Z m e s. XXVI. Dne 4. sušca t. 1. je bilo na Dunaju v novo sklanfanera državnem zboru zaniraiva šolska debata. Poslanec Seitz si je privoščil arogautnega aristokrata Rhomberga in naučnega rainistra, ki ni našel poguraa ali ga ne sme imeti, da bi pogumno zavrnil prismojeni napad na novo šolo. Smešno je gledati naše klerikalne liste, kako raolče trdovratno o vsej debati, samo BDihur" pravi v 10. št.: nNaučni rainister Hartel je pri razpravi v gosposki zbornici dobro običal gonjo liberalnih in rudečkarskih učiteljev in označil tudi, v kakšni nevarnosti so starši, (stara pesem, kaj ne?) ki takirn učiteljem izročajo svoje otroke. Oraenjal je minister tudi nesrarano pisavo učiteljskih glasil. Ge je o glasilu naših Diranikov in Jelencev rainister kaj izvedel, nam ni znano." Nara tudi ni znano, svetujemo vam, da rau pošljete nemške prevode, ker rainister gotovo slovenski ne zna. Morda prideta Diranik in Jelenc na .gavge". Uj, kako lepo in potrebno bi to bilo, da bi nara ne delala več toliko preglavice in zgage! Kaj ne, brurana duša? Kako žalostno je z našo šolo v Avstriji, povedal je poslanec Daszynski dne 12. sušca v poslanski zbornici. Šolstvo stane 45 miljonov; dežele plačajo 13 miljonov, Šolski okraji 8 milj., občine 12*5 milj., nekaj patroni, država pa — 281.000 do 371.000 gld. Pruska plačuje za ljudske šole 4O°/o, pri nas O4°/o. V Prusiji stanejo ljudske šole vsako leto 212 miljonov, v Avstriji 90 rniljonov kron. V Švici pride šola na 366, na Nemškem na 826, v Avstriji na 1350 prebivalcev. V Avstriji je 24°/o analfabetov, v Galiciji 68°/o. Od 4 railjonov otrok v obveznosti šolskega obiska je 1 miljon brez vsakega pouka. V" Nemčiji je 3°/o do O'5°/o analfabetov. Ni se čuditi terau, da je v Galiciji šolstvo na toli nizki stopinji, saj iraajo blizu 2000 učnih oseb brez skušenj. Sedaj raislijo nastavljati za učiteljice dekleta, ki so absolvirala meščansko šolo, z letno plačo 500 kron. Kaj porečete k terau, Vi patentovani prijatelji šole in Vi Slomškarji? V pariški razstavi se je pokazalo, da iraajo najslabejše šolstvo Španska in Belgija, torej deželi menihov ali pobožnih lenuhov. C. g. urednik! V veliko zadrego ste rae spravili, naloživši rai pisati komentar k najnovojšemu literaričnemu delcu ljubljanskega knezoškofa. Jaz sicer ne sežigara pastirskih listov, ker je to kaznjivo, kakor je zvedel to neki urednik na Predarlskem, a tudi kritikovanje je baje prepovedano, ker ... no . . . ker . . . so duhovniki s Škoforn vred — Bsakrosankt'. Ali ste slišali wDihurjaa, ki je v 10. št. lagal: nLe kak slab človek se drzne kritikovati pastirske liste škofov, le kak pustolovec si upa škofa napasti in sra.notiti v javnosti." — Ljubljanski škof iraa veliko veselje s pastirskimi listi, vsake kvatre pošlje kacega po kranjski deželi. Koliki opus je najnovejši, pa ne vem. To pa vem, ko bi nčitelji tako kritikovali šolske zakone, kakor smejo klerikalci, bi nas že vse djali pod ključ. Bonaventura tarna, da duhovnik v šoli samo eno ali dve uri na teden veronauk poučuje, drugega pa niraa nič opraviti. Raca na vodi! Napravimo enkrat statistiko, koliko ur na leto izpuste kateheti, in debelo bode gledal ljubljanski knezoškof. In duhovniki niraajo v šoli drugega nič opraviti, kaj neki le? Ali hočejo predavati toli sovražne realije, ali risanje, ali telovadbo, ali ženska ročna dela, ali ka-li? Kaj se po šolah uči, vedo prav dobro vsi kateheti, saj vidijo vsak teden obravnavano snov zapisano v tedniku, in lahko povedo tudi župniku. Ta je zopet bosa! Kakošne so šolske knjlge, raora tudi vedeti cerkev. Ali to ni mogoče? Kupite si vendar vse šolske knjige, saj niso predrage, preglejte jih natančno in povejte narn, kaj je veri in vzgoji nevarnega. Na II. katol. shodu so bile zbrane vse klerikalne šolske korifeje. Zakaj niso navedli, kako je spremeniti učne načrte in kako predelati šolske knjige! Navedite podrobnosti, pavšalno obrekovanje iraa preveč prozoren naraen. Duhovniki morajo tudi paziti, »kako učitelji žive". Prevzvišeni! Kako Vam je bilo kaj pri srcu, ko so nedavno pripeljali duhovnika I. Bezeljaka po šubu in ste ga s 60 kroncami odpravili! Kako ranogi duhovniki žive, uj . . . to so vam pikantnosti. Tovariši! Ravnajmo se po geslu: klin s klinora. Prijavite iz vsacega okraja, kako duhovniki žive. Ha, ha ! Kdor ni slep, lahko uvidi, da takšni pastirski listi v ljudstvu, osobito v krdelu analfabetov, ne utrdijo ugleda do učiteljskega stanu. »Domoljub" pa pravi na str. 66 (letošnji letnik), kako lepo uči papež Leon, rek.i, nnaj posvetni, duhovniki spoštujejo pravice drugih stanov." Predrzno bi bilo vprašanje, kdo ima prav. Mnogira duhovnikora bi bilo potrebno, da bi v obilnem prostem času si belili glavo, kako bi zboljšali zelo zastarelo raetodo verouka. Na misel mi pride biljenski kurat Rojec, ki je v šoli vprašal nekega dečka: Kdo je prinesel Mariji oznanenje? Deček ni vedel, zato je gledal nekara s strahom v dobro rejeno lice g. nunca. Ker je otrok le molčal, rau je začel poraagati: Gab, Gab, Gab — deček preraišljuje, kar se mu zasveti v glavi in odgovori glasno: Gabršček! Tableau! Ali se ni čuditi, da otroci zaraenjavajo imena angeljev in politikov. V Aschbachu na nemškem Stajerskera je bila razpisana učiteljska služba s sledecim dodatkom: »Verlangt wird ein christlich gesinnter tiichtiger Lehrer nnd 0 r ganist." Kaj ne: Mitt dern Esssen wachst der Appetit! Hešetar I.