pričakuje, da bo pristojni'pododbor v deželnem zboru čimprej izdelal novo demokratično volilno pravo in ga predložil v sklepanje. ÖVP diferentna. Da bo do uresničitve do tega gotovo še težka pot, je moral Sadovnik spoznati na pogovoru z deželnim svetnikom Wurmitzerjem (ÖVP) preteklo sredo. Wurmitzer je dejal, daje koroška ÖVP proti splošnemu znižanju volilnega pragu, stranka pa da je pripravljena za sodelovanje pri iskanju možnosti zastopstva slovenske narodne skupnosti v deželnem zboru. Wurmitzer se na eni strani boji, da bi sprememba lahko škodovala ljudski stranki, na drugi strani pa da tudi ustavno sodišče prav tako ne vidi potrebuje za spremembo. Strah pred opozicijo. Stranke v koroškem deželnem zboru se očitno bojijo opozicije, je v tej zvezi ugotovil predsednik Enotne liste Andrej Wakounig, ki vidi v trenutnem volilnem redu samo udobno zagotovitev oblasti med tremi strankami v deželi. Povsem nerazumljiva je za Wakouniga reakcija ljudske stranke, ki da je že sama postala mala stranka in še vedno ne uvidi, da s svojim odklonilnim mnenjem le koristi socialdemokratom in svobodnjakom. Wakounig poziva vse male stranke k sodelovanju. Wakounig: „Če ne bo prišlo do spremembe volilnega pragu, bomo morali pač spet skupno poskusiti doseči mandat". Wakounig očita deželnozborskim strankam, da ne držijo besede. Podobno kakor pri znižanju volilnega pragu se stranke tudi izmikajo pri odločitvi o manjšinskem mandatu za slovensko narodno skupnost. „Doslej smo slišali same obljube, odločitev pa do danes ni bilo nobenih,“ tako Wakounig, ki je stranke v smislu verodostojnosti pozval, naj končno uresničijo obljube, ki so jih dale na „okrogli mizi“. Silvo Kumer PODPORA MANJŠINI Komisija je za zvišanje podpor Parlamentarna komisija Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je preteklo sredo razpravljala o letošnjem javnem razpisu za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu. Slovenci v Italiji, na Koroškem in drugod po svetu so vložili predloge za štiri milijarde tolarjev, do-slejšnji proračun pa znaša polovico. Komisija, ki je vse vložene projekte podrobno preverila, je predlagala slovenski vladi, naj za leto 2002 preveri možnosti za zagotovitev višjih proračunskih sredstev v ta namen. O razdelitvi podpor za prihodnje leto komisija zaenkrat še ni odločala, želi pa se načelno držati predlogov osrednjih organizacij, ki jih je pozvala, naj predložijo usklajene predloge. XII: Evropski kongres narodniKupnosti: Učiti se jezikov - jezike živeti! Letošnja tema XII. kongresa narodnih skupnosti, ki ga prirejajo Biro za slovensko narodno skupnost, CIFEM in Pedagoška akademija v Celovcu, je učenje in nadaljnje izobraževanje v materinščini. V uvodu prireditelji poudarjajo, da je za doseganje višje jezikovne kompetence - tako v jeziku narodne skupnosti kot tudi v jeziku večinskega naroda - treba uvesti poseben šolski sistem, ki izpolnjuje zahteve dvojezičnega pouka. Na kongresu bodo predstavili in obravnavali metode in organizacijske oblike za dvojezični pouk. Pri tem bo v ospredju položaj koroških Slovencev in uporabnost raznih modelov in metod. Kongres se bo pričel v četrtek, 27. septembra, s pozdravom in uvodnim predavanjem. Glasbeno bodo odprtje olepšali Ženski kvartet Borovlje in harfistka Mojca Zlobko Vajgl. Petek dopoldne bodo na sporedu predavanja, popoldne pa tri delavnice. Zvečer bo v osojski samostanski cerkvi koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. V soboto dopoldne bo na sporedu podijska diskusija s temo „Dvojezično šolstvo na Koroškem - alibi ali džoker." Nadaljnje informacije daje Biro za slovensko narodno skupnost, tel 0463/536-2862, e-mail: post.volksgruppen-buero@ktn.gde.at. Prireditelji prosijo, da se prijavite za delavnice v petek popoldne. Spored Četrtek. 27. septembra 2001 17.00 Baročna dvorana Pozdravne besede/odprtje deželni glavar Jörg Haider uvodno predavanje: Romedi Ar-quint (predsednik FUENS) glasbeni spored: Ženski kvartet Borovlje, harfistka Mojca Zlobko-Vajgl 19.00 Viteška dvorana sprejem pri deželnem glavarju Petek. 28. septembra 2001 9.00-12.30 Baročna dvorana Kurt Egger (Bolzano/Bozen): Dvojezičnost in ohranjanje manjšinskih jezikov Albina Nečak-LOk (Univerza v Ljubljani); Dvojezično izobraževanje iz sociolingvističnega zornega kota Hans Reich (Univerza Koblenz-Landau): Učenje jezikov in inte- gracija - merjenje jezikovnega znanja pri otrocih priseljencev v Nemčiji Ingelore Oomen-Welke (Pedagoška visoka šola Freiburg): Prvi in drugi jezik - kdaj se učiti koliko jezikov? opoldanski odmor 14.30-17.00 1. delavnica : Pravni in ekonomski okvirni pogoji za učenje jezikov (Albert F. Reiferer, CIFEM) 2. delavnica: Alternativne metode pri učenju jezikov (Maria Wede-nigg, Pedagoška akademija v Celovcu) 3. delavnica: Dvojezičnost in identiteta (Guus Extra, Center za raziskovanje večjezičnosti in multikulturne družbe, Nizozemska) 17.00 predstavitev rezultatov delavnic 19.30 Samostanska cerkev v Osojah koncert Komornega go- dalnega orkestra Slovenske filharmonije sobota. 29. septembra 2001 9.00 Mirko Zorman: uvodno predavanje 10.00 podijska diskusija Dvojezično šolstvo na Koroškem - alibi ali džoker vodja: Josef Hieden (ravnatelj Pedagoške akademije v Celovcu) sodelovali bodo: Mirko Zorman (drž. sekretar) Jörg Freunschlag (predsednik deželnega zbora) Tomaž Ogris (nadzornik za manjšinsko šolstvo) Bernard Sadovnik (Narodni svet) Marjan Sturm (Zveza slovenskih organizacij) Günther Oberleitner (sekcijski šef pri ministrstvu za šolstvo) 13.00 konec prireditve ODGOVOR KKZ zavrača Haiderjeve napade na kulturo Po srečanju obeh kulturnih organizacijah s slovensko ministrico za kulturo Andrejo Rihter, na katerem se je mdr. prikazal nezadovoljivi odnos uradne Koroške do slovenske kulture v deželi, je pretekli petek deželni referent za kulturo Jörg Haider odgovoril s posebno tiskovno izjavo. V njej je zavrnil vse trditve o pomanjkljivi podpori, pri čemer je v dokaz primernega odnosa Dežele Koroške do slovenske kulture v enem zamahu naštel vse dejavnosti in podpore - od ureditve finančnega položaja Glasbene šole, do uvedbe slovenščine na 4. šolski stopnji in kongresa Cifem 2000 v Osojah pa tja do sklada za dvojezične vrtce. Pri tem je seveda treba omeniti, da je referent za kulturo zajel vsa področja - od politike do šolstva. Obe slovenski kulturni organizaciji pa sta izrecno nagovorili le kulturo. KKZ je v izjavi za tisk zavrnila Haiderjevo izjavo. Obe kulturni organizaciji sta ministrico Rihter informirali o njunem delovanju ter o dialogu s koroško deželno politiko. Med drugim sta pohvalili prizadevanja za Glasbeno šolo, za slovenski radio in za privatne dvojezične slovenske vrtce. Koroška deželna vlada letno podpira Krščansko kulturno zvezo z 90.900 ATS, ta vsota pa naj bi pokrivala celotno delovanje, npr. delavnice, seminarje, gostovanja, in še oskrbo 52 krajevnih društev. Kulturni organizaciji sta omenili še težave, ki so povezane z ohranitvijo kulturnih in farnih domov. Kot poudarja tajnik KKZ Nužej Tolmaier, se trudijo za rešitev in ostro zavračajo izjavo deželnega glavarja Haiderja, češ da dežela Koroška koroške Slovence podpira v zadostni meri. 4 Kmetijstvo Kmetijo je treba sproti obnavljati in posodobiti Hubert Božič je kot eden izmed prvih kmetov spoznal znamenja časa in svojo kmetijo v zadnjih letih popolnoma posodobil. ■^andidati SJK za bC kmečkozborske volitve I V.18. novembra 2001 Večna vas pri Globasnici. „Če kmet ne gre s časom, potem bo prej ali slej moral nehati kmetovati“, je prepričan Hubert Božič, pd. Prat-nekar. Pri njem doma so pred desetimi leti kmetovali, kot je bilo običajno na spodnjem Koroškem. Gojili so govedino, prašiče, kure, na polju pa so praktično pridelovali vse poljščine. Za tak način kmetovanja je bilo potrebno zelo veliko delovnega časa in seveda več delovnih sil na kmetiji. Hubert Božič je že leta 1989 spoznal, da dologoročno s tem „univerzalnim“ načinom kmetovanje ne bo mogoče polnopoklicno preživeti na kmetiji v velikosti 14 hektarjev. Svojo kmetijo je začel specializirati in preusmerjati v prašičjerejo. Zgradil je sobobno klavnico in obdelavnico, ki bi jo v velikosti in sodobnosti lahko primerjali s selskim gospodarskim centrom, le daje Božič s projektom pričel že pred desetimi leti. Čelotni projekt je uresničil v teku let - danes ustrezata klavnica in obdelav-nica sodobnemu standardu in strogim predpisom EU. V Pratnekarjevi klavnici koljejo živino tudi kmetje iz okolice, s tem sta potem klavnica in obdelavnica bolj izkoriščeni in seveda za posestnika bolj rentabilni. Vse izdelke od salame do slanine prodaja Božič direktno s kmetije. Posebno ime si je pridobil za svojo kakovostno salamo, ki je praktično vseskozi razprodana, ali pa jo je treba pri Pratnekarju pra- vočasno naročiti. Na letošnjem „Farant-prazniku“ v Globasnici je Božič bil zmagovalec pri ocenjevanju salam, kar je seveda posebno odlikovanje. Pomembno je, tako Božič, da pri nas nudimo vedno isto kakovost, potem so tudi kupci zadovoljni. Večina odjemalcev so stalne stran- ke, ki si jih je Božič v teku let pridobil. „Kmetje, ki danes preusmerjajo kmetije na direktno prodajo, imajo v glavnem težave najti nove stalne odjemalce“, ugotavlja Božič. Pri Pratnekarju v Večni vasi se vedno srečavajo kmetje iz okolice in se z Božičem pogovarjajo o kmetovanju. Zato Božič dobro Salame s kmetije pri Pratnekarju so znane po vsej Podjuni. Hubert Božič je pravočasno izkoristi! priložnost in je s tem postat glavno-poklicni kmet. Foto: Kumer pozna položaj naših kmetov in vidi vedno spet isto težavo, zakaj nekateri opuščajo svoje kmetovanje. „Kmetije so pogosto zastarele. Ko jih naj bi mladi prevzeli, so potrebne investicije za posodobitev tako visoke, da večina opusti kmetijo“. Rešitev bi bila v tem, da vsak kmet svojo kmetijo polagoma in sproti modernizira. S tem se kmetje ne spustijo v dolgove in so vrhu tega vedno pri tehniki vedno na tekočem, tako Božič. SJK. Hubert Božič je letos tudi kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov za kmečkozborske volitve in kandidira na 6. mestu. Za kandidaturo se je odločil, da bi imeli tudi polnopoklicni kmetje svoje zastopstvo v SJK in s tem v Kmetijski zbornici. Božič: „Vpliv zbornice se danes manjša, kljub temu je naše samostojno zastopstvo v tem g remiju zelo pomembno!