Štev. 77.
Eb^ytongfc sm jg OST.'1914
mit
Beilagen
/0
/
t
11 ManToor, dne 16. oktobra 1914.
insista Ust«: =
Qtó© iato	.	.	K	JO*—
8*1 leta	.	.	a	5’—
ÖBtrt kta	.	„	„	2r&Q
Masežno	.	.	n	l*—
Avstrije : =k Osi© leto	.	.	K	15—
Wt®msmBEn® številke a tO vtsssrfev. ::
STR
Letnik VI.
lustrati ali esaaafia
se računijo po 121
od frredne petitvnsS* : pat večkratnih oznanMh vn :::	popasi as
„Straža« izhaja v deljek in potek
Rokopisi se a
Z uredništvom m move vsak dan od 11.—li
Avstrijci la Nemci se bližajo Varšavi.
Velika bitka ob Visli. — V Galiciji napredujemo. — Vedno bliže Lvova. — Osem ruskih korov poraženih. — Belgijski kralj bo skoro brez dežele. — Ostanek belgijske armade zaje t
— Velik plen v Antwerpnu. — „Črna Marija“ groza sovražnikov.
Pravična naša vojska.
Avstrija se lahko ponaša, da ni nikdar vojeva-la krivičnih vojsk,. Stoletja se je vojskovala zoper Turke, ki so ropali po naših dieželah ter morili naše ljudi ali jih spravljali v sužnost. „Za krst častni in slobodo zlato“ so se borili naši pradedje. Ali ni bila pravična ta niajša sv., vojska za vero, dom, cesarja? Sprdaj so nam hoteli ugrabiti sovražni Srbijanci (Srbi iz kraljevine srbske) dve avstrijski deželi, Bosno in Hercegovino, za kateri je Avstrija že nad 30 let žrtvovala toliko denarja, da vzdigne prosvetno in gmotno ta južni biser naše države. Da dosežejo Srbijanci svoj namen, so nam umorili našega vzoritega prestolonaslednika Franca Ferdinanda iin, njegovo blago soprogo vojvodinjo Solijo. Sveta jeza je vzkipela ob tem groznem činu vsakega domovinsko čutečega Avstrijca. Kaj čuda, da so z navdušenjem in pogumom šli vsi Avstrijci v boj. „Cesar je poklical in vsi so prišli.“
Saj je pravična naša vojska. Zopet se lahko ponaša vsak avstrijski vojak, da njegova uniforma ne bo omadeževana s krivično krvjo! Kaka čuvstva morajo obhajati naše sovražnike? Srbi in. Crnogorci se bojujejo za morilce in roparje! Rusi, Francozi, Angleži, Belgijci, Japonci so branitelji morilcev! Edino naša vojska je pravična, To nam da upanje, da bo zmaga na naši strani.
V	začetku je bilo težko avstrijsko stališče. Nismo vedeli, od katere strani bo udarala glavna moč sovražnikov, zato smo razun proti Nemčiji morali zavarovati skoro vse meje, Ker so se naše čete radi tega postavile proti raznim mejam, so udrli Rusi v izhodno Galicijo ter vzeli precejšen del tega ozemlja, toda še-le po velikih bitkah, v kalterih se je naša armada proti ruski premoči tako dobro držala, da so imeli Rusi velike izgube. Sedaj je vedela Avstrija za stališče in moč sovražnika, tako, da je lahko primerno razvrstila svoje čete. In vidijo se že uspehi. Proti Srbiji je postavila toliko čet, ki so potrebne, da užu-gajo Srbijance in Črnogorce. Povsod, kjer so ti udrli na avstrijska tla, so morali z groznimi izgubami in s krvavimi glavami zopet nazaj v svoja roparska in morilska gnezda. Naši stojijo sedaj že na srbskih tleh in prodiranje v srce Srbije napreduje.
Proti Rusiji pomen j a trdnjava Przemy.sl preobrat. Pred to trdnjavo so si krvavo razbili Rusi svoje glave, Naši so jih prijeli od treh strani ter jih podijo nazaj, od koder so prišli. Ravno tako so se izjalovili vsi upadi Rusov na UgrsEo ' in Sedmograško. Upamo, da bo tudi vzhodna Galicija in Bukovina kmalu prosta teh nepridipravov.
Naša zaveznica Nemčija ima tudi že velike u-spehe. Francoze, ki m udrli na nemška tla, je premagala in zapodila nazaj, Ti so se poskrili v svoje močne trdnjave okoli Pariza, Nemška armada jih drži na celi črti, da ne morejo naprej. Francosko zaveznico, Belgijo, je pa Nemčija popolnoma pomandrala. Vzela jim je zaporedoma vse trdnjave, nazadnje Antwerpen, tako, da je belgijska vlada zbežala na Francosko. S tem so udarjeni obenem tudi Angleži, ki so podpirali Belgijo in še podpirajo Francijo, Nemčija je razstrelila tudi že več angleških vojnih ladij ter nekaj ruskih.
V	izhodni Prusiji so Rusi prišli že precej daleč notri v deželo. Nemški general Hindenburg jih je pa v velikanskih bitkah popolnoma premagal. Zdaj prodira del izhodne'nemške armade proti Varšavi ter je prišla nemška armada v dotiko z avstrijskimi četar mi, ki se bojujejo Uspešno za istim ciljem. Obe armadi sta se združili ob. Visli,
. Ce pregledamo tedaj zadnje dogodke, lahko podarjamo, da gre v zunanji vojski naprej naša pra-vmpa reč. Toda tudi naš notranji položaj v domòvi-ni Še je v zadnjem času poboljšal. Razburljivi dnevi zapiranja radi Veleizdajstva so minuli. Izmed 17 la-vantiiiških duhovnikov, ki so bili osumljeni veleizda-
je, srbofilstva, špionaže, zastrupljanja studencev, radi srbske zastave itd. je že 15 duhovnikov zopet izpuščenih, ker se je izkazalo, da so bile ovadbe brez podlage. Dunajski nadškof kardinal dr. Piffl se io javno potegnil za čast nedolžnih duhovnikov. Naši poslanci so dosegli, da so se te razmere pojasnile in da v prihodnje ne bo takih neosnovanih zaporov. Dunajski katoličani so tudi na javnem zborovanju obsodili neosnovano gonjo proti duhovščini. Po vsem tern smemo soditi, da bo zdaj mir v tem oziru, da bomo všT avstrijski narodi od zdaj lahko stremili za enim ciljem: zmago našega orožja in časten mir.
Prebivalstvo, ki ni v vojski, se tudi dobro obnaša. Rado žrtvuje za vojake, za ranjence itd, Z vso silo opravlja svoja domača dela, da ne pride lakota v deželo in armada ne trpi gladu. Ljudstvo, ki je ostalo doma,, veliko stori za zmago tudi :s svojo molitvijo. Vsepovsod se prirejajo pobožnosti, molitvene ure itd. za častno zmago. Naše slovenske družine so se strnile (tudi po svojih domovih, v veliko armado molilcev s tem, da doma opravljajo skupno molitev rožnega venca za zmago in časten mir. Nedavno umrli voditelj katoliških Francozov je reke! pred smrtjo:	„Nam
Francozom se bo slabo godilo, zakaj v Avstriji in pa Nemčiji se več moli“,
Naj ne bo to samo rečeno, ampak tudi storjeno! Naj se pomnožijo naše molitve, da bi bila zmaga kmalu popolnoma na naši strani, zakaj stvar, za katero se vojskujemo, je pravična!
Gospodarstvo in vojska»
Naše slovenske gospodarske organizacije na Spodnjem Štajerskem zaslužijo največje priznanje. V najhujših časih vojske so se skazale kot močen steber n'ajšega narodnega gospodarstva. Denarni zavodi, zlasti rajlajznovke in razne zadruge,, ki so pod okriljem Zadružne Zveze v Ljubljani in pod vodstvom njenega štajerskega pododbora v Mariboru, delujejo naprej, kakor vsilcdar, točno, vestno in za naše kmetijstvo prav uspešno. Da zamorejo spolnjevati svoje dolžnosti in izvrševati svoje delovanje, je gotovo velika zasluga požrtvovalnih članov načelstva in nadzorstva posameznih zadrug. jTočno in vstrajno poslovanje pa dokazuje z lepim spričevalom razsodnost našega ljudstva, ki je spoznalo v polni meri važnost denarnih zavodov in zadrug.
Uvaže vati moramo dejstvo, da že živimo v Avstriji od leta 1906 v vednih večjih ali manjših denarnih krizah, ki so pa nastale najhujše leta 1912, ko je izbruhnila vojna na Balkanu. Naše spodnještajerske zadruge so tudi to krizo leta 1912-13 prav dobro prestale, ker so se strogo držale navodil Zadružne Zveze v Ljubljani, Nobena posojilnica ni zvišala obrestne mere tako, kakor je to storili cela vrsta hranilnic in posojilnic, ki pripadajo drugim organizacijam. A vendar so izkazale zadruge naše Zadružne Zveze v Ljubljani koncem leta 1912 še odvišnega denarja 937.797 K 62 v, leta 1913 1 pa celo odvišnega denarja 2,288.553 K 38 v.
Ta uspeh v letih zelo velike krize je porok, da se nam ni treba pri naših zaidrugah ' bati niti najmanjše zadrege tudi ne v vojskinem času. Iz poročil raznih zavodov i posnamemo veselo dejstvo, da lepo napredujejo in poslujejo kakor v mirnem času. Naše ljudstvo je ohranilo mimo kri, pusti svoje vloge v zadrugah in se z zaupanjem obrača do njih v potrebah in stiskah. Zadružništvo slovensko je že sedaj doprineslo dokaz, da zamore tudi v vojnem času izpolnjevati svoje naloge. Niti pomanjkanja denaria ne čutijo naše zadruge, velika večina spodnještajerskih članic odpošilja odvišni denar Ziadružni Zvezi. Zadružna Zveza v Ljubljani je postavila s temi zadrugami na Spodnjem Štajerskem nerazrešljiv temelj za naše kmečko gospodarstvo. Delajmo previdno, varčno, požrtvovalno v svojih zadrugah tudi zanaprej in preboleli bodemo mrav lahko to'krizo; po vojni se bodo stavile na zadruge tem večje zahteve; zato mora-
mo biti pripravljeni, da bodemo imeli dovolj denarnih sredstev, katera bodo naši kmetovalci povsod rabili v večji meri za povzdigo in zboljšanje gospodarstva in kmetijstva.
Avstrijsko-msko bojišče.
Maribor, dne 15. oktobra. Naši armadi se je posrečilo, da je otela vele-važno trdnjavo Przemysl (izgovori: Pšemisl) v Galiciji. Sovražne obkoljevalne čete se držijo trdnjavske okolice samo še na izhodni strani. Rusi so izgubili pred trdnjavo med obleganjem mnogo svojega vojaštva.. Nekatera poročila pravijo, da znašajo izgube celo do 50.000 mož. Naši hrabri posadki v Przemy-slu poveljuje feldmaršallajtnant Kusmanek, ki je bil pred leti divizionar v Ljubljani. Ker sedaj naše čete napadalno prodirajo tudi južno od Przemysla mimo mesta Chyrow proti Samboru, je upanje, da bodo Rusi kmalu popolnoma izginili iz okolice Przemysla, Pri Chyrawu so Avstrijci porazili močno kozaško divizijo in jo vrgli proti Drohobyczu,
Naši so sedaj Karpate že skoro popolnoma očistili sovrlažnika, Pzi ■ prelazu Toronya so naši po Štiridnevnem boju vrgli sovražnika v smeri proti Samboru v Galiciji. Rusi so se močno utaborili v črti Sta-ry—Sambor—Medyka. V bojni črti nad Przemyslom in Chyrowom se vrše sedaj golovo večji boji, ker pošiljajo Rusi v ta prostor vedno nova ojačenja.