“ Na farant-prazniku je Hubert Božič prejet nagrado za najboljšo giobaško salamo. Foto: Jauntaler/Tomasch BiO - BREZ MEJA V CELOVCU Bio-sejem Alpe-Adria še do sobote Zdravo in neoporečno hrano iz treh držav nudijo na letošnjem alpsko-jadranskem sejmu na Novem trgu v Celovcu. TRADICIONALNO 3000 na Tromeji Podklošter. Vsakoletnega srečanja na Tromeji nad Ratečami se je pretekli konec tedna udeležilo nad 3000 pohodnikov. Med častnimi gosti so se udeležili župan Trbiža, zastopnik Pod-kloštra, župan Kranjske Gore, iniciator srečanja in pobudnik zimskih olimpijskih iger v tej regiji Ziljan Dieter Janz. Med drugim so spregovorili tudi o Univerziadi, ki bo na Tromeji leta 2003. Še do sobote traja čezmejni bio-sejem, na katerega vabi društvo „Ernte für das Leben“ (v sodelovanju z mestom Celovec in pobratenimi ustanovami v sosednjih državah), katerega poslovodja je Šmihelčan dr. Štefan Merkač, predseduje pa mu inž. Johannes Tomič. Odprtje sejma je bilo včeraj v četrtek. Za vse tri dni so pripravili bo- gat okvirni program, ki se zjutraj ob 8. uri prične z bio-zajtrkom in nadaljuje s prireditvami. Danes v petek, 21. septembra je med drugim ob 15. uri modna revija in „povorka v narodnih nošah koroških dolin ter iz Furlanije in Slovenije“. Ob 17. uri pa bo pokušnja bio-sira in bio-vina. Ob 18. uri bo nastopil bio-kmet in kabaretist Erwin Klaffenböck. V soboto, 22. septembra, bo ob 11. uri na sejem prišel znani tv-ku-har Mattersberger, ki bo nato z drugimi prominentnimi sodeloval na tekmovanju. Popoldne, od 13. ure naprej, pa bo na vrsti kulturni spored s skupinami iz Koroške, Slovenije in Furlanije. Vse tri dni na Novem trgu prodajajo bio-kmetje iz vseh treh držav svoje izdelke in servirajo tudi kulinarične dobrote treh regij. 5 Iz naših občin Voditeljica globaškega otroškega vrtca Olga Greiner in otroci se veselijo novega vrtca. Foto: Kumer V Globasnici je odprl svoja vrata novi otroški vrtec 2 obema skupinama se je globaški občinski otroški vrtec preselil v novo poslopje. Vrtec trenutno obiskuje 43 otrok. 10. septembra je globaški občinski otroški vrtec v novem poslopju pri ljudski šoli. V dveh letih so zgradili po načrtih domačega gradbenega mojstra Pavla Perča sodoben vrtec, ki nudi otrokom in otroškim vzgojiteljicam dovolj prostora, ki je prej v starem poslopju manjkal. Vrtec vodi Olga Greiner, za otroke pa skrbijo še ena otroška vzgojiteljica ter tri pomočnice. Celotno osebje je dvojezično, kar je tudi potrebno, saj sta obe skupini dvojezični. Vrtec nudi prostora največ 50 otrokom - letos se jih je vpisalo 43, s tem imajo Globašani za vsak slučaj še to ali drugo mesto za rezervo. Ker je vrtec dvojezičen, tudi urad zveznega kanclerja prispeva del plače za eno vzgojiteljico (pribl. 240.000,- letno). Uradno odprtje vrtca bo na državni praznik, 26. oktobra. Za ta praznik globaški malčki že pridno vadijo. KDO BO ŽUPAN? 30. septembra volijo na Vrbi V nedeljo, 30. septembra, bodo na Vrbi izvolili novega župana. Volitve so potrebne, ker je junija odstopil doslejšnji župan Werner Marinell (SPÖ). Posle župana odslej vodi Ferdinand Vouk (SPÖ). Tako kot on se potegujejo za županovo mesto še Herbert Achatz (FPÖ) ter Julischka Politzky (ÖVP). Frakcijski vodja GEL (koalicije med EL in Zelenimi) mag. Štefan Lesjak (njegov namestnik je dipl. inž. Ernst Dragaschnig) za županovo mesto ne kandidira, prav tako ne glavni kandidat Wählergemeinschaft Velden. Od skupno 27 mandatov imajo v občinskem svetu večino socialdemokrati (11 mandatov), ki so - prav tako kot župan - s tem odvisni od ostalih frakcij (FPÖ 7, ÖVP 6, 2 Wählergemeinschaft, 1 GEL). URADNKI OBISK NSKS na Južnem Tirolskem Delegacija NSKS s predsednik Bernardom Sadovnikom je bila pretekli četrtek na uradnem obisku pri Südtiroler Volskpartei. Dopoldne se je delegacija srečala z deželnim glavarjam Luisom Durnwalderjem. Tema pogovorov je bila mednarodno sodelovanje manjšin. NOVI ATRAKCIJI ZA ZGODOVINSKO POT Bistričani bodo prenovili staro žago in apneno peč Občinski svet na Bistrici nad Pliberkom je na svoji minuli seji, pretekli torek, sklenil nakup t.i. Aleschevega zemljišča na Bistrici, na katerem sta stara „Neu-berževa“ žaga ter fragmentarič-no ohranjena apnena peč. Občina je plačala posestnici 100 šilingov za kvadratni meter, v celoti 180.000,- šilingov. Za obnovo obeh objetkov bo potrebnih še precej več finančnih sredstev, peč in žaga pa naj bi postala del bistriške zgodovinske poti, ki vodi od izkopanin na sv. Katarin[ v Šmihelu do vznožja Pece. Župan Janko Pa-jank je dejal, da bo občina še letos pričela s prvimi prenovitvenimi deli. Predsednik kulturnega odbora bistriške občine Andrej Wakounig je nakup označil kot pomemben prispevek pri ohranitvi zgodovinske dediščine bistriške občine. Silvo Kumer 6 Jubilej I VABILO 150 let Mohorjeve družbe petek, 28. septembra, ob 14. uri slavnostni dovor: Alojz Rebula pozdravni nagovori: Bernard Sadovnik (NSKS) Harald Scheucher (župan) Jörg Haider (dež. glavar) Franc Kramberger (škof) Alois Schwarz (škof) Heinz Fischer (predsednik državnega zbora) Nagovor Milan Kučan Pozdravna poslanica: Thomas Klestil Kulturni spored: ansambel Drava komorni zbor Ave MePZ Gallus, MePZ Sele V Mohorjevi hiši imajo svoj dom razni oddelki Mohorjeve družbe, izobraževalne ustanove, Radio dva, idr. 150 let - Mohorjeva družba skozi čas Zgodovinski pregled Mohorjeve družbe, katere knjige so za Slovence vseskozi bile pomembne. Pred 150 leti, natanko 27. julija 1851, je osem koroških rodoljubov - naj na tem mestu omenimo samo Rožana Antona Janežiča in Andreja Einspielerja - naznanilo ustanovitev Mohorjevega društva, „katero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjeva-lo“. Tako ustanovitelji kakor tudi pobudnik knjižnega društva, Anton Martin Slomšek, se takrat niso zavedali, da bo seme, ki so ga zasejali, obrodilo tako obilne sadove. Najprej pa je moralo Mohorjevo društvo preboleti prvo večjo krizo. V prvem desetletju ni prav zaživelo, število udov je stalno padalo in leta 1859 doseglo svojo spodnjo mejo. Slaba organizacija, politično neugodne razmere in razmeroma majhno število ljudi, ki so znali brati, so odbor prisilili k reorganizaciji društva. Da bi ga odtegnila vplivu državne policije, sta takratna odlična organizatorja političnega, kulturnega in zlasti literarnega življenja Andrej Einspieler in Anton Janežič leta 1860 društvo razpustila in ustanovila cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja. Pri tem sta upravičeno računala na organizacijsko moč slovenskega duhovništva. Dejansko so duhovniki kot nosilci slovenskega konzervativnega političnega tabora in edini sloj inteligence med slovensko govorečim prebivalstvom z uspehom začeli širiti Mohorjeve knjige. Vzporedno z večjimi političnimi dogodki - kakor npr. taborsko gibanje (1868-1870), čas ustanavljanja političnih strank in društev (zadnje desetletje 19. stoletja) - je močno naraščalo tudi število Mohorjevih udov. Leta 1868 je Mohorjeva štela že 10.458 udov, pet let kasneje 21.892 udov, leta 1892 57.703 in leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne, kar 90.512 udov. Poleg zelo uspešnega „marketinga“ - tako bi rekli v sodobnem jeziku - je bil za velik usjoeh Mohorjeve družbe odgovoren tudi dobro premišljen knjižni program. Branje naj bi bilo koristno in zabavno, krepilo naj bi krščanske vrednote, sproščalo duha in telo, poleg tega pa naj bi nevsiljivo vzgajalo. Vse to je družba s svojimi knjigami bolj ali manj tudi dosegla. V Mohorjevem knjižnem programu iz takratne dobe najdemo lahko in zahtevno literaturo; poleg večernic, koledarja in pripovedk je družba objavljala tudi bolj zahtevno literaturo (Cankar, Gregorčič), izdajala je slovenske slovnice in slovarje (Janežič, Šket), priročnike za kmetijstvo, živinorejo, čebelarstvo, pravne priročnike (Ivan Tavčar), molitvenike, pesmarice, šolske knjige (berilo in slovenske slovnice), otroške in mladinske knjige, v slovenskem prevodu tudi znane avtorje iz drugih literatur. Samo z vsakoletnim knjižnim darom je Mohorjeva založba do leta 1918 razposlala nad 16.318.000 knjig. Spopadi za mejo med Avstrijo in nastajajočo kraljevino SHS ter nemško nacionalno razpoloženi Celovec so Mohorjevo postavili na hudo preizkušnjo. Mohorjeva tiskarna je leta 1919 morala zapustiti Celovec in se v upanju, da se bo lahko vrnila, začasno umaknila na Prevalje. Ker pa se to ni zgodilo, se je tiskarna preselila v Celje, takratno zemljepisno središče Dravske banovine. Prej pod habsburško državo združeni slovensko govoreči prostor je bil v letih 1918 do 1920 dokončno razdeljen na tri države: Italijo, Jugoslavijo (kraljevino SHS) in Avstrijo. Nemško nacionalistična stremljenja so v prvi avstrijski republiki onemogočala poživitev slovenskega založništva in tiska, čeprav je celovška Mohorjeva še naprej obstajala. Celo edini slovenski tednik, ki je takrat izhajal, so koroški Slovenci morali tiskati v neki češki tiskarni na Dunaju; nobena koroška tiskarna namreč ni bila pripravljena tiskati slovenskega tednika. Tako so koroški Slovenci dobivali poseben koroški knjižni dar iz Celja. Pošiljanje v slovenske kraje na Primorskem in deloma Notranjskem so preprečili Italijani, ki so te kraje po vojni zasedli. Da bi tudi Slovenci pod italijansko oblastjo lahko brali slovenske knjige, so leta 1924 v Gorici ustanovili svojo goriško Mohorjevo družbo. Čeprav celovška Mohorjeva ni izdajala knjig, so jo leta 1940 na- Nekdanji sodelavci tiskarne, ki ima veliko tradicijo in dolgo zgodovino. Literatura fr Mohorjeva družba zaposluje 65 sodelavcev in ima sedem oddelkov: tiskarna, uprava, založba, knjigarna, šola z zavetiščem, Slomškov dom in študentski dom Korotan na Dunaju. fr V Sloveniji ima predstavništvo, ki je odgovorno za ekspedit v Sloveniji. S celjsko in goriško Mohorjevo družbo se stiki pospešujejo, nekaj skupnih projektov je v založbi-nem programu. Ima tudi udeležbe na gospodarskem in medijskem področju. fr Mohorjeva družba je trenutno gospodarsko brez dvoma solidno podjetje na trdni gospodarski osnovi. Seveda vključuje tudi splošno koristne dejavnosti, ki niso donosne, predvsem na izobrazbenih področjih, pri tem pa je odvisna od javnih podpor. cionalno socialistične oblasti ocenile kot „državi nevarno“ in zaplenile njeno premoženje. Pod nacistično okupacijo Jugoslavije je hudo trpela tudi Mohorjeva v Celju, goriška Pa pod fašističnim režimom. Po vojni je celovška Mohorjeva spet lahko pričela z založniškim delom. Za leto 1948 je izšel prvi knjižni dar. Zlasti novi komunistični režim v Sloveniji in tako imenovana leva politična opcija na Koroškem sta iz ideoloških razlogov poskušala preprečiti poživitev in delo celovške Mohorjeve. Celjska Mohorjeva je po zaslugi nekaterih znanih pisateljev (Prežihov Voranc) lahko obstajala tudi v komunističnem režimu povojne Jugoslavije, a je dolga leta morala prenašati cenzuro in šikaniranja s strani komunističnih oblasti. Tudi celovška Mohorjeva je občutila pritisk komunističnega režima, saj so bile do osamosvojitve leta 1991 njene knjige v Sloveniji prepovedane. Mohorjeva je Postala središče samopomoči za koroške Slovence in je polagoma razširila svoje delovanje še na druga področja: slovenski tisk, dijaški in študentski domovi, zasebna dvojezična ljudska šola v Celovcu, radio za slovensko narodno skupnost na Koroškem idr. Postala je pomembna delodajalka za ljudi iz južne oz. dvojezične Koroške in je z jeti utrdila svojo gospodarsko in idejno samostojnost. LITERARNA DELAVNICA MILKE HARTMAN V LIBUCAH Od setve do žetve v literaturi Izvirnost in duhovitost nekaterih zagnancev lahko tudi obrobju slovenskega kulturnega prostora za dva dni vli-jeta vsaj slutnjo duha, ki gaje včasih že imelo. Dokaz je Literarna delavnica „Milka Hartman“. Če bi kmet v soboto sejal, v nedeljo pa že žel in užival sadove svojega dela, bi to bil čudež. A v književnosti je to mogoče, da avtorji v soboto pišejo, v nedeljo pa držijo v rokah dokaz svojega truda v obliki brošure. Tako je Vinko Ošlak, pobudnik in „duhovni oče“ Literarne delavnice „Milka Hartman“ preteklo nedeljo uvedel letošnjo slavnostno podelitev nagrad na tej prireditvi, ki bi v zatohli odmaknjenosti in kulturni repro-duktivnosti Koroške vse bolj lahko pomenila izvirno torišče ustvarjalnega duha. Lani se je prvič zbralo v Galeriji Falke v Libučah sedem avtorjev, da bi na starinskih pisalnih strojih - prav po tej značilnosti se namreč ta književna "kovnica razlikuje od vseh drugih primerljivih prireditev - ujeli svoje misli v besedne stvaritve in jih med seboj pomerili. Literarna delavnica „Milka Hartman“ je po lanskem, še nekoliko negotovem prvem poskusu vmes že shodila in tako letos izvabila že za odtenek več zanimanja med slovensko pišoči- Zmagovalka Katja Kernjak mi avtoriji (na to je, kakor vedno v takih primerih, prav gotovo vplival tudi znatno bolj mikaven nagradni sklad). Za izbor se je prijavilo enajst potencialnih udeležencev, po presoji žirije jih je za dejanski nastop bilo zrelih sedem. Med njimi je bila tudi uveljavljena slovenska avtorica kriminalk in kratkih zgodb Maja Novak, ki je tako s svojim sodelovanjem dala letošnji Literarni delavnici „Milka Hartman" prav gotovo tudi pridih „prominentnosti“. V soboto so se udeleženci posvečali predvsem delu, nedelja pa je bila namenjena spoznavanju bližnje okolice, med drugim rojstne hiše mojstra besedne jedrnatosti Prežihovega Voranca - Lovra Kuharja, ter slovesnosti na grobu „pesnice z libuškega puela“ Milke Hartman. Medtem ko je bil prvi dan torej v znamenju bolj ali manj samotnega poglabljanja v osebne sklade besedišč, se je drugi dan sčasoma vse bolj odpiral širšemu občinstvu, ki se je zbralo ob slavnostni podelitvi nagrad. Odločitev žirije (Denis Poniž, Barbara Simonitti, Silvija Borovnik) za najboljše letošnje besedilo se je sprva zdelo veliko presenečenje - izbrana je bila Katja Kernjak s Trebinje pri Šentilju, ki je doslej v pisateljskih logih še ni bilo zaznati. Vendar je bila žirijska utemeljitev - „Prvo nagrado dobi Katja Kernjak za besedilo Pianist, v katerem je znala ustvariti napetost, dobro označila osebe, pokazala smisel za detajl in pripoved privedla do presenetljivega in učinkovitega konca“ - potem ko je nagrajenka sama prebrala svojo zgodbo, dobro razumljiva. Drugo najboljše besedilo je po mnenju žirije spisala Maja Novak, tretjo nagrado pa je prejel Marjan Kolar. Sicer pa so ocenjevalci menili, da se je letos v celoti dvignila raven dosežkov Literarne delavnice „Milka Hartman“. Hkrati se je očitno dvignila tudi raven uporabljenih starinskih pisalnih pripomočkov, saj je v vzporednem tekmovanju prejela Anja Benko s Prevalj nagrado za izviren posrebren pisalni pribor z ličnim peresnikom. Literarno delavnico „Milka Hartman“ so omogočili Katoliška prosveta, Glaerija Falke ter Mohorjeva založba, njej sami pa je treba omogočiti vse večjo uveljavitev. 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Male vasi pri Globasnici, Justi Štuck z Blata pri Pliberku, Mihu Golavčniku iz Podjune pri Globasnici in Maksu Radochi z Blata pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo nedeljo, 23. septembra, bo v Mali vasi pri Globasnici slavil rojstni dan Franz Zanki. Priljubljenemu šoferju podjetja Sienčnik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Naše prisrčne čestitke veljajo tudi njegovi hčerki Michaeli, ki te dni prav tako obhaja rojstni dan. V Potoku pri Biičovsu je slavila rojstni dan in god Mili Schau-nig. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Mihaelu Zundru iz Kokja pri Dobrli vasi, ki je prelistal 70. list življenjske knjige. Slavljencu za ta visoki jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. Minulo soboto, 15. septembra, je na Ločilu obhajal 78-letnico življenja Franc Wutti, po domače P aj ovce v oče. Slavljencu za ta visoki rojstni dan od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Minuli torek, 18. septembra, je na Dunaju po osmih semestrih uspešno zaključila študij matematike in fizike Veronika Roblek iz Sel na Borovnici. Novi magistri od srca čestitamo in ČESTITKA TEDNA Herman Germ slavi 70-letnico Prav danes, 21. septembra, praznuje rojstni dan Justina Hribernik z Blata pri Galiciji. Priljubljeni tajnici Enotne liste od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL, NSKS in Mohorjeva založba. Minuli torek, 18. septembra, je v Zagorjah pri Šentlipšu praznovala 15. pomlad Simona Petek. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Kulturno društvo „Peter Markovič” iz Rožeka čestita z najboljšimi željami Mariji Fugger, po domače Pavli na Ravnah, ki bo obhajala 22. septembra svoj 78. rojstni dan, in Andreji Lepu-schitz iz Ščedma, bi bo 29. septembra slavila polokrogli življenjski jubilej. Minulo sredo, 19. septembra, sta praznovala rojstni dan pisatelj in slikar Gustav Januš z Breznice in Foltej Wu-zella, po domače Jurij na polju na Reki. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencem na mnoga zdrava in sreče polna leta! Pred kratkim, v sredo, 19. septembra, je obhajal rojstni dan dr. Miro Polzer z Bistrice pri Šmihelu. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. V Šentlipšu je obhajala rojstni dan in god Milica Golavčnik. Slavljenki za dvojni praznik prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga vesela in sreče polna leta. V Lešah obhaja prav danes, 21. septembra, Franc Janežič rojstni dan. Občinskemu odborniku ŠGS Šentjakob prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Prav tako danes obhaja rojstni dan - 45-letnico, Hubert Dum-pelnik iz Štebna pri Globasnici. Priljubljenemu predsedniku SPD „Edinost” iz Štebna ob polokrog-lem jubileju iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in veselja tudi v prihodnje. Čestitkam se" pridružujeta EL in SJK. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Raimundu Greinerju iz Podroja pri Globasnici, Angeli Mlinar z Blata pri Pliberku, Mariji Vezočnik iz Nonče vasi, Lipeju Koleniku iz Čirkovč, Mihu Lubasu iz Vogrč, Justi Koletnik iz Čirkovč, Jožefu Kanaufu iz ____________________________________ r^odil se je 18. septembra 1—< 1931 pri Sv. Neži pri Ve-I llikovcu, doraščal pa pri Mlačniku pod Svetim mestom in na Suhi pri Labotu. Po končani obvezni šoli na Suhi in v Pliberku je šel „študirat” za učitelja v Celovec. Že kot uči-teljiščnik je odkril svoj talent za razigrano besedo, kar je v svojem poklicu kot učitelj z veliko spretnostjo posredoval svojim učencem. Kot dolgoletni ravnatelj najprej na ljudski šoli na Djekšah, nato pa na glavni šoli v Pliberku se je izkazal kot vnet rodoljub in zavzet posredovalec svoje kulturne dediščine. Z bolestjo v srcu je opažal, kako mačehovsko se uradna Koroška vede do domače slovenske kulture in je po svojih močeh skušal med rojaki buditi čut za lepoto slovenske besede. Mladim je posvečal izredno pozornost, o čemer pričajo številne njegove knjige kot Otroci enega sonca, Recimo mačka - mehka tačka, Ali veš? Ali znaš? in Zlati naš mladi dan. Vse do danes je kot zagnan sodelavec pestril šolsko revijo Mladi rod, bil je gonilna Minuli torek, 18. septembra, je Herman Germ prelistal 70. list življenjske knjige. sila delovne skupine učiteljev pri izoblikovanju učbenikov za poučevanje slovenščine na glavnih šolah kot n.pr. Oblikujmo svoj jezik. Kot ravnatelj na glavni šoli je vestno poskrbel za to, da je bila pri vseh šolskih želimo mnogo sreče in uspeha na poklicni poti. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Marici Koren, Mici Sima, Urški Kajžnik in Mili Kavčič. Vsi ostali člani slavljenkam iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnji ponedeljek bo praznoval 35. pomlad Franci Tomažič iz Nagelč pri Šentpri-možu. Čestitamo in mu želimo mnogo uspeha in sreče naprej. Čestitkam se pridružujejo kolegice in kolegi KKZ ter prijatelji v 3. nadstropju Slomškovega doma. 10-letnico poroke sta obhajala Cornelia in Jurij Perč iz Celovca. Slavljencema iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro na nadaljnji skupni poti. proslavah prisotna poleg nemščine tudi slovenščina. Strokovno pedagoško združenje je 1993 izdalo mladinsko knjigo Leto v pesmi ujeto, ki jo je uredil Herman Germ. Vse njegovo delo pria o ljubezni do materine besede - ki jo je skupno z ženo Marto posredoval tudi svojim petim otrokom - o spoštovanju kulture naroda soseda pa pričajo številne pesmice, ki jih je napisal tudi v nemščini. Najdemo jih v dvojezični knjigi Pričakovanje in Izpolnitev - Erwartung und Erfüllung. Kot ljubitelj pesmi in petja je dolga leta predsedoval mešanemu pevskemu zboru Podju-na-Pliberk, marsikatero njegovo pesem pa je ponesel v svet tudi Oktet Šuha. Kot kulturnega soustvarjalca ga cenijo tudi slovenski avstrijski pisatelji in pesniki, saj so ga izvolili za svojega predsednika. Da bi ti Bog namenil še mnogo zdravih, srečnih in ustvarjalnih let v krogu svoje družine, to ti želimo številni prijatelji in znanci po vsej Koroški. F. K. 9 Rož - Podjuna - Žila V Borovljah je prelistala 75. list življenjske knjige Irmi Božič. Slavljenki za lepi pol-okrogli jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Te dni obhaja 60-letnico življenja prof. Hans Tuschar iz Slovenjega Plajberka. Znanemu narodopiscu in avtorju številnih knjig od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje Mohorjeva založba. Naslednje voščilo je namenjeno Fridiju Osojniku iz Lepene pri Železni Kapli, ki je slavil 40. pomlad. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. V Holbičah pri Škofičah obhaja 38. rojstni dan Hanzi Thaler, po domače Ruecov. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Včeraj, 20. septembra, je praznoval 30. pomlad Tonč Feinig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 66-letnico je v Goričah pred kratkim obhajala Ana Urban. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki. Za rojstni dan čestitamo tudi Rozwithi Apovnik iz Na- gelč pri Šentprimožu. Vse najboljše! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mihu Logarju iz Prible vasi, Tereziji Pasterk iz Kokja pri Dobrli vasi, Mihu Golavčniku iz Podjune pri Globasnici in Hanzeju Kežarju iz Horc. Posebne čestitke pa veljajo Francu Uranku iz En-celne vasi, ki je prelistal 70. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga srečna, vesela in predvsem zdravja Polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Spodnjih Rutah pri Ra-dišah obhaja te dni rojstni dan Tatjana Tolmaier. Čestitamo in želimo vse najboljše! Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. KONOVECE PRI ŠMIHELU Zadnje slovo Johana Petjaka Po dolgi in težki bolezni je Johan Petjak umrl v 75. letu starosti. v ■■^e precej časa so sosedje in f znanci pogrešali Johana Petjaka, saj je dobrih pet tednov bil v bolnišnici v Celovcu. Sredi avgusta pa je tam v 75-letu starosti za vedno prenehalo biti njegovo srce. Rajni Johan Petjak se je rodil 11. julija 1927 v Konovecah pri Mikvavcu. Njegova mladost je bila zaznamovana z delom, saj je na domači kmetiji že zgodaj moral prijeti za razno kmečko orodje. S petnajstimi leti (leta 1942) je bil izseljen v Frauenaurach oz. Eichstätt, od koder se je po letu dni na srečo zdrav vrnil. Leta 1953 se je poročil z Justo Mochar, v zakona sta se jima rodila dva otroka - sin Fredi in hčerka Petra. Rajni je do svojega 65. leta sta- ■ rosti skrbel za Mikvavčevo kmeti- . .. ..... IhSSEfe - Johan Petjak t jo (vključno zudi z oljarno,) vzporedno s kmečkim delom pa sta si z ženo Justo še pozidala nov dom in ga postavila blizu kmetije. Pred desetimi leti je rajni potem predal kmetijo sinu Fredlu. Johan Petjak je bil preprost in skromen človek ter kmet s srcem in dušo. Rad je priskočil na pomoč, če jo je kdo potreboval. Nenazadnje zaradi tega so ga domačini spoštovali in imeli radi. Množica žalujočih na pogrebu (22. avgusta) je to še dodatno potrdila. Njegov prijeten značaj je mdr. orisal tudi domači župnik p. Kramberger, ki je vodil pogrebne obrede. S pesmimi žalostinkami pa se je od njega poslovil tudi šmihelski cerkveni zbor pod vodstvom Alberta Krajgerja. Žalujočim, predvsem ženi Justi, sestri Pepi, hčerki Petri in sinu Fredlu velja naše iskreno sožalje. Franc Sadjak Glavno sv. mašo na prostem je tokrat darovat gališki župnik Stavko Thaler ob asistenci globaškega župnika Petra Stickra. Foto: m. Fieissner-sadjak Hladno vreme, kljub temu prijetno vzdušje na sv. Hemi 320. Rozalsko žegnanje je kljub deloma neprijetnemu vremenu zopet privabilo številne obiskovalce. Sv. Peter letos ni bil docela naklonjen obiskovalcem Rozal-skega žegnanja. Medtem ko je dopoldne kljub hladnim temperaturam še kazalo, da dežja ne bo, se je popoldne - po svetih mašah -izkazalo le drugače. Nenadoma je namreč začelo deževati in s tem večino obiskovalcev bolj ali manj pregnalo iz gore sv. Heme. Kljub temu so bili domači gostilničarji in drugi prodajalci zadovoljni s podjetniškim uspehom, saj bi le-ta lahko bil bistveno skromnejši, če bi deževalo tudi že dopoldne. Kljub hladnemu in deloma deževnemu vremenu pa je bilo ozračje-na gori sv. Heme ob okusnih domačih jedi zelo prijetno. F. S. RADIŠE Žegnanje s posebnimi gosti Tradicionalno radiško žegnanje je tokrat privabilo rekordno število obiskovalcev, ki so se po sv. maši zbrali v Kulturnem domu. SPD Ra-diše je namreč povabilo goste iz Ljutomera in okolice, da predstavijo raznoliko kulturno dejavnost tega kraja. Nastopili so tamburaška skupina, folklorna skupina, ljudski pevci in godci iz Pristave, gledališki igralec Ivo Žnidarič in ljubiteljska skupina iz Ljutomera in okolice. Predsednik SPD Radiše Nuži Wieser in vodja skupin iz Ljutomera Vida Kozar 10 Kultura SNI URBAN JARNIK____________ Popotovanje iz Celovca v Možberk Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik, Katoliška akcija in Krščanska kulturna zveza prirejajo jutri v soboto, 22. septembra, odkritje spominske plošče Urbanu Jarniku in popotovanje iz Celovca v Možberk. Urban Jarnik (1784-1844) je župnikoval v Šmihelu na Gosposvetskem polju in v Možberku. Bil je tudi pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar. V dvojezični reviji Carinthia je urejal slovenski del, izdal je prvo slovensko mladinsko knjigo s prevodi iz drugih slovanskih jezikov. Velja tudi za prvega slovenskega dialektologa, saj je prvi razpravljal o koroških narečjih. Njegov članek o germanizaciji Koroške je prva zgodovinska in sociolingvistična razlaga asimilacijskega pojava. Dopisoval si je med drugim tudi s Šlomškom in Prešernom. Na svečnico, 2. februarja 1832, sta France Prešeren in Anton Martin Slomšek obiskala Urbana Jarnika. Zato prirejajo v spomin na ta obisk jutri popotovanje iz Celovca v Možberk. Zbirališče bo na parkirišču mestnega kopališča (Strandbad Klagenfurt), ob 12. uri bo odhod ladje v Poreče (cena 70 šil. na osebo). Nato sledi poldrugo uro prijetne hoje v Možberk. Ob 16. uri bo v farni cerkvi v Možberku odkritje in blagoslovitev obnovljenega nagrobnega napisa in spominske plošče Urbanu Jarniku, ki jo je Narodopisno društvo Urban Jarnik lani dalo obnoviti. Dodali so še spominsko ploščo z Jarnikovimi verzi v slovenskem jeziku. Ob slovesnosti bo mezzosopranistka Bernarda Fink-lnzko med drugim zapela Jarnikovo pesem Zvezdje (Sternenwelten), ki jo je uglasbil Franz Schubert. Na orglah jo bo spremljala Špela Filipič, kot recitator bo nastopil Martin Dovjak. Ob 17. uri bo v gostilni Tsche-mernig (v bližini farne cerkve) na sporedu predavanje in film: „Šlovenski deželni jezik je živa lastnina ljudstva” Urban Jarnik -Možberk na slovenskem kulturnem zemljevidu (govornik: dr. Teodor Domej), film: Urban Jarnik - Po sledeh njegove življenjske poti. Po končani prireditvi je udeležencem pohoda zagotovljen prevoz nazaj do zbirališča v Celovcu. Pri Božjem grobu sta umetnika Karta Micheua (desno) pozdravita ravnatelj J. Hud! in župan R. Grilc. Foto: Kumer BOŽJI GROB Ohranjanje domačih lepot... ... je Karlu Micheuu iz Nonče vasi povod za njegovo umetniško delo. i »petek, 14. septembra 2001, \ / so se v ljudski šoli pri V Božjem grobu zbrali prijatelji umetnika, domačini, športniki raznih judo-klubov in tisti, ki jih zanima kultura, da si ogledajo njegovo razstavo. Vidrinke so pozdravile navzoče s prijetnim petjem. Pozdravne besede sta spregovorila ravn. Joško Hudi in župan občine Pliberk mag. Raimund Grilc. Kdo je Karl Micheu? Doma je v Nonči vasi in je obiskoval šolo pri Božjem grobu. Poklicna pot ga je vodila v Celovec, kjer je delal v deželni bolnici, v oddelku za psihično prizadete. Svoje težko