Naše čete, ki korakajo severno od Przemysla proti Rusom, so zasedle vse ozemlje na levem bregu reke San ter obenem tudi odvzele Rusom vse mostove med mestom Jaroslav in izlivom reke San v Vislo. Rusi se umikajo tudi z desnega Sanovega brega v lublinsko okrožje, kjer pa se bodo najbrž astavili. Mesti Jaroslav in Lezajsk v Galiciji sta zopet v naši lasti, Ako pogledamo na zemljevid in premotrimo novejše postojanke naših čet, ki stojijo v Galiciji, vidimo, da se naša armada sicer polagoma, a vstrajio približuje — Lvovu, Nekatere vesti že pravijo, Ja so Rusi začeli Lvov izpraznjevati,
Združene avstrijske (naše levo krilo) in nemške čete se borijo ob srednjem toku Visle proti glavni sili ruske armade. Nemška armada prodira v smeri od Krakova proti trdnjavama Varšava in Ivangorod Temu južnemu nemškemu krilu poveljuje sedaj general Hindenburg. Rusi so poskušali te dni, da bi avstrij-sko-nemško bojno črto ob Visli predrli, a njih načrt se je izjalovil. Naši so dosegli več znatnih uspehov.
Bojna črta, na kateri stoji sedaj zavezna av-strijsko-nemška armada, je sedaj kratko tako-le začrtana : (v smeri od jugoizhoda proti severo zapadu) prelaz Toronya—Drohobiczt—Sambor—Przemysl — Ja-roslaw— Lezajsk — San — Zawichost—Visla—Radom-Lodz.
Zakaj se Rusi v Galiciji umikajo?
■	Dunaj, 13. oktobra.
Vojni poročevalci navajajo tri vzroke ruskega umikanja. Prvič deževno vreme, vsldd česar so reke zelo narasle in ceste izpremenjene v blatna močirja. Drugi vzrok je kolera, ki med Ruši zelo divja, tretji vzrok so pa velikanske težave pri dovozu ( streliva in živil ter rezervnih čet.
Rusi izgubili že 800.000 mož.
London, 13. oktobra.
Iz Petrograda poročajo, da znašajo ruske zgube po uradnem poročilu dosedaj 'skupno 800.000 mož. V tem številu so všteti mrtvi, ujeti, ranjeni in oboleli ruski vojaki, ki so bili najd 14 dni za vsak boj nesposobni,	>
Rusi izpraznijo Lvov?
Z bojišča, dne 11, oktobra.
Na gališkem bojišču vlada sedaj mrzlo in deževno vreme, Razvrstitev za nadaljno prodiranje naših glavnih in pomožnih čet se kljubi temu vrši nemoteno naprej.
V naše taborišče je došel glas, da so Rusi mesto Lvov že zapustili. (Uradno še ta vest ni potrjena )
Kako gospodarijo Rusi v Cernovicah.
Krakov, 14, oktobra,
„iNowa Reforma“ poroča iz Cernövic : Znano je, da so naložili Rusi mestu jCernovice vojno kontribu-cijo 600.000 rubljev, ki se je znižala pozneje na
300.000	rubljev. Mesto Cernovice je tudi dejansko že plačalo polovico naloženega ji vojnega idavka. Sedaj so pa Rusi tudi vrnili vplačano svolto 150,000 rubljev in sicer v roke grško-pravoslavnega nadškofa v Cernovicah, dr. Repti. Rusi so zato tako postopali, ker je tudi poveljnik avstrijskih čet* kii je zasedel trdnjavsko mesto Kamienco-Podolstkii, naložil mestu voj-1 ni davek, ki se je vplačal, a ga je pozneje vrnil mestu. |V Cernovicah postopajo Rusi ravno tako, kakor v Livovu. N,a prebivalstvo hočejo naphaiviti dober u-tis. Rubelj stane v Cernovicah 3.20 K, Ker ni zadosti drobiža,, se avstrijski dvekronski bankovci razdeljujejo v polovice in na štiri dele, ki se sprejemajo kot plačilo. Cernoviški magistrat, ki so ga pustili Rusi, da uraduje naprej, je izdal bone, ki se glase na 10, 20 in 50 vinarjev, V'Cernovicah je začetkoma zelo primanjkovalo živil in je zato nastala draginja. Pozneje so pa pripeljali ruski trgovci iz Besarabije veliko živil na cernoviški trg.
Kakor poročajo listi, postopajo Rusi tudi na deželi z buko,vinskim prebivalstvom zelo uljudno. Nikjer se ne opaža, da bi Rusi rabili silo napram našemu ljudstvu. Kar rabi rusko vojaštvo, se vse dobro in v gotovini plača. Le proti Židom se opaža ruska, mržnja.
Mrtvi Rusi zajezili reko.
Frankobrod, 14. oktobra.
„Frankfurter Zeitung“ objavlja o bojih y izhodni Prusiji: Ko so se Nemci umaknili, so svoje čete zbrali za reko Deimo na črti Tapiau—Labiau. iTu so morali Rusi doprinesti težke žrtve, a končno le niso dosegli ničesar. Naši so razstrelili pri Labiau železniški most; Rusi so nato pričeli grajditi lesen most, katerega so poskusili večkrat dovršiti, a vedrio brezuspešno. Vkopani naši topovi in strojne puške so z nasprotnega brega po noči in po dnevu kosile ruske kolone in jim zađaj'ale strašne izgube. Ob bregu so se mrtveci v visoke griče nakopičili in so mestoma celo zajezili reko Deimo tako, da je jez mrtvih Rusov štrlel nad vodno gladino in da je tvoril pravcati most. Reka Deima je le počasi strašen Človeški jez nadvladala in odnašala mrliče. Boj je tam divjal že skoro dva tedna.
Rusi lepo ravnajo z avstrijskimi ujetniki in ranjenci.
Dunaj, 10. sktobra.
(Uradno.) Rudeči krjiž poroča: Ruski ranjenci, ki leže v Radeckijevi vojašnici, bolnišnici Rudečega križa, so poslali nkj ruski Rudeči križ poročilo, da, se jim dobro godi in da so zelo livide žri i] za dobro postrežbo. V sporočilu izrekajo hvalo avstrijskemu Rudečemu križu in prosijo avstrijski Rudeči križ, naj postopa z avstrijskimi ranjenci, ki leže v njihovih bolnišnicah, ravno tako, kakor postopa z ruskimi brati. Nadalje prosijo ruski narod, naj se zavzame za avstrijske ranjence in jih podpira z besedi) in dejanjem.
Na avstrijski Rudeči križ je dalje došlo nekaj pisem avstrijskih vojakov, ki so v Rusiji ujeti. Iz teh pisem se da posneti, ! da Rusi z našimi ujetniki jako človekoljubno postopajo. Avstrijski ranjenci in bolniki so večinoma v vojaških bolnišnicah v mestu Kijewu. Ozdrajvljenei poročajo, da so na poju v mesto Omsk. Omsk je veliko, moderno mesto v daljnji Sibiriji. Marsikakšna dopisnica Jima označbo: Na potu v Azijo.
Avstrijski Rudeči križ je pa odposlal veliko pisem tudi srbskih in ruskih ujetnikov, ki so v našem ujetništvu. Splošno pravijo, da se jim dobro godi in se hvalijo z dobro postrežbo..
Avstrijska vojna uprava, je upoštevala želje ruskih vojnih ujetnikov in jim hrano spremenila; ti ruski ranjenci namreč ne marajo za meso, kavo in mleko, te reči jim ne diše, I ker so jim tuje, ampak žele čaj in črn kruh. jSedaj dobivajo dvojno porcijo čaja in črnega kruha.
Zopet obnovljena okrajna glavarstva v Galiciji.
Gališki deželni odbor obvelšjčjat, da so se zopet obnovila okrajna glavarstva v Jfljslu, Pilsnu, Milie-ču, Ropszycu, Krasnu, lSanoku in v Pisku. Obnove se okrajna glavarstva v Tarnobrzegu, Kolburszowi in v Nisku., Gališki deželni, odbor poziva okrajne organizacije, da naj prično v navedenih okrajih zopet poslovati. Graški listi poročajo, da se vračajo tudi mnogi begunci v zopet osvobojene kraje.
ÀYStrijsko*srbsko bojišče.
Maribor, dne 15. oktobra.
Boji s Srbi so sedaj nekaj časa mirovati. Naša armada ima zasedene važne postojanke na srbskem ozemlju do Drine in do črnogorske meje. Glavno giba-nje naših čet je v smeri proti Valjevu, katero pa radi težavnega ozemlja in deževnega vremena, ki je zadnji teden nastopilo, ne gre tako hitro naprej.
Srbi so v noči od 8. na 9. oktobra poskusili v obupnem boju zavzeti Crni vrh, ki leži v Podrinju, a bili so po čuječik avstrijskih četah zopet krvavo odbiti. Srbske izgube so dosedaj že izredno velike. Poroča se, da so izgubili Srbi v dosedanjih bojih že nad 600 častnikov. Srbska želja, da bi jim prišla ruska armada preko 'Ogrskega na pomoč, se jim tudi ni hotela uresničiti.
Jun alki cini pešpolka št. 87,
Naš domači 87. (celjski) pešpolk, • kjer so večinoma samo naši štajerski Slovenci, se posebno odlikuje. Prvi trije njegovi bataljoni se tepejo na severnem bojišču tako hrabro in zmagovito, da jih občudujejo ne, le avstrijski generali, ampak tudi nemški atašeji, id so izjavili, da bodo priporočili tudi nemški vladi v Berolinu, da odlikuje ta polk. Njegov četrti bataljon je pa na srbskem bojišču Bil je prej ta bataljon v Skadru v Albaniji,. Zato se je vrnil iz Skadra skozi Hercegovino v Bosno, kjer je od Sarajeva naprej, pomnožen po svoji rezervi, ki je prišla iz Celja, začel prodirati proti Srbom. Dne, 20 avgusta t. 1 je premagal Srbe' na gori Panoš pri Višegradu. Srbi so imeli na tej visoki in stomi gori jako dobro utrjeno stališče* Pri tej bitki je sodelovalo več avstrijskih čet. Tudi Srbov je bilo mnogo. Db 2. uri zjutraj je bil zapovedan naskfok, Koi je sobice zahajalo, je vihrala že avstrijska zastava na Panošu, Sovražnik je bežal z velikimi izgubami. Tudi izmed naših jih je nekaj padlo, n. pr. Štuhec iz Zasad na Murskem polju in Velnar iz Ljutomera. V spomin na to zmago na Panošu pri Višegradu. je zložil sobojevnik grof Harah zmagoslavno pesem.
V mesecu septembru se je pretolkel ta naš bataljon na srbska tla ter imel hude boje s Srbi. Mihael Kamnik, od 14. kompanije tega, bataljona in polka, Savinjčan iz St. Jurja pod Taborom, ki leži ranjen v Mariboru, pripoveduje, da je bil v treh juriših (naskokih). V enem mu je sovražnik že prebodel plašč od spredaj, pa ni dobro zadel, zato je svojo pomoto plačal s smrtjo. Ranjen je pa bil dne 19. septembra ob
9.	uri zjutraj. Krogla od šrapnela, mu je šla na nogi skozi stopalo. Takrat so stali našemu bataljonu, pri katerem se pa 151- kompanija niti ni porabila, nasproti trije srbski bataljoni*, Naši so bili torej z nasprotniki v razmerju 1 proti 3 ali skoro ena proti štirim. In vendar pripoveduje ta ranjenec, da so tudi tokrat naši zmagali s svojilni topovi, puškami in nazadnje z 'bajoneti. Ranjenec Kamnik pa je skakljali dia eni no-i gi nazaj, dokler ni prišel na obvez al išče. Prenočil je še zunaj. Drugi dan pa so ga odpeljali v avtomobilu, potem po ž leznici v Maribor, kjer je toliko okreval, da bo kmalu lahko zopet hodil popolnoma zdrav.
Uničena srbska armada.
Sofija, 14. oktobra.
Listi poročajo iz Niša, da je bila, v zadnjih bojih pri Višegradu 4. srbska armada' po avstrijskih četah izvanredno hudo tepena. Ta armada ima izredno velike izgube. Srbi so se v divjem, begu umaknili čez mejo. Srbske čete so bile skoro popolnoma uničene.
Cesar čestita hrvatski vražji diviziji.
Zagrebi, dne 11, oktobra.
Izmed avstrijskih čet, ki se borijo na južnem bojišču zoper Srbe, se po neprimernem junaštvu v bojih za dompvino posebno odlikuje že večkrat imenovana „vražja divizija“, Ta divizija je sestavljena iz hrvaških domobrancev ter nosi številko 42. Vrli hrvaški sinovi so stali skoro vse dni meseca septembra ob Drini v neprestanem boju s Srbi in so ob tej prti liki vršili izvanredne junaške čine, o katerih je -zvedel tudi cesar.
Ko je poveljnik te divizije ob priliki cesarjevega godu dne. 4. oktobra poslal imenom „vražje divizije“ vladarju prisrčno brzojavno čestitko, je došel kmalu nato odgovor, v, katerem cesar z vznešenimi besedami čestita diviziji k njenim velikim bojnim u-spehom. Cesarjeva brzojavka se glasi; „Globoko ganjen se zahvaljujem vrli deželnobraimbovski diviziji št. 42 za njene čestitke in izredno junaške čine, ki jih je dosegla na bojnem polju. Božji blagoslov naj vas tudi nadalje vodi k novim zmagam!“
Srbi proti kralju Petru.
„Reichsposti“ poroča nekdo, ki se je mudil v Nišu, da, vlada ondi veliko ogorčenje proti kralju Petru, ker doslej ni pokazal nobenega zanimanja za položaj. V Nišu ni mogoče izvedeti, kje se kralj Peter nahaja.
Srbski princ d arij smrtnonevanio ranjen.
Dunajska „Reichspost“ poroča, da princ Jurij ni bil lahko, marveč smrtnonevarno ranjen in se že dvomi, da bi okreva). Pač pa je bil prestolonaslednik Aleksander, M ga je krogla samo oplazila, samo lahko r*a,njen.
Srbsko javna mnenje proti Rusiji.
„Narodni List“, ki izhaja v Nišu, napada Rusijo in piše med drugim: Belgija je, kakor se sedaj zdi, izbrisana z evropskega zemljevida. Lahko bi se dognalo, kdo Ida je odgovoren, da bo tudi Srbija delila usodo Belgije.
Srbi dobili velike množine živil.
„Reichspost“ poroča, da ni res, da bi v Srbiji vladala l.akola, ker so v zadnjem času dospeie velike množine živil iz Grčije, Francije in Egipta; in zelo mnogo je v deželi denarja, zlasti zlata, &er je v zar-dnjem času dospelo iz Francije 200 milijonov v zlatu v Srbijo,.
Tudi Grki so pustili Srbe na cedilu.
Časopisi, ki izhajajo v Nišu, soglasno trdijo, da je Srbija sama nase navezana,; Vse Pašičeve prošnje v Atenah in posredovanje Sasonova pri grškem poslaniku v Petrogradu so ostale popolnoma brezuspešne. Grčija noče žrtvovati niti enega vojaka za; Srbijo.
Ustaši se polastili tre.li srbskih mest.
Srbska mesta Stip, Veleš in Kočan o so zasedle močne macedonske čete. Srbski uradniki in dostojanstveniki so pobegnili v Skoplje.
Avstrijski ujetniki v Skoplju.
Dunajska „Reichspost“ poroča, da so avstro-ogrski ujetniki, ki jih je pa zelo malo, nastanjeni v Skoplju.
5000 srbskih ujetnikov pripeljali v Sarajevo.
Sarajevo, 13. oktobra.,
Uradno se poroča z dne 10. t. m., da so v Sarajevo pripeljali 5000 srbskih vojakov, katere so naše čete ujele v zadnjih bojih. Iz Sarajeva jih sedaj spravljajo v posamezna ujetniška taborišča,
Črnogorci proti vojski.
Od nekega vojaka s črnogorske meje je dobil župan v Topuskem na Hrvaškem pismo, v katerem je prav zanimivo opisano razpoloženje črnogorskega ljudstva napram vojni z Avstrijo, Odlomek tega pisma se glasi:
„Črnogorsko ljudstvo ni za vojno. Pred par dnevi je dospel na Cetinje stari vojvoda Lazo Dekaiovič iz Kuča, Spremljalo ga je več sto žensk in otrok. Poiskal je kralja in ko ga je našel, ga je vprašal:
„Ali je res, gospod in kralj? Ti si pobral naše sinove, da se tepo z dunajskim cesarjem. A zakaj to? Nam je bil dunajski cesar vedno dober in nas je branil ter ščitil, Ti si sam pripovedoval, kako te je lepo sprejel na Dunaju, kako je sprejel naše kneze Danila in Mirka in po vrsti vso črnogorsko gospodo, pa zakaj se naj sedaj bijemo z dunajskim cesarjem? To, Boga mi, ni meni po godu.“
Kralj je odgovoril: „Vojvoda, tako mora biti, starejši zapovedujejo.“
Vojvoda ga je prekinil: „Božje Ti vere trdno, kdo je neki od Crne Gore Starejši od Tebe?“
Kralj Nikola v zadregi: „Tako ukazuje veliki car Nikolaj ruski!“
Vojvoda je nato rekel kralju: „Piši Ti temu carju Nikolaju, ako ima kaj z dunajskim cesarjem, naj se sprime brez naše nesreče, Ti pa pusti naše sinove domov, da prehranijo sirotno svojo deeo in jo ohranijo od zlega. Tako mi Boga, mi se vsi od prvega do zadnjega napotimo jutri v Kotor. Mi brez Kotora živeti ne moremo.“
Kralj je pripomnil: „Ne smete v Kotor, pobil bo vas Švaba!“ (Črnogorci imenujejo Avstrijce „Švaba“.)
„Mi se s Švabom dosedaj nismo pretepali, zato nam ne bo storil ničesar slabega ... Pa povej mi, kralj in gospodar, ali si res napovedal vojno tudi carju v Berolinu?“
„Res je, vojvoda!“
„Pa povej mi pri Bogu in veri, kako se hočeš z berolinskim carjem vojskovati, da-li po solncu ali po mesecu? Bogu bodi potoženo, velika nesreča je zadela Crno Goro! Kralj in gospodar, dobro preudari in premisli, da nam ne zakuka črna kukavica na ognjišču! . . .“
Nemško-rnsko bojišče.
Maribbr, 15. oktobra.
Na izhodno prusko-ruskem bojišču je prodiranje Rusov v izhodno Prusijo popolnoma ustavljeno. Mesti Lyck !in Biallo, kateri so Rusi zasedli, sta zopet v oblasti Nemcev. Rusi so nameravali1 obkoliti Nemce pri Schirwindtu, toda ta poskus se je popol-
noma izjalovil, kajti Nemci so niajpravili protinapad, v katerem so ujeli 3000 Rusov,, zaplenili 26 topov, in mnogo drugega vojnega gradiva. Poveljstvo nemških čet v izhodni Prusiji je prevzel nemški general pl. Morgen, namesto generala Hindenburga, ki vodi kot vrhovni poveljnik nemško armado, ki prodira na južnem Poljskem proti Varšavi in reki Visli. Prodiranje nemških öet proti Varšavi in proti reki Vjisli ramo ob rami z avstrijskimi četami bo. zelo uplivalo na položaj v izhodni Prusiji. Ruski trdnjavi Libavo in 0-sowiece Še Nemci vedno obstreljujejo.
Ruska bojna črta od severnega konca izhodne Prusije do Karpatov je dolga 900 km.
Ruske oblasti zapuščajo Libavo in Rigo.
Krakov, due 12. oktobra.
Moskovski list poročajo, da so Rusi preselili sedež okrožnega sodišča iz pomorske trdnjave Ubave v Moskvo. Drugo pomorsko rusko trdnjavo Rigo so že tudi zapusti e vse ruske oblasti in se preselile v Vindavo.
Nemško=francosko bojišče
Maribor, 15. oktobrai.
S padcem Antwerpna je imela nemška armada dve nalogi. Preprečiti bi morala, da se združi ang-leško-belgijska armiada z angleško-jlrancosko armado na Francoskem. Pričeti bi morala s prodiranjem proti francoski meji, da napade; a n gilè ško-f ranco sko armado od strani. Prvo nalogo je nemška armada že docela izvršila, kajti le enemu delu angleških čet se je posrečilo uiti na angleškp ladje. Velik del angleških in belgijskih čet je pa zbežal na Nizozemsko, koder so jih razorožili. 'Tudi drugi del svoje naloge Še bodo Nemci v kratkem izvršili. Zasedli so ' namreč belgijska mesta. Gent, Courtrai, Brügge in še več drugih in prodrli do morskega mesta, Ostende, ki je bilo dosedajno glavno izkrcevališče angleških čet. Iz črte Ostende—Gent prodirajo sedaj nemške čete proti zahodu, kjer bodo napadle od strani francosko levo krilo in se združile z nemškim desnim krilom, 'ki je že zasedlo francosko mesto L)i|l|le. Ojdhilo je tudi pri mestu Albertu vse poskuse Francozov, predreti nemško bojno črto. Med mestbma Albertom in Amiensom v dolini reke Sommei se pa pričakuje I v najkrajšem času velika bitlca med nemškimi in francosko-angle-ško-belgijskimi četami, ki utegne biti odločilnega pomena v sedanji velikanski borbi na Francoskem.
Prihod indijskih čet na Francosko.
Turin, dne 10. oktobra.
Iz Marseila se poroča, da so dne 28. septembra pripeljali v Marseile 35,000 mož indijskih čet. Pripeljali so jih na 300 ladjah. Indijsko moštvo je oblečeno v sivo-zeleno uniformo in se razločuje od ostalih angleških vojakov le po turbanu. Častniki nosijo turbane iz svile, moštvo pa iz navadnega blaga. Na čelu tem indijskim četam stoje trije indijski knezi: Sikh, Be-luckia in Gurkhaab, ki sto se nastanili v nekem velikem hotelu v Marsedu. Bogati indijski knezi plačujejo svoje vojake iz lastnega. Prebivalstvo mesta Mar-seile jih navdušeno pozdravlja in obsipava s cvetlicami. Danes so odkorakale vse indijske čete proti severu, Za jutri zvečer se pričakuje v Marseile prihod nadaljnili 28.000 mož indijskih čet.
Bavarci uničili brigado crncev.
Monakovo, 14. oktobra,
Neki artilerijski častnik I bavarskega prvega armadnega zbora piše: Naša četrta pehotna brigada je izvršila slaven čin, ker je v boju na nož popolnoma uničila neko maročansko brigado. Tudi stotnija strojnih pušk 3. pešpolka se je zelo odlikovala. Presenetila je 9. francoski kiraisirsM polk, ki je taboril, ne da bi ga bili zavarovali. Častniki, ki so zajutr-kovali v nekem gradu, so bili v’si ujeti, Njih konji so dobrodošli naši konjenici.
Francozi se bojijo za Pariz,
Kolin, 14, oktobra.