poklicno delo si je razvedril do upokojitve s športom in umetnostjo. Tudi danes je dejaven še na obeh področjih. Kot judo-športnik je dosegel vseh šest DAN-ov. Treniral je športnike v Pliberku in drugod, bolniške strežnike v Celovcu in je bil pionir na področju juda s prizadetimi. Napisal in izdal je devet knjig z navodili za to panogo. Kot ljubiteljski umetnik - samouk si je prizadeval ohraniti lepote domačih krajev v lesorezih in linorezih. Tako je upodobljeno marsikatero znamenje, ki ga danes večinoma ni več videti. Tudi osebnosti kot so to Prežihov Voranc, Janko Messner in Tilka Lamprecht najdemo med njegovimi umetninami. Velik del pa je posvetil scenam iz judo-športa. Karl Micheu je na vernisaži poudaril, da je vesel, da mu je uspelo najti prostor za stalno razstavo svojih del prav v humški soli. Vabimo, da si ogledate to zanimivo razstavo domačega umetnika v ljudski šoli pri Božjem grobu. Žl Galerija anin odpira vrata mladim V Šmihelu so do 5. oktobra na ogled dela mlade mariborske slikarke. ■“^reteko soboto, 15. septembra, so v 1^ galeriji anin v Šmihelu odprli razstavo Simone Šuc „olje na platnu”. Mlada slikarka Simona Šuc se je rodila leta 1972 v Mariboru in je diplomirala pri prof. Gustavu Gnamušu in Jožefu Muhoviču. Trenutno je na podiplomskem študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Bojanu Gorencu. Že nekaj let razstavlja svoje umetnine na skupinskih razstavah, samostojno je doslej razstavljala že trikrat. Udeležila se je številnih slikarskih kolonij, mdr. slikarske kolonije Rodni vrh, v Novem Vinodolskem in v Bad Gamsu. Razstava bo odprta do 5. oktobra, lahko si jo ogledate v času med 16. in 19. uro. Nadaljnje informacije daje vodja galerije Niko Vavti, tel. 04235/2639. Slikarka Simona Šuc razstavlja v Šmihelu. Slika: Fera Kultura 11 Spomenik velikemu možu Preteklo nedeljo so v Črensovcih slavnostno odkrili spomenik dr. F. Ciganu. Odkrili so spomenik dr. Francetu Ciganu - med drugim dr. France Vrbinc (desno). Foto: Opetnik Občni zbor KKZ 5. oktobra 2001 % IČrensovcih je te dni potekal \ / Teden kulture in duhovno- V sti, ki je bil posvečen dr. Francetu Ciganu. Višek je bil minulo nedeljo z odkritjem in blagoslovitvijo spomenika dr. Francetu Ciganu v spominskem parku v Črensovcih. Slavnost sta oblikovala domači MePZ dr. France Cigan in MePZ PD Sele. Spregovorila sta črensovski župan Anton Törnar in predsednik KKZ Janko Zerzer. Oba sta orisala Ciganov Pomen za koroške Slovence. Zerzer se je zahvalil občini in fari Crensovci, da sta se dostojno spomnili svojega rojaka in se mu s spomenikom oddolžili. Spomenik so odkrili Ciganov prijatelj dr. France Vrbinc, predstojnik salezijanskega reda g. Dobravec in župan Törnar. Po blagoslovitvi je sledila slovesna sveta maša, ki jo je daroval pomožni škof dr. Smej. Po maši je bila na sporedu slovesna akademija, na kateri so sodelovali Oktet Suha, MePZ Sele in Prof. Jožko Kovačič, ki je multime-dijsko predstavil življenje in delo dr. Franceta Cigana. Povezovala sta France Vrbinc in Sigi Kolter. Številni domačini so si lahko ogledali tudi bogato razstavo, ki jo je Pripravila Krščanska kulturna zveza v sodelovanju z Marijo Gruš-kovnjak. Organizacijsko delo je opravil kaplan Ivan Kranjc. Sodelovanje med Koroško in s krajem Crensovci, ki se je začelo na pobudo KKZ pred enim letom, je s to slavnostjo še bolj podkrepljeno. Krščanska kulturna zveza vabi na občni zbor v petek, 5. oktobra ob 19. uri v Tischlerjevo dvorano Slomškovega doma v Mohorjevi hiši v Celovcu. V okviru občnega zbora bo tudi slavnostna podelitev Janežičevega priznanja. Prejemniki bodo Milena Dobernik iz Maribora, prof. Egi Gašperšič iz Dobrega polja, prof. Janez Karlin iz Maribora, župnik Maks Mihor iz Kotmare vasi, Simon Trießnig iz Loč in uredništvo radia Korotan. Spored občnega zbora KKZ: • Ugotovitev sklepčnosti • Branje zapisnika zadnjega občnega zbora • Poročila predsednika, tajnika in blagajničarke • Razprava • Poročilo preglednikov in razrešnica • Volitev novega upravnega in nadzornega odbora • Pozdravne besede • Razno Vsako društvo ima na občnem zboru dve glasovni pravici. KKZ pa seveda vabi tudi ostale društvenike, ki niso delegati svojih društev. VETRINJ_________________ Klavirski recital Antona Kernjaka Naslednjo sredo, 26. septembra 2001, bo v vetrinjskem samostanu v Dvorani fresk ob 20. uri klavirski recital Antona Kernjaka. Pianist, ki se je šolal na celovškem konservatoriju in na salzburškem Mozarteumu bo na koncertu izvajal naslednji spored: • Franz Schubert: Sonata v A-duru D 959 • Alban Berg: Sonata op. I • Claude Debussy: Images • John Cage: In a Landscape Prodaja vstopnic: Krščanska kulturna zveza, tel.: 0463/516243 Orkester Slovenske filharmonije prepričal Častni otvoritveni koncert nove celovške koncertne sezone je bil poverjen orkestru Slovenske filharmonije (dirigent Marco Letonja). V prvem delu koncerta je blestel mladi, a že izredni violinist Julian Rachlin, po rodu iz Litve. Brahmsov violinski koncert, ki šteje med največje stvaritve klasične glasbe sploh, je odigral z močnim, hitrim, a vendar izredno simpatičnim vibratom v violini. Ftachlinovi ognjeviti igri včasih orkester, posebno godala, niso bila povsem dorasla. A to je bila edina kapljica pelina celotnega večera. Sodobni skladatelj John Adams je blestel s Čhairman danses, motorično skladbo, ki ji ne moremo oporekati šarma, potem pa je bil na sporedu izredno popularni Ravelov Bolero. Tu se je orkester razživel. Obredna verska melodija še iz časov Mavrov v Španiji v vedno novi preobleki, orkester, kjer se je poprej poslovil dirigent in prepustil svoje mesto tolkalistu Josipu Mihelčiču, ki je od takrat neomajno dajal ritem, dodatno hvaležna publika; vse v pravi meri in z velikim tonom. Skratka, vsi smo na koncu občutili, da smo doživeli velik večer. V svojem jubilejnem letu (300-letnica Academie Filhar-monicorum) je Slovenska filharmonija popolnoma prepričala. PS. Zakaj se piše Marco Letonja in ne Marko Letonja kot v Sloveniji, mi ni povsem jasno. Andrej Feinig 5TRUG4R5TVO Prisrčno dobrodošli pri tržnici strugarstva FRAN na alpsko-jadrans-kem bio-prazniku na Novem trgu v Celovcu 20. - 22. septembra Franc Merkač A-9143 St. Michael/Šmihel 3 TEL. 0 42 35 / 44 1 22 e-mail: home@fran.at www.fran.at Telesa. Danes, 21. septembra, ob 20. uri vabi Selan Hanzi Mlečnik ha vernisažo svoje prve razstave v kavarno Pazzo v Pliberk. Na razstavi Telesa si boste lahko ogledali umetnine mladega samouka, ki se je udeležil številnih tečajev in slikarske kolonije v Grčiji. PETEK, 21. septembra T m 18.00 - 18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 22. sept. 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 23. sept. 6.08 - 7,00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30 Glasbena E PONED., 24. septembra N 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 25. septembra 18.00-18.30 V Otroški spored SREDA, 26. septembra 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica O 21.04. - 22.00 Večerna spored R ČETRTEK, 27. sept. F 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila ©©BBa [L>£\K]a NEDELJA, 23. sept. 2001 13.30 PONEDELJEK, 24. sept. 2001 ORF 2, 4.00_____________ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Privatni otroški vrtec Škofiče pod okriljem Slovenskega šolskega društva skrbi za dvojezično predšolsko vzgojo. Letos pa so v tej zgledno dvojezični izobraževalni ustanovi prijavljeni otroci iz enojezičnih družin. • Pesem zbledele zemlje: ekološka zavest „civilizacije” na sramotilnem stebru - stilni koncert Mešanega pevskega zbora „Rož” • „Naučila nas je M. Hartman”: Moški pevski zbor „Kralj Matjaž” je vabil - češpljevo juho in oparjene rezance so kuhale libuške ženske. • Hanzi Mlečnik: „Telesa - Körper” • „Sedmeroboj” - predzadnji tekmovalni dan v Zahomcu Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at Radio dva tel.: 0463/595353 od 6. do 18. ure Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00- 12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žumal Naša pesem sobota. 22. septembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Faram. 'v£U nedelja. 23. septembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. ponedeljek, 24. 9.: Zapojte in zaigrajte pevci in muzikantje; torek, 25. 9.: Godovanje pri nas in po svetu; sreda, 26. 9.: Ko v pesmih zacveti; četrtek, 27.9.: Je na Dravci mehva ...; petek, 28.9.: Evropski nagrajenci - člani okteta Suha prepevajo že 20 let • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini Zajtrk s profilom v nedeljo, 23. septembra 2001: • gost v studiu: duhovnik in pedagog Jože Andolšek (z njim se bo pogovarjal Bojan Wakounig) Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure HE? C3 Petek, 21 .septembra PLIBERK Vernisaža Hanzi-Jani Mlečnik Kraj: v kavarni Pazzo Čas: ob 20. uri Pozdrav: Eda Velik Kitara: Janez Gregorič BILČOVS Vernisaža Gustav Januš (les, figura, slika) Kraj: v kulturni delavnici obratnega zemljišča tesarstva Gasser Čas: ob 19. uri CELOVEC Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija Kraj: v Domu glasbe, velika dvorana Čas: ob 20. uri Prireditelja: Glasbeno gledališče Gabriel in Slovenska prosvetna zveza Predprodaja: Slovenska prosvetna zveza (0463/ 514300-22) oz. Musikverein Kärnten (0463/55410) Sobota, 22. septembra MOŽBERK Odkritje spominske plošče Urbanu Jarniku Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 16. uri Spored oblikujejo: Bernarda Fink-lnzko in Špela Filipič ter recitator Martin Dovjak Govornik: dr. Teodor Do-mej Okvirni spored: pohod v spomin na obisk Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška pri Urbanu Jarniku v Možberku. Prevoz z ladjo iz Celovca v Poreče, nato poldrugo uro prijetne pešho-je v Možberk; odhod ladje iz celovškega kopališča (Strandbad) ob 12. uri Vabijo: Narodopisno društvo in inštitut Urban Jarnik, Katoliška akcija, Krščanska kulturna zveza VOGRČE Premiera komedije „Velikaška norost” Režija: Franci Končan Nastopa: vogrska mladinska igralska skupina Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Prireditelj: Katoliško kulturno društvo Vogrče ZAHOMEC 6. tekmovalni dan 2. Supertrim-sedmeroboj južnokoroških vasi Kraj: Dež. nordijski center Čas: ob 13. uri Vabi: Slovenska športna zveza Nedelja, 23. septembra ŠMIHEL Vaški praznik Kraj: na Davidovem travniku Čas: ob 14. uri Prireditelj: KPD Šmihel ŠENTJAKOB Kulturna prireditev Nastopajo: ženska vokalna instrumentalna skupina „Strune” iz Zasipja v Sloveniji, predstavitev knjige „Tako smo živeli 9”, nato družabno srečanje Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14. uri Prireditelj: Društvo upokojencev Šentjakob Poned., 24. septembra ŠENTJAKOB Slovenščina za začetnike Čas: ob 19. uri Kraj: Višja šola Šentpeter mag. Monika Kelih, jezikovna pedagoginja, Celovec, 10x2 uri, prispevek: 700,-Prijave do 20. 