Na predlog generalnega guvernerja v Parizu je sklenilo vodstvo irancoske armade, utrditi vsa mesta v okolici Pariza. Utrdila bi se naj zlasti še tista mesta, ki so prodirajočim Nemcem že enkrat prišla v roke. Utrdila bi se naj tako, da bi zadeli Nemci tokrat na veliko večji odpor, kakor meseca avgusta; in septembra. Vrhovni poveljnik francoske armade je ukazal utrditi sledeča mesta: Senlis, Gifors, St. Ma-xent, Mont Merency, Beauvais, Chantilly, ’Melane, Mantos in Meaux, Ta sklep kaže, ’da francoska vlada ne računa več s francosko zmago, kakor je piej napovedovala.
Parižani bežijo.
Pariz, 14. oktobra.
Ljudje so zopet pričeli trumoma bežati iz Par riza. Nemški zrakoplov je metal v mesto zastavice z napisom: Antwerpen je že zaseden, sedaj pride vrsta na vas!
Poveljnik Antwerpna ujet.
Kolin, dne 13. oktobra.
General Guise, bivši belgijski poveljnik trdnjave Antwerpen, je padel v nemško vojno ujetništvo. Prepeljali ga bodo v Kolin.
Kako je sedaj v Antwerpnu?
„Handeisblaad“ poroča iz Antwerpna: Ceste so prazne in zapuščene. Le malo ljudi si upa izi hiš ter se plazijo oj hišah. Samo v sredini mesta je več ljudi. Vse trgovine so zaprte, samo nekaj kavarn je od’ prtih. Požar se po .ekodi širi, ker ne gase. O predaj' poročajo: Dopoldne ob 9. uri je šel župan z belo zastavo v i emško taborišče, da kapitulira. Nemško od-posla stvo mu ie šlo nasproti. Se-le ob 3. uri popoldne so se zed niii. Takoj nato so nemške čete vkorakale v mesto. Nemške čete niso napravile nobene škode Pol cijski uradniki ne smejo nositi orožja, Nemški vojaki pomagajo gas ti. Moški izseljenci si ne upajo v Antwerpen nazaj, ker se boje, da bi morali stopiti v nemško službo, da delajo na utrdbah.
Nemci hvalijo avstrijske topničarje.
Berolin, dne 13. oktobra.
Nemški vojni poročevalci so bili neki dan povabljen: na izlet v Antwerpen, da si ogledajo, kak u-činek je imelo obstreljevanje v Antwerpnu. Vsi časnikarji se posebno laskavo izražajo o avstrijskih motornih topničarjih.
List „Lokalanzeiger“ piše: „V mestu smo naleteli na nekatere avstro-cgrsfce častnike. Pripovedovali so nam, kako so razpostavili svoje topove in kako so razstrelili utrdbe Waelhelm in Flesseli ter močno utrdbo Oaminghogfc z njenimi deseterimi oklopnim! stolpi. Učinek obstreljevanja je bil naravnost veličasten. Betonske stene so se razrušile tudi tam, kjer krogle niso naravnost v sredo zadele.
Poročevalec lista, .„Berliner Tagblatt“ piše: „I-mel sem, priliko, da sem sedel ob strani poveljnika o-ne avstrijske baterije, čegar topovi so uničili utrdbo St. Catherine. Pripovedoval mi je z veliko vnemo o izbornem razpoloženju, ki je ob najhujšem obstreljevanju bilo v vrstah vrlih avstrijskih topničarjev. — Častnik je hvalil svoje vojake, s kako resnostjo in pa zvestobo so dan za dnevom, obstreljevali svoje postojanke. Kljub velikim naporom; so bili topničarji vedno dobro in veselo razpoloženi. Vse granate so, predilo so jih izstrel li iz topa, popisali s kredo. Prva krogla je imela napis: „Prvi pozdrav!“
„Vosische Zeitung“ poroča: „Avstrijci so nam s svojimi topovi naklonili veliko podporo. Artileristi, Ir so bili zaposleni pri avstrijskih topovih, so napravili na vsakega zelo ugoden ut s. Vsi smo jih smatral kot junake. Pri nemških četah so uživali avstrijski topničarji veliko spoštovanje. Te vrle fante smo vsi ljubili.“
„Črna Marija”,
Francozi in Belgijci, ki so se vrnili iz Antwerpna v Pariz, pripovedujejo o groznem učinku avstrijskih in nemških velikih motornih topov. Francozi so imenovali avstrijske motorne baterije „Črna Marija“. To ime so vzeli Francozi od Angležev. V Londonu imenujejo vozove, s katerimi vozijo kaznjence in ujetnike, „črna Marija“, ker so vsi črno pobarvani.
Učinek, ki so ga napravile krogle iz avstrijskih motornih topov pred Antwerpnom, je, kakor opisuje neki očividec v angleškem Usta „Times“, naravnost, grozen. Nemci so postavili celo vrsto „črnili Marij“ pred Antwerpnom pred postojanke, kjer so stali Angleži, Kadar so Avstrijci sprožili iz svojega črnega topa kako granata, bil je priUsk zraka tako silen, da so v razdalji 50 korakov bila naenkrat vsa drevesa in hiše uničene. Luknja, katero napravi krogla iz topa „črne Marije“, je tako velika, da se lahko cel oddelek vojaštva skrije v dotično jamo. Dan pred padcem Antwerpna je padla, krogla iz enega teh groznih avstrijskih topov na pašnik, kjer se je paslo 40 vojaških konj. Učinek je bil tako silen, da je vseh 40 konj bilo v par sekundah raztrganih na kosce. Neki belgijski general se je utaboril za kopo sena, od koder je opazoval potek bojevanja, Blizu njega je stal prazen avtomobil. V zraku je plul nemški zrakoplov, ki je takoj signaliziral motornim baterijam, da se nahaja pri dotični kopi sena sovražni general in blizu njega avtomobil. Gez nekaj časa je ena „črna Marija“ že poslala svoj pozdrav belgijskemu generalu. Avtomobil in general sta bila naenkrat raztrgana na drobne kosce.
Pok motornega topa in možnarjev, ki imajo kaliber 42 cm, je naravnost grozen. Kadar je tak top pripravljen za strel, gre moštvo za več' sto metrov nazaj in top se sproži z električno vrvico. Ce bi stal človek zraven topa ali do 50 korakov v stran od njega, se mu vlije itz ost, ušes in nosa kri, kadar se top sproži. Tako silen je pritisk zraka. Te velikanske možnarje namerijo posebni inženirji. Krogle so težke do 10Ó0 kg. Smodnika se potrebuje za en sam naboj od 150 do 300 kg. \Top postane že po nekaterih strelih ves črn od dima in saj. Od tod je menda tudi prišlo ime črna Marija".
\ Nemška darila avstrijjskim junakom.
Župan 1 trdnjavskega mesta Metz je naznanil dunajskemu županu, da zbira prispevke za naše vojake, ki so prišli z motornimi baterijami pomagat v tej veliki vojni nemški armadi jemat belgijske in pa francoske trdnjave. Pravi, aa se je nabralo že prav veliko prispevkov.
Belgijska kraljica zbežala v Ostende.
Kodanj, dne 13. oktobra.
Kodanjskemu listu „National Tidende“ se poroča iz Pariza, da je došla belgijska kraljica v Gsten-de, od koder bo odpotovala na Angleško.
O bivanju belgijskega kralja se pa ne ve nič zanesljivega. Eno poročilo pravi, da je ranjen zbežal na neko angleško vojno ladjo, drugo poročilo pa pravi, da je zbežal v Ostende, kjer hoče braniti trdnjavo do zadnjega, in zopet drugo poročilo pravi, da leži težko ranjen v poslopju nekega nevtralnega (.nepristranskega) poslaništva v Antwerpnu.
Belgijska vlada zbežala v Bordo.
Rotterdam. 14. oktobra.
Iz Rotterdamu se poroča: Belgijska vlade, ki se je po padcu Antwerpna preselila v Ostende, ]e zapustila Ostende in se preselila v francosko mesto Bordo, kjjer se že tudi nahaja sedež francoske vlade. Vsled pritiska nemških čet proti Ostendu se belgijska vlada ni čutila več varno v 'Ostendu. Dames je odpotovala belgijska kraljica iz Ostenda, v London, belgijski kralj pa še ostane v Ositendu.
Mesto Gent v nemški lasti.
Amsterdam, 14- oktobra.
„iTelegraf“ poroča iz Saus van Gent: Zasede-nje Selizaiete se je mirno izvršilo, Samo zvečer je še padlo nekaj strelov na ljudi, ki so se priplazili k železni cesti. Nemci so ukorakali v Gent z godbo, potem ko so zadnji Angleži mesto zapustili. ’Nemci so zasedli takoj mestno hišo, poštne urade in kolod\or. Poštno blagajno so zaplenili in nm mesto belgijske, francoske in angleške zastave razobesili nemško zastavo. Nato so razglasili, da, sme mesto zapustiti keel or hoče, ampak samo do torka, naprej se ne bode dalo nobeno dovoljenje. 1 Mesto je zapustilo več sto Belgijcev.
500.000	Belgijcev zbežalo na Nizozemsko.
Severni del Belgije je skoro popolnoma spraznjen. Iz ‘Mechelna je pobegnilo 60.000 prebivalcev. Samo na Nizozemsko pobegle Belgijce cenijo na 500 tisoč. Kardinal Mercier, ki je bival zatdnji čas še v Antwerpnu, je došel v. Bergen op Zoom na Nizozemskem, kjer se je nastanil pri neki družini.
Dunaj, 15. oktobra
Zdravstveni oddelek notranjega, ministrstva poroča: Kolera se je na novo pojaivila v Kremsu na Nižje-Avstrijskem 3 slučaji, po 1 slučaj na Moravskem in v Sleziji,; v Galiciji se je zopet pojavilo 8 novih ploča. ev. — Na Hrvaškem so zdravniki konstatirali, da se je pri dveh iz Galicije vrnivših se vo akih pojavila kolera. — Na Ogrskem je sedaj 39 bolnikov, ki so oboleli za kolero.
Anglija noče napadati.
Amsterdam, dne 14. oktobra.
Londonski list „Times“ piše: Umevno je, da so vsled padca Antwerpna nastala vprašanja, ki se tičejo dogodkov na morju, toda to naju naj ne dela nepotrebnih skrbi. Položaj na morju se ne bo prav nič spremenil. Antwerpen se ne more napraviti za podlago podjetij, ki bi bila naperjena proti Angliji, če hoče Nemčija varovati pravice nevtralnih (nepristranskih) narodov. Vojska v zraku in blokada (zaprtje) reke Seide ob izlivu v morje bi pa zadeli trgovino Nizozemske. Mi nočemo napadati. Vsak korak v tem smislu bi bil storjen le tedaj, če bi nam kaj drugega več ne preostajalo.
Angleška admiraliteta uradno izjavlja, da so se angleški zrakoplovi pod zaščita oklopnih avtomobilov vrnili nepoškodovani nazaj. V slučaju, če bi tudi bilo mogoče, nemškim zrakoplovom napraviti polete iz Antwerpna, še to nikakor ni dokaz, da bi mogli priti do angleške obali. Poleteti bi sicer mogli do Calaisa (mesto ob morski obali v morski ožini, ki loči Francijo od Anglije), nikakor pa ne do Dovra (mesto Dover leži na nasprotni strani Calaisa na angleški obali). In če bi že poleteli do Dovra, bi njihov povratek ne bil varen. Za Zeppelinov« zrakoplove je treba shramb, ki so varne pred bombami, takih pa Antwerpen nima.
Anglija zasede Sv. deželo?
Dne 14. oktobra je Anglija poluradno zagrozila Turčiji v Carigradu, da zasede Palestino, akobo Turčija naprej podpihovala upor mohamedancev proti Angležem v Egiptu, Ta grožnja bo imela za uspeh, da bo še bolj razjarila vse mohamedance.