9. 2001, tel.: 04253/360 CELOVEC Delavnica z Valentinom Klepetuljo „Koroška med vzhodom in zahodom - strah pred prihodnostjo in za prihodnost? Kraj: v Evropski hiši Čas: ob 19.30 Prireditelj: Club tre popoli Sreda, 26. septembra VETRINJ Klavirski recital -Anton Kernjak (skladbe naslednjih skladateljev: Schubert, Berg, De-bussy in Cage) Čas: ob 19.30 Kraj: v Dvorani fresk LEDINCE Ob evropskem dnevu jezikov Dan odprtih vrat otroškega vrtca Ringa raja Čas: od 9. do 13. ure Kraj: v otroškem vrtcu Vabi: Otroški vrtec Ringa raja Četrtek, 27. septembra OSOJE Odprtje XII. Evropskega kongresa narodnih skupnosti Kraj: v Baročni dvorani Čas: ob 17. uri Vabijo: Dežela Koroška/ Biro za slovensko narodno skupnost, CIFEM, Pedagoška akademija v Celovcu CELOVEC Media-performace koža.com Nastopajo: Zvonka Simčič, Helmut Schäfer, Herbert Amreich, Karl Jenšac Čas: ob 20. uri Kraj: v Interkulturnem centru ljudski dom Vabi: IKUC CELOVEC 150 let Mohorjeve družbe Čas: ob 14. uri Kraj: v Mohorjevi v Celovcu Vabi: Mohorjeva OSOJE XII. Evropski kongres narodnih skupnosti Kraj: v Baročni dvorani Čas: ob 9. ure naprej Vabijo: Dežela Koroška/ Biro za slovensko narodno skupnost, CIFEM, Pedagoška akademija v Celovcu ŠENTPETER Pesem zbledele zemlje Nastopa: MePZ Rož (pod vodstvom Lajka Milisav-Ijeviča) Čas: ob 19.30 Kraj: v cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu Sobota, 29. septembra BRESTANICA Izlet in srečanje z Društvom izgnancev Slovenije v Brestanico Cena: 260,-šil. Prijave: pri Milki Kokot, tel.; 0463-514300-40 Vabi: ZSI RAZSTAVE □BUČE Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v Galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro). PLIBERK Akti - razstava del Alberta Krajgerja Kraj: v Kulturnem domu v Pliberku ROŽEK „Utrinki" Kraj: v Galeriji Šikoronja v Rožeku Razstavljajo: Markus Orsini Rosenberg, Hugo Wulz, Valentin Oman, Giselbert Hocke, Peter Krawagna, Gustav Januš, Janez Bernik, Bogdan Borčič, Helga Cmelka, Inge Vavra Razstava je odprta vsak teden od srede do nedelje med 15. in 18. uro ter po dogovoru. OSOJE XII. Evropski kongres narodnih skupnosti Kraj: v Baročni dvorani čas: ob 9. ure naprej (°b 13. uri konec prireditve) Vabijo: Dežela Koroška/ Biro za slovensko narodno skupnost, CIFEM, Pedagoška akademija v Celovcu DUNAJ Koncert Kraj: v Minoritski cerkvi čas: ob 17. uri Nastopajo: tamburaška skupina Tamika, tamburaški sa-stav Tambečari, tamburaški ansambel Fermata Prireditelj: Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev SUHA Slavnostni koncert in predstavitev nove zgoščenke ..20 let Okteta Suha” Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 20. uri Pozdravne besede: župan občine Suha Gerhard Visotschnig, Eva Liaunig Okvirni spored: Glasbena skupina Calata iz Češke, Gemischter Chor Heimatklang Bach/Potoče, MePZ Podjuna ■ Pliberk, Pevsko-instrumen-'alna skupina KPD Drava Slavnostni govornik: Pr. Zdravko Inzko Vabi: Oktet Suha BjLČOVS igra o debelem pradedku in razbojnikih (Josef Čapek) Nastopa: mlajša mladinska skupina SPD Bilka Čas: ob 19.30 Kraj: pri Miklavžu Vabi: SPD Bilka ŠENIKANDOLF Veselica Horjancev Cas: ob 20. uri Kraj: pri Pušniku Zabavajo: Podjunski muzikantje Vabi: SPD Gorjanci BjLČOVS Ponovitev igre |gra o debelem pradedku 'P razbojnikih (Josef Capek) Nastopa: mlajša mladinska skupina SPD Bilka čas: ob 19. uri Kraj: pri Miklavžu Vabi: SPD Bilka ŠMIHEL Premiera igre Zgodba iz nekdanjih dni (Breda Pugelj) Nastopa: otroška gledališka skupina KPD Šmihel Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel CELOVEC Slomškova nedelja Čas: ob 15. uri molitvena ura, ob 16. uri sv. maša (somaševanje škofov in duhovnikov), po maši agapa Kraj: v stolnici v Celovci Vabita: DPU, Mohorjeva družba ŠENTPETER Pesem zbledele zemlje Nastopa: MePZ Rož (pod vodstvom Lajka Milisav-Ijeviča) Cas: ob 19.30 Kraj: v cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu Četrtek, 4. oktobra DUNAJ Odprtje razstave 7. likovne kolonije (Janez Matelič, Ljerka Kovač, Zvest Apollonio, Viktor Bernik, Mežika Novak) Pozdrav: mag. Anton Levstek Odprtje: prof. Milče Komelj Čas: ob 19. uri Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albertgasse 48,8. okraj) Vabi: Slovenski kulturni center Korotan Petek, 5. oktobra CELOVEC Redni občni zbor Krščanske kulturne zveze Čas: ob 19. uri Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma Nedelja, 7. oktobra SELE Premiera mladinske igre Žogica nogica (Jan Malik) Nastopa: mladinska gledališka skupina KPD Planina Čas: ob 18. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: KPD Planina BAJTIŠE Pevsko srečanje Srečanje sooblikujeta: Oktet Suha in tamburaški ansambel Tamika Čas: ob 13.30 Kraj: v gostilni na Bajtišah Prireditelj: SPD Herman Velik Sobota, 13. oktobra OBIRSKO Koncert Zveneča alpska dežela Nastopajo: oktet Deseti brat, kvartet Trem, kvintet Veseljaki, Vaščane pojo, Šmihelski kvintet, ansambel Veseljaki in vokalna skupina Klas, ansambel Jodler Lojz s prijatelji Povezava: F.-J. Smrtnik Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Prireditelj: Alpski klub Obir TISKOVNI SKLAD Darovali SO: Franc Feinig, Dunaj 200,-; Alojz Gregorič, Mala vas 100,-; Marija Smrečnik, Globasnica 50,-; dr. Marko Dumpelnik, Globasnica 100,-; Rozina Zanki, Mala vas 50,-; Franc Zanki, Mala vas 50,-; Stefan Kordesch, Mala vas 100,-; Karl Markitz, Mala vas 100,-; dekan Peter Sticker, Globasnica 100,-; Ana Potočnik, Šteben 100,-; Richard Dumpelnik, Šteben 20,-; Ani Miškulnik, Branča vas 100,-; Janez Safran, Bilčovs 100,-; Anton Okorn, Vinograd 100,-; dr. Ana Schwarz, Galicija 100,-; Daniela Kersche-Dobernik, Šentjakob 200,-; Albert Lesjak, Breg 50,-; Gregor Pitschek, Semislavče 50,-; Johan Krištof, Šentpeter 20.-; Jurij Buch, Šentjakob 300,-; Josef Krištof, Velika_ vas 100,-; Alojz Baumgartner, Bistrica pri Šentjakobu 500,-; Hanzi Urak, Nagelče 50,-; Marija Uranschek, Podkraj 20,-; Peter Stern, Stara vas 50,-; Monika Ladinik, Kršna vas 50,-; Majdi Bliiml, Šentjanž 100,-; Marija Küster, Banja vas 50,-; Štefan Lesjak, Goselna vas 100,-; Zofija Sturm, Mokrije 50,-; Jozej Lipuš, Plaznica 100,- Prisrčen Bog lonaj! I M P R E S U M NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo 'Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-*erstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore lz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Na-r°dni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društ-venega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 - 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemsko 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. V -/Jj-JJjVJ 04239/26 42 sredi septembra 2001 Začetek jezikovnih tečajev Slovenščina, angleščina, italijanščina, španščina Prispevek za tečaj: šil. 950,-(vsak tečaj vsebuje 10 dvojnih šolskih ur) Prijave: Dom v Tinjah, telefon: 04239/2642 ali po mailu: office@sodalitas.at Natančne informacije ter časovni razpored tečajev preberete v programskem časopisu Dialog oz. dobite v Domu v Tinjah v soboto, 22. septembra, od 9. do 19. ure Priprava na zakon od ponedeljka, 24. septembra, od 18. ure, do četrtka, 27. septembra, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike in diakone Voditelj: prof. dr. Marino Oualizza, Videm od petka, 28. septembra 2001, od 9. ure, do sobote, 29. septembra, do 17. ure Kiparstvo & kamen Voditelj: mag. Helmut Machham-mer, svobodni umetnik in organizator simpozijev o kiparstvu v Krastalu od petka, 28. septembra, od 18. ure, do nedelje, 30. septembra, do 18. ure Akvarel kreativ za začetnike in napredujoče Voditelj: dipl. inž. Andrej Dolinar v soboto, 29. septembra, od 9.30 do 18. ure Slikanje za otroke Voditelj: slikar Thomas Mikel v soboto, 29. septembra, od 9. do 19. ure Priprava na zakon, nem. v četrtek, 4. oktobra, od 16. do 17. ure Potuj z menoj v deželo princese Fantazije Voditeljica: Andrea Sertschnigg v četrtek, 4. oktobra, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Sooblikuje: molitvena skp. Ravne Somaševanje vodi: kaplan Simon Potnik Sredi oktobra se pričnejo: Računalniški tečaji Podrobnejši spored dobite v Domu v Tinjah. ROMARSKO POTOVANJE od četrtka, 25. oktobra, do nedelje, 28. oktobra 2001 Romanje v Medjugorje 14 Sport PODLIGA VZHOD Bilčovs - Mostič odpovedano Tekma je bila zaradi močnega dežja odpovedana ter preložena na 26. oktober 2001. 