Perzija proti Rusiji
Carigrad, dne 11. oktobra.
Iz Teherana, glavnega mesta Perzije, so poroča:	V nekaterih dneh bo sklican perzijski državni
zbor, ki bo sklepal o tem, kako stališče naj zavzame Perzija napram Rusiji.
Carigrad, dne 14. oktobra.
Car. list ijlkdam“ jaivlja: Rodovi PerzoV in Kurdov so že v tretjič napadli Ruse. Prišlo je do bitke pri Urmiji, v kateri so bili Rusi poraženi, Kurdi so zaplenili 2 ruska topova, več strojnih pušk ter ujeli 3 ruske častnike in več vojakov. Rusi so imeli črez 50 mrtvih. Mesto Urmia, kamor so zbežale ruske čete, je polno ruskih ranjencev. Kurdit sjd bližajo mestu Urmia,
Raznoterosti.
Knezoškof pri ranjencih. V torek, dne 13. t. m,
je prišel prevzviišeni g. knez in škof dr. Mihael Napotnik v Mariboru obiskat ranjence, ki so nastanjeni v kn.-lšk!. dijaškem semenišču, c. kr. gimnaziji in c. kr. učiteljišču. PrevzMišeni se je mudil pri njih od 2—7 ure zvečer. Nagovoril je vse ranjence — o-koli 400, ki so različnih narodnosti ter so prišli iz srbskega bojišča. Ti so bili vidno vzradoščeni nad visokim obiskom. Zlasti so svoje veselje in odkritosrčno udanost kazali Bošnjaki., [ Eden izmed' njih mu je že od daleč smehljaje se salutiral ter rekel: ^„Gospodine, lala Ti liepa, da si došao!“ Ganljivo je bilo poslušati, kako so ranjenci pripovedovali o svojih ranah in svojih dogodkih ter svojih bratih, ki so N stotako v bojih. Neki Hrvat ji« celo udlano razlagal: „Rad trpim. Kakor je volja božja, tako se naj zgodi. Ce sem pripravljen na srn rit in padem v bitki, umr-jem rad kot hraber junak,“ Slovenci so bili samo tti-je. Eden izmed njih, Mihael Kamnik od Sv. Jurija p. Taborom, je Prevzvišenemu pokazal patrone, M jih je prinesel seboj. Imel je avstrijske, srbske in ruske, Na vprašanje, kako da ima tudi ruske, ko je bil samo na srbskem bojišču, je odgovoril, da- imajo iSr-bi tudi ruske patrone. Prevzviišeni je podelil v vsaki izmed mnogih sob sv. blagoslov, je dal razdeliti med ranjence ,razne knjižice in molitvenike ter je podaril za pje 150 K. Obljubil jim je, da bo prihodnji dan daroval sv. mašo za nje ter jim je naročili, naj v svojih prihodnjih pismih pozdravijo tevoje drage domače tudi v njegovem imenu. Ta,ljub obisk si bodo ranjenci ohranili gotovo v dobrem in hvaležnem spominu.
Iz šole. Imenovani so: Začasna^ učiteljica fv Prevorju Terezija Cerjak za definitivno učiteljico i-stotam; začasni učitelj? Anton Gmajner na Pilštanju za definitivnega učitelja isjtotam; ' začasna učiteljica v Sromljah Cecilija Eržen za definitivno učiteljico-i-stotam; začasni učitelj v Zdolah Karol Rumpret za definitivnega učitelja istotam;/ za šolskega voditelja v Mariia,-Reki je imenovan definitivni učitelj v Žetalah Franc Zrimšek; učiteljica ženskih ročnih del v Novjcerkvi J. Kavčič bo odslej podučevala isti predmet tudi na šoli pri Sv. Duhu v Halozah; prestavljena je učiteljica Pavlina Kosec iz Podove v Spita" lič; v stalni pokoj je stopila začasno upokojena učiteljica Josipina Slane; prestavljena je učiteljica Marija Pavlič iz Tepanja v Laporje. — Priznanje šege izreklo za mnogoletno zvesto službovanje učiteljici ročnih del na dekliški šoli v Celju Mariji Bračič, ki je stopila v stalni pokoj.
*	Imenovanje. Zdravnik dr. Bergman je imenovan za okrožnega zdravnika za okrožje Slivnica pri Mariboru. V Framu ordinira ob delavnikih od 8. do
9.	ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne. V Gornji Polskavi ob nedeljah od /411.—12. ure in v Šmartnem pri Vurbergu ob petkih od 2.-3. ure popoldne.
*	Umrl je v Gradcu upokojeni profesor g. Jožef Kronberger, star 75 let. Pred leti je bil profesor tudi na mariborskem učiteljišču.
Ranjen „Daničar“. Kakor je posneti po dunajskih listih, je bil na galskem bojišču ranjen visoko-šoleo dr. Franc Stele, član kat, akad. društva „Danica“ na Dunaju,
Kn.-šk. di j. semenišče. V tem zavodu je sedaj in bo še menda nekaj časa rezervna vojaška bolnišnica«, Dokler to traja, ne morejo gojenci v zavodu dobiti stanovanja in hrane, Kn.-šk. župnijski uradi so prošeni, da opozorijo na to semeniščane.
Dr. Rosina, ki je šel, kakor smo; že poročali, ko je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora, takoj v sanatorij Hansa, je bil že trikrat operiran. Počuti se že 'nekoliko bolje.
Izpred d e žel n obrambne ga sodišča. ' Iz Gradca se poroča:	Nadalje so izpuščeni:	Vincenc Vindiš,
posestnikov sin v Orehovi vasi pri Mariboru; Dav. Tombah, trgovec v St. Vidu pri Ptuju; J. Godec, u-čitelj v Lembahu pri Mariboru; J. Godec, učiteljica v Lembahu in A. Krištof, solicitator pri dr. Fermev-cu v Ptuju : trgovca Priča in Kramar v Celju ; brar tje Maline iz Trnovelj.
Obrekovanje slovenske duhovščine. Kakor smo že ’-'oročali, je v praškem listu „Bonifatius-Korres-pondenz“ graški vseučiliščih profesor dr. Ude grdo obrekoval slovensko duhovščino. .Okjtobrova številka omenjene korespondence pa prinaša izjavo uredništva, da se ne identificira z mnenjem dr. Udeja, da celo naravnost njegov članek odklanja; ter povjdarja, da je bila slovenska duhovščina vsikdar domoljubna, Ob enem prinaša tudi popravek mariborskega o-brambnega društva ter tako prekliče 17 lažnjivih ali vsaj neresničnih trditev članka, ki ga je spisal dr. • Ude zoper slovenske duhovnike. Profesor je tudi tožen in bo moral dati sodnijsko zadoščenje.
Proti obrekovalcem, ki so zakrivili, da so bili nekateri po cele tedne po nedolžnem zaprti, je vložena cela vrsta tožb, da se v prihodnje zabrani tako brezvestno ravnanje,. Svarimo torej, da nihče ne razširja. neosnovanih govoric.. Kajti opozarjamo vsako-Sar: ki sliši o sebi govoriti kaji žaljivega, naj takoj toži dotične osebe, sicer lahko radi kake še tako neumne čenče pride po nedolžnem v zapor.
„S T R A 2 A.**
in žene; možje od 18. do 50. leta samo tisti,, ki so na podlagi zdravniške preiskave spoznani za nesposobne za boj^ dalje zdravniki, 'kirurgi in duhovniki, U-pati je, da se bo tak sporazum sklenil tudi med Rusijo, Francijo in Avstrijo.,- Kedaj bodlo došli domov ujetniki, ki ,so jih sovražniki ujeli v, vojski, se da sedaj še težko ugotoviti. Poročalo si© je sicer, da bodo sovražne države med seboj zamenjalo [vojne ujetnike, ali do sedaj še o kakem takem resnem koraku ni bilo slišat:. Kakor je posneti iz dosedanjih poročil, se najslabše godi onim Avstrijcem, kli so ujeti v Srbiji. Iz Rusije pa prihajajo poročila, da se\ z .avstrijskimi ujetniki tam zelo človekoljubno postopa.
Poročilo Schulvereina. Nemški Schulverein je razposlal vsem listom poročilo, J da kajteheti na Slovenskem Stajerju nisoi hoteli sprejeti njegove _ ponudbe, da za nižjo odškodnino kot đoseđaj poučujejo na šulvereinskih šolah. Mi popravljamo in izpopolnjujemo na podlagi dobrih informacij to poročilo v toliko, dia se tudi od učiteljev na šulvereinjskih 'šolah n!i zar htevalo, naj odslej poučujejo za nižjo plačo.
Padli slovenski junaki. Te dni je umrl v ptujski vojaški bolnišnici pešec Pavlin od 4, bataljona 87, pešpolka, doma iz Bizeljskega. V vročih bojih na, srbskem bojišču je dobil strel v glavo in vkljub vsemu naporu zdravnikov se ni posrečilo ohraniti tega junaka pri življenju. Omenjeno bodi, da je bil ta-le slovenski junak že poprej enkrat ranjen na, bojišču, in komaj, 'ko je nekoliko okreval, s© je zopet vrnil na bojišče. Od svojih starišev se je poslovil z besedami: „Sedaj pa, grem v gotovo smrt, z Bogom!“ ~ Hrabremu slovenskemu mladeniču bodi zemljica lahka . . .
*	Nadvojvoda Karl Franc Jožef, imejitelj pešpolka štev, 19. Cesar je imenoVal prestolonaslednika Karla Franc Jožefa za imej telja pešpolka, št. 19. Temu polku je bil dosedaj imejitelj umorjeni prestolonaslednik Franc Ferdinand, pred njim pa rajni princ Rudolf. Polk sestoji iz ogrskih vojakov.
Nadvojvoda Franc Salvator v Gradcu. V sredo, dne 14. oktobra dopoldne, je došel v Gradec glavni inšpektor avstrijskih sanitetnih napr;atv, nadvojvoda Franc Salvator, Ogledal si je bolnišnice grajske garnizije.
General Auffenberg je šel v pokoj. Cesar mu je tem povodom, v posebnem pismu izrekel svoje priznanje za uspešno vodstjvb izročene mu armlade ter si je pridržal njegovo zopetno uporabo.
Sprememba v generaliteti. Za poveljnika naše 3. armade je imenovan general pehote Svetozar BorOeviö p'}. Vojna. Vpokojena sta zborna poveljnika general kavalerije Giesl pl. Gieslingen (8. armadni zbor v Pragi) in general pehote pl. Hortstein (9. armadni zbor vLitmericah),. Iz zdravstvenih razlogov so odpuščeni armadni polveljnik vitez pl, Auffenberg in zborna poveljnika general konjenice Koloszvary de Koloszvar (11. armadni zbor v Lvovu} in general pehote Oton Meixner (7. armadni zbor v. Temešvar ru). Za poveljnika 8. armadnega zbora je imenovan podmaršal pl, Scheuchenstuel, 1 za poveljnika 6.. armadnega zbora (Košiče) Artur Arz, za poveljnika 7. armadnega zbora, podmaršal' Fail Grieszler; podma,r-šaj Stefan Ljubičič je povišan za fern, in imenovan za poveljnik©) 11. armajdnegaj zbora; za generala pehote in za, poveljnika; novo ustanopljienega, 17. armadnega zbora je imenovan podmaršal Karol Kritek, — Opomnimo, da se je večina teh sprememb zgodila že pred nekaj časom, in da torej, kaikor hočejo vedno nekatere zlobne govorice vedeti, niso z zadnjimi dogodki na bojišču V nobeni zvezi. Dobro bi pač bilo, da bi se izpremembe na vodilnih mestih naše armade redoma tudi takoj objavile,
*	Imenovanje novih častnikov. Cesar je imenoval učence III. letnika vojaških akademij za poročnike v armadi.