1. RAZRED D Šmihel - Vovbre 2:0 (0:0) Bile so težko osvojene točke za Šmihelčane, saj so gostje igrali le defenzivno - ofenzivne igre sploh niso upoštevali. To izpove že dejstvo, da šmihelski vratar Ažman na celi tekmi ni branil težkih žog. Na zmago moštva trenerja Wölbla pa je gotovo močno vplivala izključitev igralca gostov, kajti šele za tem je Šmihelča-nom uspelo „prebiti zid” gostov. ŠMIHEL: Ažman 3, Wölbl 4, Krajger 4, Berchtold 4, A. Gros 5, Kotnik 4, Liessnig 2 (85. M. Hribernik 0), Figoutz 2, W. Motschilnik 3, H. Motschilnik 3 (75. Sad-jak 0), Ch. Gros 3 Šmihel: 250 gled.; sodnik: Maier (dober); strelec: Ch. Gros (71.), avtogol (90.) Pokrče ■ Rikarja vas 0:0 Razočarljiv nastop Rikarjanov, ki se proti zadnjemu na tabeli niso znali uveljaviti. Obramba je še odgovarjala pričakovanjem, napadalci oz. ofenzivni igralci pa so popolnoma odpovedali. RIKARJA VAS: Pandel 3, Gomernik 4, Blais 4, Streicher 4, Knes 4 (46. Kordesch 2), F. Sienčnik 2, Petschnig 2 (71. Husjenovič 3), Hobel 2 (65. Mochar 3), Heljezovič 2, Reinwald 2, Blažej 2 Pokrče: 50 gled.; sodnik: Offner (dober) Železna Kapla - Labot > 2:0 (1:0) Čeprav so bili gostje bolj ali manj na celotnem srečanju v rahli terenski premoči, so Kapelčani slavili zmago - predvsem zaradi tega, ker jim je uspelo izkoristiti nekatere osebne napake gostov. ŽELEZNA KAPLA: Voit 4, Koller 3, G. Grubelnik 3 (68. Sez 3), Baloh 4, S. Schorli 4, Smolovid 3 (74. Nikolič 0/87. Pasterk 0), Sporn 3, E. Romano 3, F. Ošina 3, Klatzer 4, M. Romano 4 Železna Kapla: 100 gled.; sodnik: Nigerl (dober); strelec: Klatzer (16., 85.) Globasnica - Metlova 0:4 (0:0) Rezultat tekme ne izpove dejanske moči obeh ekip. Globašani so bili namreč do prvega zadetka (v 55. minuti) boljši tekmec in so zašli v jasen poraz šele potem, ko je trener M. Sadjak moral zaporedoma zamenjati tri poškodovane igralce. V tej zadevi je treba omeniti, da so se Metlovčani ponovno izkazali kot mojstri zahrbtnih in deloma zelo grobih ter nešportnih prekrškov. GLOBASNICA: Burek 3, Dlopst 4, L. Sadjak 4, Writz 3, Hribar 3, Ch. Galo 4 (74. Micheu 0), Dobrovnik 3, Kert 3, Kavčič 3 (71. Slanitz 0), J. Galo 3 (65. Tratar 3), Kowatsch 3 Globasnica: 300 gled.; sodnik: Ferjanz (povprečen) 2. RAZRED E Žvabek - Dobrla vas 0:1 (0:0) Obe ekipi sta se predstavili zelo borbeni in taktično disciplinirani, tako da je tekma dosegla razmeroma kar visoko raven. Domačini so bili sicer večinoma v rahli terenski premoči in si priigrali tudi to ali ono lepo priložnost, vendar obramba gostov na čelu z vratarjem Vajkslerjem tokrafni dopustila zadetka. Zaradi zmagovitega gola Dobrolčanov, ki ga je v 61. minuti zadel Krainer, pa so Žvabečani bili ogorčeni, saj so bili mnenja, da je sodnik Tuscher neupravičeno dal ponoviti prosti strel, iz katerega je izhajal edini gol na tem srečanju. ŽVABEK: Jakob 4, Plasnik 3, Mikola 4, Wriessnig 4, Ramusch 4, Breitenegger 3 (69. Kapp 0), K. Grobeinig 3, R. Grobeinig 3, Rebernig 3 (76. Zünder 0), Buchwald 3, Možina 3 DOBRLA VAS: Vajksler 4, Pack 4, Nachbar 4, Kampel 4, F. Golautschnig 4, Petek 4, Pusto-slemšek 4, Krainer 4, E. Golautschnig 3, Loger 4 (80. Roger 0), Hudi 4 Dobrla vas: 50 gled.; sodnik: Tuscher (dober); strelec: Krainer (61.) DSG Sele - Frantschach odpovedano Tekma je bila zaradi rahlo poplavljenega igrišča odpovedana ter preložena na 26. oktober 2001. NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG Kar šest poškodovanih v taboru Globašanov PODLIGA VZHOD ■ Velikovec - Bilčovs (v soboto ob 16. uri); Bilčovščani so nedvomno eno največjih pozitivnih presenečenj v podligi, saj kljub številnim izpadom redno nabirajo točke. V preteklih sezonah so proti sobotnemu nasprotniku iz Velikovca na tujem vedno odigrali solidno, vendar se kljub temu večinoma vrnili praznih rok domov. Tokrat pa hočejo končno solidnemu nastopu dodati tudi pozitiven rezultat. 1. RAZRED D ■ Šentlenart - Šmihel (v nedeljo ob 11. uh): V kader se bo zopet vrnil Lut-nik, s tem bodo trenerju Wölblu tokrat na voljo vsi igralci. „Za nas je v prvi vrsti pomembno, da te tekme ne izgubimo in s tem ostanemo na vrhu lestvice," pravi Wölbl. ■ Vovbre - Železna Kapla (v nedeljo ob 11.15) Ekipa trenerja Rein-walda si je z zmago proti Labotu bistveno izboljšala položaj na tabeli - zaseda celo že 7. mesto in je le tri točke oddaljena od 2. mesta. Za tekmo proti Vovbram pa so si Franci Ošina & co postavili cilj - točko. ■ Rikarja vas - Globasnica (v nedeljo ob 16. uri); V taboru Globašanov je kar šest igralcev poškodovanih, tako da trenerju Marjanu Sadjaku počasi zmanjkujejo igralci. „Upam, da bo od poškodovanih vsaj legionar Mlinar mogel igrati,” pravi M. Sadjak. Moštveno bistveno boljše so zasedeni Ri-karjani, kajti razen S. Sienčnika bodo trenerju Stucku vsi igralci na voljo. Medtem ko Globašani od tega derbija zaradi številnih izpadov ne pričakujejo velikih korakov, se Rikarjani z zmago končno hočejo otresti neuspešnosti. Ker pa so Gomernik & co opazovali Globašane na tekmi proti Met-lovi in s presenečenjem ugotovili, da so nogometaši izpod Pece zelo trd oreh, se je njihovo spoštovanje na-pram njim močno povečalo. 2. RAZRED E ■ Dobrla vas - Sentpeter (v nedeljo ob 16.15): Dobrolčani so na minuli tekmi proti Žvabeku pozitivno presenetili, predvsem njihova borbenost je bila vzorna. „Ce bo naš nastop podobno discipliniran in borben, potemje tudi proti velikemu favoritu iz Šentpetra mogoče presenečenje,” pravi predsednik in vodja Dobrolčanov Tinej Lesjak. Manjkal bo le napadalec Pasterk, ki mora delati na sejmu. ■ Sinča vas - Žvabek (v soboto ob 16. uri); Sinča vas je zaenkrat t.i. „moštvo ure" v tem razredu, saj v minulih krogih ni le redno zmagovalo na tekmah, temveč presenetilo tudi z zelo uspešno napadalno igro in s tem v zvezi z visokimi zmagami. Jasno, da je Sinča vas zaradi tega favorit tekme, čeprav Žvabečane vsekakor ne velja podcenjevati. Moštvo trenerja Grobelniga je namreč v tekočem prvenstvu že nekajkrat dokazalo, da sodi med najmočnejše ekipe v tem razredu. Žal Žvabečani po vsej verjetnosti tudi tokrat ne bodo mogli nastopiti v najmočnejši postavi, kajti nastop poškodovanega Juvana je vprašljiv, prav täko Buchwalda, ki je pri vojakih. ■ Preitenegg - DSG Sele (v nedeljo ob 16. uri); Tudi tokrat Selani ne bodo mogli nastopiti v najmočnejši postavi, kajti Mario Mak je še vedno poškodovan, Aleksander Mak pa zaradi rdečega kartona ne sme igrati. „Naša sezonska računica se glasi: doma tekme dobiti, na tujem pa osvojiti vsaj točko. Torej je naš cilj tega srečanja: zabeležiti vsaj remi,” pravi trener Selanov Kreutz. PODLIGA VZHOD 1. Metnitztal 8 6 0 2 2. ATSV Wolfsberg 8 5 2 1 3. ASV 8 5 1 2 4. Launsdorf 8 4 2 2 5. Podkrnos 8 4 2 2 6. Grebinj 7 4 0 3 7. Mostič 7 3 2 2 8. Bilčovs 7 2 4 1 9. Velikovec 8 3 1 4 10. Žrelec 7 2 2 3 11. Liebenfels 8 1 3 4 12. Šmarjeta 8 1 2 5 13. Ruda 8 1 2 5 14. Klopinj 8 1 1 6 18:10 18 16:8 F 22:11 16 20:17 K 12:11 I4 15:9 12 11:14 11 9:4 10 20:18 10 12:13 8 5:7 6 8:21 5 8:24 5 6:15 4 • Rezultati 8. kroga: Ruda - Metnitztal 2:0, Launsdorf • ATSV Wolfsberg 1:4, Klopinj - ASV 0:4, Podkmos - Velikovec 2:1, Šmarjeta - Liebenfels 1:1; odpovedano: Bilčovs • Mostič, Grebinj - Žrelec • 7. krog (22.Z23. 9.): Liebenfels - Grebinj, ATSV Wolfsberg - Podkrnos, Mostič - Šmarjeta, Žrelec - Ruda, Metnitztal - Klopinj, Velikovec - Bilčovs, ASV - Launsdorf 1. RAZRED D: 1. Šmihel 2. Metlova 3. Šentlenart 4. St. Stefan/L. 5. Rikarja vas 6. Žitara vas 7. Železna Kapla 8. Tinje 9. Vovbre 10. Šentpavel 11. Globasnica 12. Eitweg 13. Labot 14. Pokrče 8 6 0 2 20:9 8 4 3 1 15:5 8 4 2 2 16:11 8 4 2 2 11:6 8 4 2 2 11:6 8 4 13 16:13 8 4 0 4 12:11 8 4 0 4 14:22 8 2 5 1 7:5 8 3 14 10:9 8 3 14 12:15 8 2 1 5 7:13 8 116 2:12 8 116 8:24 18 15 14 14 14 13 12 12 11 10 10 7 4 4 • Rezultati 8. kroga: Šmihel - Vovbre 2:0, Eitweg - Tinje 1:3, Pokrče - Rikarja vas 0:0, Žitara vas - St. Stefan 1:1. Šentpavel - Šentlenart 12, Železna Kapla - Labot 2:0, Globasnica - Metlova 0:4 • 7. krog (22723.9.): Vovbre - Železna Kapla, Labot - Eitweg, Metlova - Šentpavel, Rikarja vas - Globasnica, Šentlenart - Šmihel, St. Stefan - Pokrče, Tinje - Žitara vas 2. RAZRED E: 1. Šentpeter 8 6 0 2 26:14 2. DSG Sele 7 5 2 0 19:6 3. Sinča vas 8 4 4 0 24:4 4. Frantschach 7 4 2 1 12:7 5. Maria Rojach 8 4 2 2 17:13 6. Žvabek 8 4 2 2 14:11 7. Dobrla vas 8 3 2 3 9:10 8. Preitenegg 8 2 4 2 15:13 9. Pliberk II 8 3 1 4 12:14 10. Galicija 8 2 3 3 11:11 11. Djekše 8 2 1 5 8:17 12. Reichenfels 8 1 1 6 4:17 13. Važenberk 8 1 1 6 10:24 14. St. Margarethen/L. 8 0 3 5 3:23 18 17 16 14 14 14 11 10 10 9 7 4 4 3 • Rezultati 8. kroga: Važenberk - Sinča vas 0:7, Djekše' Reichenfels 0:1, Žvabek - Dobrla vas 0:1, Pliberk II - Maria Rojach 1:2, Galicija - Preitenegg 1:1, Šentpeter - St. Mar-garethen/L. 7:1; odpovedano: DSG Sele - Frantschach • 7. krog (22723.9.): Maria Rojach - Djekše, Dobrla vas -Šentpeter, Preitenegg - DSG Sele, Sinča vas - Žvabek, Frantschach • Pliberk II, St. Margarethen!. - Galicija, Reichenfels - Važenberk NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA(SAK) U16 - Oražetova ekipa premagala Treibach in Velikovec Mladinci SAK (U 16) so v trenutni formi na poti v super- jakostno skupino, v kateri igra vigredi le najboljših osem klubov na Koroškem. Ekipa trenerja mag. Mirka Oražeta je dobila zadnje tri tekme in je po prvi polovici tekmovanja na 3. mestu. Niko Grilc - kapetan ekipe SAKU 16 Velikovec U16-SAK 1:4 (0:3) N. Grilc 2, Napetschnig, Waldhauser Treibach U16-SAK 2:3 (0:2) Gregor Triplat 2, Waldhauser SAKU 16-Žrelec 3:4 (2:1) Waldhauser, N. Grilc 2 SAK U14 - A. Borovlje 9:1 (4:0) K. Dlopst 3, Kropiunik 3, Stuck, Trdina ŠmihelU 12-SAK/Plib. 3:5 (3:2) N. Dlopst, 2, Hobel, Šumej, Bricman SAK U 12/Št. Prim. - Sinča vas 9:1 (1:0) Piletič 2, M. Wakounig 4, Krištof 2, Sturm SAK U 10/Plib. - Pokrče 3:4 (1:0), D. Schwikart 2, lllitsch; SAK U 10/Plib. - Klopinj 