Kako se godi avstrijskim ujetnikom v tujini.
Nimajo posebno prijetnih dni oni. Avstrijci, ki so se za časa 'izbruha vojske nahajali v: tujini, v državah, ki so nam sovražne, 'ali pa, ki so prišli med vojsko v vojno ujetništvo. Začetkom vojske so naši sovražniki v svojih deželah pridržali veliko avstrijskih državljanov, ki niso mogli več;,domov. Danes je kraj in usoda velike večine teh oseb znana. Rudeči križ že danes posreduje poštno zvezo med temi ujetniki in nami. Naše zunanje ministrstvo pošilja, političnim u-jetnikom na Francoskem in Angleškem tudi denar do 390 K in sicer potom ameriškega poslanika na Dunaju. Ta nakaže ameriškim poslanikom v Londonu in Parizu denar kar brzojavno. Upanje je, rda se bo to omogočilo tudi političnim ujetnikom na Ruskem. Z Angleškega se smejo vrniti sledeči Avstrijci: otroci
Poizvedovalni urad na Dunaju naznanja, da posreduje od sedaj naprej pošto ne samo med ujetniki, ampak tudi med civilnimi oseba,ini, Id so pridržane v Rusiji, Srbiji in Crnigori. Pošilja tudi denar. Naslov je:	Hilfs- und Auskunftsstelle für Kriegsge-
fangene, Dunaj, I, Jasomirgott Strasse št. 6.
Hud mraz v Rusiji. Iz pisma, ki-ga je te dni dobil mariborski delavec Bogomir Bratušič od svojega brata, ki je kot avstrijski vojak' 97. pešpolka u-jet na Ruskem, je posneli, lda( je že zadnje dni meseca septembra vladal v Rusiji hud mraz. Ujetnik piše: ,„|Pri Grodeku sem bil dne 27. avgusta ujet od Rusov,. Bil sem ranjen v hrbet. Krogla, mi je obtiča-,a v hrbtenici. Rusi z nami zelo lepo postopajo. Ruski zdravniki so mi v nekem mestu blizu Moskvie potegnili kroglo iz hrbta. Rana je bila že ,ysa zagnojena. >Ako ne bi zdravniki tako skrbno pazili na me, gotovo bi bil podlegel težki rani, a sedaj sem že tako daleč okreval, da lahkta s palico šan'tam po sobi. Včeraj, dne 29. septembra, so nas prepeljali v Moskvo. Mesto je izredno veliko in lepo*, polno bogastva. Ruščine sem se že do dobra privadil. Rosi so zelo pobožni ljudje. V naši bolnišnici imamo veliko podobo Matere božje, pred katero se vsak večer ob 8. uri zberejo zdravniki in vsi ranjenci ter dobre četrt ure molimo. 'Jaz molim po naše, Rusi pa po pravoslavno. Od predvčeraj naprej imajmo tukaj izvanredno močen mraz, kakor je na primer v Mariboru okrog božiča. Tla so popolnoma zmrznjena!. Solneni žarki nimajo skoro nobene moči več. Avstrijske in nemške ujetnike. kateri so zdravi, pošiljajo Rusi, tako sem sli ŠP}, v rudnike kopat premog. Ce je božja volja, se ob Novem letu zopet vidimo. Prisrčne pozdrave iz daljne Rusije!“
Francoski duhovniki — kot uje third na N eniškem. Kakor je znano, se morajo francoski duhovniki bojevati Kot navadni prostaki v vojni črti. Veliko od njih jih j,e že ujetih in interniranih v vojnih taboriščih. Kardinal Hartmann v Kolinu se je obrnil že do nemškega cesarja, naj bi se usoda, teh duhovnikov omilila. Nemški cesar je nato odredil, da postopajo ž njimi kot s, častniki.
Sienkiewlcz v Krakovu. (Slavni poljski pisatelj Sienkiewicz se nahaja v Krakovu. Poljski 'komisar v Kielcah Sokolniecki je obiskal Sienkiewicza na njegovem posestvu Oblegorek in mu priporočil, naj se ogne vojnemu vrvežu s tem, da, odpotuje pod varnim spremstvom v Varšavo ali v Krakrtv. ,„Mislim, da bo celi deželi zadostovalo“, piše Sokolniecki, j,,jče povem, da je Sienkiewicz odpotoval v Krakov.“
Lvovski, nadškof zaprt. „Nowa Reforma“ poroča, da je zaprt nadškof dr, Jožef Bilczewski, ki je o-stal v Lvovu.
Morilec predstavljen srbskemu prestolonasledniku. Pred sodiščem v Sarajevu, .kjer se vrši sedaj obravnava,1 proti morilcem, prestolonaslednika Frane Ferdinanda in soproge, je izpovedal; morilec Cabrinovič, ki je vrgel prvo bombo: Nekega, dne meseca aprila t. 1, gai je predstavil ravnatelj tiskarne Živojin Barčič (odbornik Narodne Obrane) srbskemu prestolonasledniku Aleksandru. Iž, njim se je dalje časa pogovarjal, toda o Čem, tega Cabrinovič noče izpovedati. — S tem je < pač dovolj dokazano, da je tudi srbski kraljevi dvor (imel svoje- roke pri umoru vmes in da ga zaldene sedaj zaslužena kazen, ko mu avstrijski vojaki korak za korakom jemljejo zemljo, na kateri je preživljal svoje zločinsko življenje.
Na dež. kmet. gospodinjski šoli v Repnjah, postaja Vižmarje na Gorenjskem, se prične zimski 6-mesečni tečaj dne 5. novembra; t. 1. in bo trajal do 25, aprila 1915. Sprejemajo se gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo ln izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zayodu čč. šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Prošnje za sprejem je vlagati pri vodstvu Šole v Repnjah do dne 3.. novembra t. 1. Prošnjam je prjdejati zadnje šolsko spričevalo, krstni list in zalvOzno izjavo starišev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Pripomniti je, da se uče gojenke vsega gospodinjstva, kot: kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora kranjskega.
V eni noči osivel. Vodja godbe deželnobramb-nega bataljona v Ljubnu na Štajerskem, narednik Riedl, je v bitki pri Lvovu v nekem gozdu zašel. Bil je sam. Napočila je noč, Riedl je bil prisiljen, da je v gozdu prenočil. Ponoči so kozaki vedno patruljirali čisto blizu njega, ki se je ves čas nahajal v smrtni nevarnosti ; še-le zjutraj se mu je posrečilo, da je iz gozda pobegnil. Vrnil se je nazaj k svoji četi, kjer so ga komaj spoznali, ker so mu lasje in brada čez noč osiveli.
*	Pogreša se öetovodja 17.. pešpolka, 3. marš-kompanije,, Rudolf Krulc, obratni; vodja v tovarni H, Pogačnik v Rušah. Njegova žena je dobila od njega zadnje' sporočilo dne 26. avgusta. Neki ranjeni vojak ga je videl dne 8. septembra še pri Lvovu, od tedaj pa ni nobene vesti več o njem. Kdor kaj ve, naj bo tako prijazen in naj sporoči gospej Mariji Krulc v tovarni H.. Pogačnika v Rušah. — Pešec 87* pešpolka, Dolinar Matija, se pogreša od 26. avgusta. Ker so vsa poizvedovanja po njem brezuspešna, se obrača njegova mati na one, ki kaj vedo o njem, naj blagovolijo to sporočiti na naslov: Urša Dolinar, posestnica, pošta Sv. Miklavž pri 'Ormožu.
*	Važno za one posestnike, ki prodajajo živino in meso v Maribor. V mariborskem okraju, posebno na Dravskem polju, so dacarji vcepili posestnikom prepričanje, da, se mora na vsak način dac od zaklane živine tam plačati, „kjer je kri tekla“, Ker pa je to popolnoma protipostavno, zahtevajo dacarji v Mar riboru, kamur pripeljejo kmetje svinje, zopet še enkrat dac, ker vedo, da kmet tam, kjer je kolinil, ni dolžan placati dača, ampak tam, kjer se meso, oziroma zaklana živina proda in použije, n. pr. v Mariboru, — Stranke, ki pa so dači podvržene, n. pr. krčmarji, mesarji po poklicu itd., ti. pa morajo pid klanju plačati dac, ali. doma meso porabijo ali ga pripeljejo v Maribor na trg. Te stranke pa prinesejo v zadnjem slučaju boleto prvega daoarja seboj in te bolete morajo mariborski dacarji upoštevati, ker je to postavno, ne pa one bolete zasebnikov, ker te niso postavne.
Polzela. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira iz Gradca, so volitve na Polzeli v celem obsegu ovržene in se morajo volitve ponoviti na celi črti.
Konjice. Dne 1. oktobra se je hotel šest let star sinček posestnika. Vičiča, iz Ztbelove greti pri ognjišču. Prišel je preblizu ognja; obleka je začela goreti. Oče je prihitel, da bi rešil sina,, toda bilo je že prepozno; siromaki je umrl čez dva dni na opekli-
*	Dobrna. Kakor smo cesarjev rojstni dan naj-slovesneje ob udeležbi Vseh slojev, prebivalstva obhajali, tako simo tudi god Njih veličanstva presvetlega cesarja praznovali nad vse slovesno. Kar je bilo od preč. kn.-šk. lavantinskega ozdin arij atei naročeno, se je izvrstno izpolnilo. Izvanredno ljubka pa je bila otroška pobožnost za našega cesarja, armado in domovino. 'Otroci so bili že 17, nedeljo povabljeni, naj prejmejo od četrtka naprej sv. zakramente in da naj posebno nedeljo, ko dobrnska župnija v teku 15 let, odkar je roženvenška bratovščina tu kanonično speljana, obhaja posebno slovesno, pristopijo skupno k mizi Gosbodovi in da naj ljubemu Jezusu po priprošnji Marije, pomočnice kristjanov in kraljice sv. rožnega venca, ter velikega svetnika sv,. Frančiška, patrona našega cesarja, priporočajo presvitlega cesarja in oelo vojskujočo se domovino. Kar je otrok-obha-jancev, so prišli k sv. obhajilu, čeprav še nimamo šole. Pa tudi drugi verniki so prejeli sv. zakrament v gori omenjeni namen in darovali mnogo odpustkov posebno rajnim vojakom-junakom. Nad 400 sv. obhajil priča res veliko gorečnost za tako malo župnijo. — Dne 15. avgusta, na praznik farne patrone, 16., 17. in 18. avgusta, je oddelek našega Kadečega križa priredil nabiranje darov za Rude'či križ. In uspeh je bil nepričakovan. V 15 domačih nabiralnikih, ki jih je dala posojilnica na razpolago, se je nabralo 267 K 77 vin. in še 4 lire. Po nabiralnih polah pa je prišlo 755 K 54 vin., tako, da je naš Rubeči križ z darom tukajšnjega graščaka g. Ružička odračunal dne 25. avguste 1914 celjskemu Rodečemu križu 1123 K 31 v. in 4 bre. V cerkvi smo nabrali 50 K. Ker je pa kva-terni četrtek pri nas sejem bil, je že 5 vrlih deklet naprej nabiralo darove istotako tudi na 4. oktobra. Sploh moramo nad vse pohvalno omeniti požrtvovalnost naših nabirateljic in nabirateljev. Kakor izvemo, je tudi gospod župan na 4. avgusta nabral lepo svoto. Četrtega, oktobra smo pa v cerkvi zopet nabrali 25 K, poleg tega pa še lepo svoto za sv. Očeta. Tako se vidi, da naše ljudstvo ljubi svojega cesarja in domovino ne le v besedah, ampak v dejanju in resnici. Zdaj še pričakujemo od naših vrlih kmetov,, posebno od Sv. Jošta, obljubljeno volno, da dobijo vojaki toplo obleko. — Ranjencev še ni pri nas. Pridejo baje še-le spomladi. Tudi beguncev še ni.
*	Sv. Peter v Savinjski dolini. Raznoterosti. — Za Rudeči križ se je pri nas nabralo dosiedaj 810 K. Na slavni imendan Njih c. kr. Veličanstva smo priredili za blagor cesarja in domovine slovesno procesijo z Najsvetejšim. Naša mlada, sedaj 32 udov bro-ječa godba, sedem jih je sedaj pri vojakih, ’ je lepo svirala veličastne slavospeve, v cerkvi pa ob koncu cesarsko pesem, katero je mnogoštevilna množica navdušeno prepevala. Naši bojevniki, okoli 100 jih je, nam dan za dnevom iz bojišča pošiljajo pozdrave in nas prosijo, da jih priporočamo Mariji in Gospodu vojnih trum; Bog nam jih pripelje z vencem zma,ge okrašene nazaj ! Na čestitko, katero smo poslali svojemu najodličnejšemu častnemu občanu, prevzvišene-mu gospodu knezoškofu, k Njihovemu slavnemu imendanu, so nam visokoisti milostno odgovorili, da izročajo oelo župnijo božjemu varstvu. — Hmelja je že polovico prodanega, cena je nizka — okoli 1 K 20 vin — ; pa kmet, ki ima razun hmelja dovolj drugih poljskih pridelkov, je tudi za manjši hmeljski izkupiček Bogu hvaležen.
Celovec. Olskrbništvo hotela „Trabesteger“ v Celovcu naznanja, daje z dne 1, oktobrom leta 1914 vodstvo hotela in gostilne v novih, veščih in stroko-
vipaških rokah. Novi najemnik bo točil razna izvrstna pristna vina; in vedno svježe pivo ter bo skrbel za dobro, ;zborno kuhinjo, točno postrežbo, snažnost in red. Zato se oskrbništvo hotela prav toplo priporoča, da s svojim obiskom izkažete naklonjenost in zaupanje novemu najemniku, ki bo vse storil, da boste zadovoljni v vsakem oziru. V hotelu je po večerih najti slovensko družbo. Za mnogobrojen obisk in požrtvovalno naklonjenost se toplo priporoča oskrbnikovo hotela („Trabesinger“ v Celovcu, Velikovšk;«. cesta 5.
Kardinal Pietro Gaspari, papežev državni tajnik. Kardinal Pietro Gaspari je imenovan za novega papeževega državnega tajnika namesto umrlega kardinala Ferrata. Kardinal Pietro Gaspari je bil rojen v Vissu, škofija Norcia, leta 1852. Časopisje pozdravlja z velikim zadovoljstvom imenovanje kardinala Gaspari-ja za, državnega tajn ka,. Kardinal Gaspari je znan po vsem katoliškem svetu zaradi krasne in velike knjige, katero je spisal o kanoničnem pravu. Znan je tudi kot izboren in spreten diplomat, kakorš-nega tako zelo potrebuje sveta stolica v sedanjih resnih in burnih časih.
Ranjenci in padli*
Pešpolk štev. 47:
Mrtvi: poročnik Bendi Karl, poročnik Burian Franc, poročnik Dolinšek Bdvard, poročnik Flaschner Ludovik, praporščak Judmaier Jožef, poročnik Kienz Gvido, stotnik Römer Krnil, praporščak Schön do rf er Anton, nadporočnik Wjeßpeiner, Karl, Do-baJj Jožef, Albrechter Karl, Fuchs1 Marko, Haas Franc, Dostal Franc, Gaberc Alojzij, Hagendorfer Janez, Berghold Franc, K Christian, Fürbaß Anton, Jafernig Simon, Bild Viktor, Amreich Franc, Bachi Janez, Bassanese Anton. Beck Franc, Bezjak Jakob, Cojhter Jožef, Dichtl Franc, .jPärber Jožef, Flucher Franc, Frühwirth Franc, Hajden Janez, Hallecker Herman, Hercog Rudolf, Hutterer J-anez, Jarc Janez, Jauk Janez, Aldrian Anton, Berger Janez, Fruhmann Alojzij, (Cangi Ferdinand, Hagendorfer Janez, Hauer Ferdinand, Hauer Martin, Buchmann Leopold, A. Damm, Feier Jožef, Fuchshofer Franc, Gorjan Franc, Ignacij Drescher; četovodje Kistenbauer Franc, Knaus Jožef, Leber Fr., Lukas Jožef, korporali: Kaiser ,Briderik, Leskovar Karol, Leop. Payerl, Peer Roman, Pucher Anton, Weninger Franc, korporali v rezervi: Kikmaier Janez, Lenz Jožefi Puntigam Alojzij, Julij Ulrich, Wagner Ljudovik, Pretner Blaž, Tot Aleksander; fraj-tarji: Koruh Janez, Muster .Jožef, Ornik Anton, Rabi Jožef, L. Rasch, Weiss Franc, Wilitschi Janez, rezervni frajtar Weiss K., tamburji: Köldorier Alojzij, Planičič Franc; pešci: Koren Karl, Kollmeier Alleksander, Kramer Anton, Kuhar Srečko, Ladler F., Medovnik Franc, Mörth Konrad, Muršek Rudolf,/Neubauer Anton, Ogrizek Janez, Ostermentnik Miha. Panzera Franc, Pendi Alojzij, Raffler Anton, Ritz Anton, Sanzin Rutilio, Šlamberger Janez, Schober Franc, Schrumpf Anton, Schwarz Jakob, Karol Schwarz, Schwarz Jožef, Strohmeier Jožef, Sumer Ferdo, Šva-gelj Alojzij, Vihar Anlton, Violin Kornelij, Visočnik Anton, Weber Alojzij, Weiss Alojzi[j', Windisch Janez, Zmugg Anton, Zoller Janez; ^,pešci v rezervi: Koller Ludo vtik, Leber Kristijan, Mal-linger Miha, Pilh Janez, Pok Jožef, Polzi Vinko, Pristovnik Pavel, Puntigam Friderik, Rabi Franc, Sauer Jurij, Simič Franc, Spragler Franc, Sue Martin, Vouk Jakob, Weinkogl Anton; nadomestni rezervisti : Kisslinger Melhior, Kirchengast Jožef, Sa’ rok Karol, Schober Jožef in Weiss Janez.
Ranjeni: poročnik Baumgartner Vinko, poročnik Vikt. Brandstetter, praporščak Dobija Jožef, (stotnik Dzimic Ismet, nadporočnik Ecker Robert, nadporočnik Giorgieri Bernard, nadporočnik Griskar Oton, poročnik Hussak Ludovik, iiadporočnik Kutschera Valter, poročnik Leonhard Oton, poročnik Ferdinand Lorber, stotnik Martinovič Emil, poročnik Nagel Rudolf, major Neth Edvard, praporščak Ortner Anton, poročnik Paulin Franc, nadporočnik Schreiber Oton, praporščak Sirk Leo, poročnik Tomaž Šorli, Istotnik Springer Herman, praporščak Taros Jožei, major • Teuchert-Kaufmann E. pl. Traunstetinburg Friderik, podpolkovnik Traunsteiner Maks, Undesser Jožei, praporščak Vidic Ignacij;, praporščak Weinhardt Rajmund, Fingerhut Jožef, Jožei Anders, Bohak Jožef, Braunstein Frano, Draxìer Alojzij, Dunkel Jožef, Erhart Anton, Falec Franc. Fischer Janez, Fruhmann J., Geuser Karol, Holler Avgust, Haas Lamb eilt, Hirschmann Karl, Ackerl Karl, Augustin Alojzij, Brandner Alojzij, Emann Simon, Fauland Jožef, Fauster Anton, Felgič Franc, Fläschhacker Rom., Fruhmann Avgust, Fuchs Jožei, Gaizetti Janez, Golob Franc, Gril wregor, Gatarič Roman, Cele Aleksander, Herzer Ernest, Amon Jožei, Amtmann Janez, Brandi Janez, Draxler Jožei, J. Gießauf, Hutter Janez, Blačič Blaž, Crnko Henrik, Etti Rupert. Fink Janez, FinnocMaro Ramerò. Fuhrmann Jožef, Gerbec Jan., Gert Karol, Hagendorfer Avgust,, Hilfstein Izak, Hirschmann J., Hofer Jožef, Ilörzer Anton, Hulla Jožei, Jandl Franc, Joch K., Ghytka Bohumil, Hlacr Franc, Auer Pavel, Freitag Anton, Ant. Holzmann, Adam Aadam, Anzel Franc, Asrigal Andrej, Augustin Blaž, Augustin Franc, Babrič Janez, Bäck Franc, Balas E., Barvič Adolf, Baumann Matija, Beran Teodor, Berghold Janez. Berglez Jožef, Bernat Anton, Bešlič Anton, Bock Jožef, Božuško-vdč Valentin, Bračič Jožei, Brandi Jožef, Bsauneggj Franc, Brave Karol, Breitegger Gabrijel, iBrezner Janez, Breznik Jožef, Gvido Brezze], Brus Janez, Buchgraber Friderik, Cajn Janez, Rudolf Ceh, Černoga Alojzij, Cieser Jožef, Damisch Karol, Debenjak J., Delinšek Edvard, Deng Karol, Deutsch Janez, Dobnikar Jurij, Dunst Franci, Edegger Janez, Einöder Jožef, Erbes Karol, Fin-žger Peter, Flucher Manez 13. stotnija, Flucher Janez 15. stot., Fras Ignacij, Freißmut Alojzij, Frescher (Janez, Frühwirth Fran, Fuchs Jožei 5. stotnija, Fuchs Jožei 8. stotnija, ‘Fuchs Tomaž, Gaßner Oton, Gerth Janez, Glodeo Frane, Gornik Dominik, Jožei Gosch, Gasser Alojzij, Grabnar Oton, Grižnik Ferdinand, Haas Anton, Haberle Jakob, Hader Janez, Heinz Jurij, Leopold Hainz, Halbedel Janez, Hardinger Aleksander, Haring Gottfried, Hasner Otto, Huderer Jožei, Herunter Jože,, Herzog Antbn, Hie-baum Jožef, Hodi Janez, HolzI Ariton, Hrasnik Julij, Jakolič A., Joitc Jernej, Jakoš Frane, Job Karol, Jurza Janez, Ajd Alojzij, Aldrian Ferdinand, Aldrian Francj, Aldrian Janez, Aldrian M., Baumann Franc, Baumann Vinko, Berglez Janez, Breg Franc, Bregant Avgust. Drosg Janez, Eberhardj Alojzij, Eilez Franc, Feibel Franc, Fellner Ignacij, Ferlinc Janez, Firpaß Jožei, Fr. Friedrich, Fzchs Franc, Golob Alojzij, Greiner Jožei, Grič Rud., Guttmann Anton, Heubel Anton, Heller Henrik, Hinauf Florjan, HolzI Janez, Jeindl Franc, Jarc Jožef, Aufhauscr Vinko, Brandi Franc, Bulečič Martin, Deutschmann Janez, Edler Janez, Eiletz Jožef, 'Feiertag Jožef. Flego Martin, Friedl Karol, Fritz Anton, Göbei Anton, Godec Franc, IGraBmugg Ludovik, Greiner Anton, Hainz Franc, Hebenstreit Anton,, Held Simon, Hirtl Rudolf, Holler Alojzij, Elbischger Jurij, Adler Janez, Borusch Gustav, David Hartinger.