9:3 (5:1) Hobel 4, lllitsch 2, D. Schwikart 2, J. Schwikart, TEKME TA KROG U 19: SAK - ASK/FCK (v soboto ob 16. uri/Vidra vas) U 16: Žrelec - SAK (v nedeljo ob 14. uri) U 14: SAK - Žrel- ec (v soboto ob 14.15/Vidra vas) U 12: SAK Plib. - Grebinj (v nedeljo ob 13.30); SAK Cel. - Welzenegg (v soboto ob 16. uri/Košat); Galicija - SAK Št. Prim. - (v nedeljo ob 10.30) U 1Q: SAK Plib. -Dobrla vas (v petek ob 16. uri/Vidra vas), SAK Cel. - Donau (v petek ob 17. uri/Košat), SAK Št. Primož - Šmihel (v petek ob 17.15/Vidra vas) U 8: SAK Plib. + Št. Prim. (v nedeljo bb 11. uri v Grebinju) SAKU 12 iz Šentprimoža Z/eve/trenerja Jože Knes in Bori Trdina, vodja ekipe Stanko Wakounig, (srednja vrsta): Woschitz, Krištof, Jager, Piletič, Tominc, Wakounig; (spredaj):W\d\er, Zeichen, Sturm, Menhard Foto: Kumer 15 Sport NOGOMET/KOROŠKA LIGA KOROŠKA LIGA-7. KROG „Taktika”za VIP-člane SAK več ne bo skrivnost O načinu igre in o nalogah posameznih igralcev bo odslej pred tekmami na domačem igrišču trener Jagodič ekskluzivno obveščal VIP-člane. AK je na Koroškem edini ^^klub, ki bo odslej že pred pričetkom tekme članske ekipe na domačem igrišču obveščal VIP-člane o t.i. „tekemski taktiki” oz. o načinu igre ter o Posebnih nalogah posameznih igralcev. Trener Jagodič bo namreč 20 minut pred pričetkom tekme stopil v VIP-šotor in tam izključno VIP-članom povedal vse prej z igralci za tekmo dogovorjene informacije in bo s tem v zvezi kratko na voljo tudi za razna vprašanja. „VIP-člani naj pred tekmo izvedo, zakaj da npr. neki igralec igra, drugi pa ne in podobno. Tudi o posebnih nalogah posameznih igralcev naj bodo obveščeni, prav tako o načinu igre. S tem bodo VIP-člani nato z očmi trenerja sledili tekmi in si tako s popolnoma drugega zornega kota lahko ustvarili sliko o tekmi in ocenili nastop igralcev,” pravi trener Jagodič. Vodstvo SAK v tej zadevi naproša VIP-člane, da se čim prej odpravijo na igrišče v Trnjo vas, najkasneje pa naj so 20 minut Pred pričetkom tekme v VIP-šo-toru. Trener Jagodič bo namreč kratko, a jedrnato poročal o igri. Poleg tega tokrat na VIP-člane čakajo tudi kulinarične dobrote kitajske kuhinje. Idejo za to obveščanje VIP-članov pred tekmo je sprožil Podpredsednik SAK Jože Partl, ki je opozoril na zelo pozitiven odmev pri slovenskem prvoligašu CMC Publikum Celje. Ta klub namreč v tej obliki pred tekmami že dalj časa informira Pristaše in se nenazadnje zaradi Član prezidija SAK Jože Part! je pri prvoligašu CMC Publikum Celje videl, kakšen učinek ima informiranje VIP-čianov pred tekmo. tega veseli velike priljubljenosti pri VlP-čla-nih. Na Koroškem je SAK sedaj vsekakor prvi, ki bo v tej obliki informiral VIP-člane. F. S. 20 minut pred tekmo bo trener Jagodič spregovoril VIP-članom. Landskron napoveduje SAK vroč nogometni popoldan Moštvo iz Beljaka - Landskron je v tekočem prvenstvu nedvomno največje presenečenje v koroški ligi, saj proti pričakovanju uspešno tekmuje in na tabeli zaseda celo prvo mesto. „V nedeljo nimamo nič izgubiti, kajti v vlogi favorita je SAK. Obljubljamo pa mu vroč nogometni popoldan, kajti do zadnjega se bomo borili za točko," je slišati iz tabora Landskro-na. Medtem ko bodo gostje lahko nastopili bolj ali manj v najmočnejši postavi, bodo pri SAK manjkali Wachernig (rdeči karton), Bürger (operacija nosnice) in Eberhard (bolan). Tudi nastop kapetana Lojzeta Sad-jaka je vprašljiv, kajti poškodba v gležnju ga še vedno ovira. „Močno razočaran bi bil, če srečanja z Landskronom ne bi dobili,” pravi trener SAK Lojze Jagodič. SAK - Landskron v nedeljo, 23. septembra, ob 16. uri na igrišču ASV v Celovcu. Moštvo 2. razreda D Kappel je nov trenerski izziv Marjana Velika Le 14 dni trenerskega odmora si je privoščil bivši trener Dobrle vasi Marjan Velik. Minulo sredo se je namreč odločil, da bo zopet prevzel mesto trenerja, tokrat pri klubu 2. razreda D Kappel. Klub se je zaradi neuspešnosti ločil od trenerja iz Poljske Andrzeja Dem-ka ter ponudil Veliku privlačno po- godbo. Marjan, ki je svoj prvi trening z novo ekipo opravil že minuli četrtek, je podpisal za leto in pol. Velikovo novo moštvo, ki je kot favorit šlo v letošnje prvenstvo, pa zaenkrat zaseda le 11. mesto na tabeli. Vigredi prihodnjega leta bo Velik svojemu novemu moštvu na voljo tudi kot igralec. S točko v Lendorfu je bil SAK zadovoljen Že v minuli sezoni sta se SAK in Lendorf razšla z remijem 1:1, tako je bilo tudi tokrat. Varovanci trenerja Jagodiča so bili na igrišču in tudi sicer tehnično zrelejša ekipa, vendar domačini s svojim posebnim igralnim načinom po svoje nevarni. Predvsem njihovi številni prosti streli so biliv vedno nevarni za vratarja Oražeta. „Če bi naše protinapade izvedli bolj precizno, bi že po prvem polčasu lahko vodili s 3:0,” je po tekmi dejal trener Jagodič, ki pa je bil v celoti zadovoljen tudi z remijem. Lendorf-SAK 1:1 (0:1) SAK: E. Oraže 4, S. Sadjak 4, Zanki 4, Wachernig 4, Šmid 4, Roy 3, Kraiger 3, Pate 2 (88. R. Oraže 3), Weissenberger 3, Bürger 3, Zimmerling 3 Lendorf: 400 gled.; sodnik: Reinwald (odličen); Strelca: Gritzner (78.) oz. Roy (28.); rumeno-rdeči karton: Wachernig (75.) KOROŠKA LIGA 1. Landskron 8 2. SAK 8 3. Lendorf 8 4. Nußdorf 8 5. St. Michael 8 6. Trg/Feldkirchen8 7. Treibach 8 8. Šentandraž 8 9. AIDS Borovlje 8 10. Marija na Zilji 8 11. Welzenegg 8 12. Breže 8 13. Wietersdorf 8 14. Magdalen 8 6 0 2 21:8 18 5 2 1 13:5 17 5 2 1 10:5 17 5 1 2 16:9 16 5 1 2 12:10 16 5 0 3 14:8 15 4 13 8:7 13 4 0 4 12:16 12 3 1 4 17:10 10 3 1 4 9:12 10 2 1 5 6:14 7 1 1 6 6:15 4 0 3 5 5:14 3 1 0 7 5:21 3 TEKME DOMA 1. Nußdorf 5 4 1 Ö 12:3 13 2. Landskron 4 4 0 0 16:3 12 3. Trg/Feldkirchen 4 3 0 1 9:3 9 4. Treibach 3 3 0 0 5:1 9 5. Šentandraž 5 3 0 2 10:7 9 6. ATUS Borovlje 5 2 1 2 11:5 7 7. Lendorf 4 2 1 1 6:5 7 8. St. Michael 4 2 1 1 4:4 7 9. SAK 3 2 0 1 4:1 6 10. Welzenegg 3 1 1 1 3:3 4 11. Magdalen 4 1 0 3 3:5 3 12. Marija na Zilji 4 1 0 3 5:9 3 13. Wietersdorf 3 0 2 1 0:1 2 14. Breže 5 0 0 5 4:12 0 TEKME NA TUJEM 1. SAK 5 3 2 0 9:4 11 2. Lendorf 4 3 1 0 4:0 10 3. St. Michael 4 3 0 1 8:6 9 4. Marija na Zilji 4 2 1 1 4:3 7 5. Trg/Feldkirchen 4 2 0 2 5:5 6 6. Landskron 4 2 0 2 5:5 6 7. Breže 3 1 1 1 2:3 4 8. Treibach 5 1 1 3 3:6 4 9. ATUS Borovlje 3 1 0 2 6:5 3 10. Nußdorf 3 1 0 2 4:6 3 11. Šentandraž 3 1 0 2 2:9 3 12. Welzenegg 5 1 0 4 3:11 3 13. Wietersdorf 5 0 1 4 5:13 1 14. Magdalen 4 0 0 4 2:16 0 ■ Rezultati 8. kroaa: Landskron - Welzenegg 2:0 (0:0), Šentandraž - Trg/Feldkirchen 2:0 (2:0), Breže - Marija na Zilji 1:2 (1:0), ATUS Borovlje - Wietersdorf 4:1 (2:0), Nußdorf - Magdalen 3:1 (0:0), St. Michael - Treibach 2:1 (2:0), Lendorf - SAK 1:1 (0:1) ■ Prihodnji kroo (22723. 9.1: Wietersdorf -Breže, Trg/Feldkirchen - Lendorf, Marija na Zilji -Nußdorf, Welzenegg - St. Michael, Treibach - ATUS Borovlje, Magdalen - Šentandraž, SAK - Landskron M Strelci SAK: 3 Zimmerling 2 Bürger, Eberhard, Kraiger, Wachernig, 1 Malej, Roy Vstopnice so še na voljo Za koncert Simfonikov RTV Slovenija, danes v petek (20.00) v Celovcu, so na voljo še vstopnice pri SPZ 0463/514300-22, e-mail: spz@slo.at ali pri Musikver-ein Kärnten 0463-55410. OSEBE & DOGODKI OD TU & J, Pripravil Silvo Kumer Letošnja letina jabolk ni bila najboljša. Običajno pa sadje dobro uspeva v Labotski dolini, kjer imajo tudi letos jabolk in hrušk v obilju. Mnogi se bodo zato tudi letos podali spet v okolico Sentan-draža, kjer trenutno prešajo tudi mošt, ki ga je možno kar v zabojih pripeljati na svoj dom. Mnogi pa kupijo samo sadje in doma prešajo potem svoj mošt. ►IB JUBILEJI + PODELITVE + IMENOVANJA * SLAVJA + TERMINI Maratonisti Mohorjeve Michael Koren, Lukas Kordež, Chri-strian Koren in sponzor mag. Hermann Kelih Jubilej. Bivša predsednika MePZ Podjuna sta praznovala osebne jubileje. V petek, 14. 9.2001, so pevci MePZ Podjuna Pliberk zapeli svojima bivšima predsednikoma in jima zaželeli še obilo zdravja, sreče in ustvarjalnosti. Častni predsednik Herman Germ je praznoval svojo 70. obletnico, Fric Kert pa 60. rojstni dan. Oba nista bila le vzorna predsednika, bila sta s svojima ženama in z žal že rajnim Poldejem Cvelfom ustanovna člana danes uspešnega pevskega zbora. Slavje je bilo v sobi, kjer so se zbrali navdušeni pevci pred 27. leti, ko so imeli v tedaj še neopremljeni sobi svoje prve vaje. ži. Maratonci. Zelo uspešni so bili na prvem teku podjetij tekači Posojilnice-Bank Pliberk (Lopinsky, Greiner, Gregorič), ki so dosegli v skupnem seštevku 4. mestu. Prav tako sodelovali so maratonisti Mohorjeve družbe, ki so v skupnem seštevku prišli na 39. mesto in so bili na re- zultat zelo ponosni, še bolj pa na drese, ki dajejo, tako vodja ekipa Lukas Kordež, občutek skupnosti. Slovo. Sonja Müller iz Libuč je pred kratkim stopila v zasluženi pokoj. Kot občinska uradnica je bila v službi v stari občini Libuče, nato v Pliberku, na zadnje pa - po osamosvojitvi - na Bistrici, kjer je bila ob koncu v vodilni funkciji na uradu v Šmihelu. Pred kratkim je svoje bivše sodelavce povabila k sebi na dom, kjer so vsi ugotovili, da se je prav dobro znašla v pokoju in da novi prosti čas dejansko uživa. Nekdanja predsednika Podjune Kert (I.) in Germ (d.) s pevovodjo Nartnikom in današnjim predsednikom Pikom. Župan Janko Pajank in vodja občinskega urada Hans Britz-mann sta se Sonji Müller zahvalila za sodelovanje. Predsednica SPD Kočna je praznovala 40-rojstni dan. Foto: Fera 40. pomlad. V Svečah je 21. septembra praznovala predsednica SPD Kočna dr. Tatjana Feinig svoj 40. rojstni dan. Za jubilej so ji čestitali društveniki, domačini iz Šveč ter prijatelji na šoli. Številnim čestitkam se slavljenki pridružuje tudi uredništvo Našega tednika in se ji ob jubileju zahvaljuje za sodelovanje.