Ranjeni: četovodje : Liebmann Franc, Maier Franc, Platzer Leopold, Schlagenhausen Franc, .Schuster Franc, Wieser Matija, Wruss Anton, rezervni četovodje: Kampuš Stefan, Petek Avgust, Ritscher Alojzij, Takner Alojziji, korporali: Lafier Jož., Lampi Anton, Lamprebter Friderik, Mlasko Janez, Monschein Alojzij, Müller Friderik/, Müller Jožef, Rindler Karol, Schnitzer Franc, Schfwarz Florijan, Schwinger Alojzij, SHlberschneider Ig-Klojčnik Janetz, Klug Janez 8. stotnija, Klug Janez 14.'. stotnija,
Koch Franc, Koch Janez, Kohne Franc, Komici Karol, Konrad Valentin, Kopje Miha, Koren Jože:, Kossbek Ljudovik,' Krampi Matija, Krasser Avgust, Kraus Alojzij, Krebs Friderik, Franc Kreiner, Kretzenbacher Boštjan, Krois Matija, Labes Adolf, E. Lampreht Lascak Rudolf, Lassnitzer Jožef, Leuz Janez, Lesnik Alojzij, Lilek Jožef, Lienhard Franc, List Jožei, Marek Janez, Macher Janez, Macuk Franc, Meier Friderik, Mandl Jožei, F Matinšek, Matosovich Simon, Maurič Ferdo, Mechia Ernest, Bogomir Meier, Melcher Avgust, Mettinger Anton, Milloch Jakob, Moder Fra.,o, r.iohorič Anton, Motaln Mihael, Nendl Janez, Nerat Franc, Neuwirt Jožef, Neger Franc, Obenaus Janez, Òbent-aus Karol, Omauska Jožei, Paher Eranc, Pa(il Friderik, Pain J., Panger Jožef, Paumann Alojzij, Pauman Atnton, Pauman Julij, Pausch Jožei, Penitz Albert, Petek Maks, Peče Rihard, Pfeifer Roman, Philip Anton, Piančič Jurij, Pichler Henrik, Piurtinič Janez, Pintar Jožei, Pin Janez, Pliberšek Janez, Pflügstl Ferdo, Podbršček Jožef, Pock Peter, iPongratz Avgust, Porta Jožef. Požar Alojzij, Prasi Janez, Pranger Benedikt, Pratte Alojzij, Pri-stavnik Anton, Priickenptuhl Adolf, Prinkler Jakob, Puklič Ja*-kob, Pulko Jakob, Pürstner Franc, Pusetič Peter, Raekkolz Anton, Raffler Jožef, Razem Anton, Rečnik Franc, Reicher Franc, Rep Jakob, Repnik Franc, Resch Edmund, Reach Simon, Ribič Anton, Rihtar Janez, Ritter Jožef, Robert Avgust, Robnik Miha, Rojs Franc, Rola Ljudovik, Rožič Janez, Rossmann Jožef, Ro-vis Anton, Rumpler Franc, Runka Matija, Ruzier Jožei, Safor-nik Andrej, Sailler Janez, Sajmhoier Jožef, Sammer Ferdinand, Saria Alojzij, Schejauf Alojzij, Scherzer Janez, Schibrot Janez, Schicker Jožef, Schleich Miha, Schmied Franc, Schnabl Ernst, Schneeberger Viktor, Schönwetter Janez, Schrieb! Janez, Schuster Anton, Schweinzer Jožef, ; Sedevičič Janez, Seiber Janez, Senekovič Janez, Seršič Martin, Sirk Jane4 Šmogavee Anton, nacij, Tax Henrik, Theussl Janez, Thomann Jožei, Treffner J., Zimic Jernej; korporali rezerve: Katschner Rudolf, Knass Janez, Kurnik Janez, Kurnik Miha, Mondoifo Hugo, Spittau Oton, Sissinger Jožef, Tristerer Gustav; enoletni prostovoljci korporali: Steinberger Julij, Suta Franc; frajtarji: Klemen Jožei, Jožef Knitte, Koller Aleks, Koller Janez, Krammer Alekš, Krimel Rupert, Lafer Janez, Landner Karol, Leber Alojzij, Lienhart Fran, Loibner Jožef, Meier Franc, Mejer Anton, Motzer Avgust, Fran Mörth, Mörth Janez, Muster Jožef, Nametnik Franc, Novaček Franc, Oravec Jožef, Otter Franc, Paschek Matija, Paurič Fr., Puchleitner Florijan, Ranz Jožef, Rauch Amdrej Rauch M$ha, Rumpler Franc, Rumpler Friderik, Sailler Janez, Schuler Fr.* Sucher Anton, Weber Franc; frajtarji v rezervi: Kramar Karl, Leitgeb Janez, Simčič J6žef, Steinklelibl Matija, 'Strohmeder Ferdo, Zirngast Kristijan; tamburi: Zorko Franc, Žolger Martin; trobentači: Kos Janez, Mandl Rudolf, Pratter Vinko in častniški sluga: Wiessder Jožei.
Pešci: Kacian Peter, Kaiser Anton, Kager Aßojzij, Kampus Henrik, Kasper Janez, Končič Anton, Kaufmann Alojzij, J. Kerbller, Kern Karl, Kern Janez, Kikmeier Alojzij, Kienler Leon, Kirbiš Janez, Klausner Leopold, Kienzl Manfred, Kleinschu-ster Martin, Klemen Jožef, Klemenčič Matija, Klement Marko, Steiner Jožef, Stessi Franc, Stii-ndecker Jernej, Straus Julij, P. Sruzek, Stupar Jožef, Suppan Janez 3. stotnija, Suppan Janez 7. stotnija, Supperi Jožef, Takner Ferdo, Tekauc Andrej-, Temei Frano, Teschi Jianez, Tieber Jožef, Tinnacher Ignacij, Treitler Martin, Tremel Maks, Trepo Ferdo, Trstenjak Janez, Trümmer Janez, Turk Anton, Turk Janez, Verbek Jernej, Verblač Janez, Veidel Anton, Visečnik Jakob, j Bosinek Anton, Wagner Franc, Watcher Janez, Weibzierl Matija, Weiss Janez?. Werther Roman, Windisch Franc, Winkler Alo.zij, Wiijzmann Jožef, Wraber Ant., Vračko Franc, Zenc Karol, Znidarko Jakob, Zofi Valentin, Fr. Zöhrer in Ovilak Antoni.
Rezervni pešci: Kaiser Florjan, Kapfenjsteflner Franc, A. Karmer, Kasper Jožei, Kern Jakob, Kovel Anton, Kohl Jožef, Kranjc Jožef, Kraut Karol, Krisper Herman, Krobatin Jožef, H. Lang, Lang Janez, Lepej Janez, Lepnik Franc, Lesnik Franc, Suponok Anton, Lutenberger Alojzij, Malli Matija,, Mihelitsch J., Miksch Peter, Marka Jožef, Mom Franc, N einš a k Marko, Franc Neumeister, Obendrauf Alojzij, Paschek Jožef, Pein Karol, Plečko Franc, Pohlhammer Anton, Potere Franc., Radi Franc, Tomaž Raussak,' Ranz Franc, Rauch Franc I, Repnik Franc, Robert Avgust, Rojs Edvard, Rudol, Franc, Schadelbauer Anton, Schicker Jožef, Schinner Rudolf, ScHinnerl Jernej, Schober Karol, Schönwefjter Friderik, Schweinzer Jožei, Sirk Anton, Smeh Alojzij, Sommer Aiojzij, Šrimf Karol, Stadler Jožef, Standeker Karol, Stolzer Friderik, Stumpf Franc, Tavčar Jožei, Troisier Janez, Valensat Henrik, Verbek Franc, Vodošek Lovro, Vogl F., Vogrin Leopold, Wagner Ferdo, Warm Hugo, Weiler .Friderik, Wieser Avgust, Winkler Janez, Wulte Janez, Zach Jožef, Franc : Zampar, Žavcar Janez, Zorn Anton in Zotter Alojzij.
Nadomestni rezervisti: Kerschberger Jožei, Kalcher Martin, Kreiner Franc, Krenn Avgust, Krizmančič Anton, Kumer Franc, Lah Janez, Lemež Friderik, Lip Jožef, Lukovnjak Anton, Lutenberger Frq^ic, Mahler Alojzij, Mania Franc, Marko Alojzij, Mesarič Franc, Musdardin Anton, Muster Valentin, A. Niederl, Papst Janez, Pehar Janez, Perko .Jožef, Petelin Karol, Pfeiler Franc, Pfeiler Jožef, Prassel Janez, Pratner Jožei, Pro-nitzer Jožei, Puch Janez, Raguza Anton, Rappold Jožei, Rauscher Alojzij, Reinisch Janez, Reininger Franc, Reinpreht Alojzij, Renegg Danijel, Rossig Karol, Schallt Franc, Schantl Jožei, Schattelbauer Anton, Scherz Jožef, Schiberna Janez, Schlauss Alojzij, Schober Franc, Schriebl Anton, Schwarzl Anton, Alojz Schweinzger, Senekovič Karol, Simonič Franc, Supperi Jožef, Tonetti Jakob, Trinkaus Franc, Uršler Franc, Vites Emil, Ant. Wagist, Wagner Alojzij, Walcher Janez, Wurzinger Jurij, Rud. Zdlosek, Zej Alojzij, Zemlič Rudolf, Žifko Janez, Zmugg Peter, j Soldatich Albert, Stany Janez, Steinberger Blaž in Stumberger Frane.
Od marš- bataljona:	m n t v i : • stotnika Haslam
Henrik, Hässler Hermann, rezervni poročniki Lünemann Artur, Miterer Ervin, Schmeidel Otmar, Schnabel Ferdinand in Theu-mer Walter; četovodje Leber Franc in Tegiej'(Gabrijel; korporali Grič Karl1, Koderman Narzis, Payerl Leopold, Polž Henrik; peš- j ci: Fasswald Frane, Heinzl Jurij, Jug Blaž, Pihler Franc, rezervisti Koinig Rudoli, Lakner Jožef, Lasat) Jožef, Morie Mart., Sauer Jurij, Črnko Ivan, Franc Boštjan, Haincl Ivan. —Ran- J jeni: štabni četovodje Koren Ivan ; četovodje Pungartnik Konrad, Renko Anton; korporali Polzi Jožef, Rauch Ivan, Sauer I-van; frajtarji Ferari Alojzij, Hoinig Ivan, Stegne Ignacij; pešci Ahat Jožef, Baumgartner Alojzij,l Bregant Franc, Bernhard Frano. Brunčič Ivan, Cerkvenik Anton, Franeešin Gvido, Gur-tin Jožef, Hirschman Ivan, Hohl Franc, Košne Ivan, Lorenčič Miha, Neumeister Alojz, Tzimič Jakob, Skomrič Jožef, Senekovič Ivan. rezervisti Kofler Ivan, Koser Štefan, Šmalzer Franc, Dreo Blaž, Gorjup Franc, Greiner Antonij iLukas Anton, Moik Jožei, Mrak Viktor, Pečenik 'Anton.
Dragonski polk štev. 5:
Mrtvi: Gruber Janez, Feriančič Alojz, Hren Franc,, Senica Francs Wadler Alojzij, Jeitler Alojzij, Zidarič Janez. Ranjeni: nadporočnik fMaur pl. Freyfelt, Bevc Janez, Kober Karl, Oosich Franc, Krajnc Franc, Štefančič Janez, Dolinar Pavel, J. Sulič, Lukas Anton.
Lovski bataljon štev. 9:
Dolinšek Anton, ranjen; Majerič Jakob od Sv. Lovrenca pri Ptuju, ranjen.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih,, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke.
Na morju.
Maribor, cine 15., oktobra.
Vojne sovražnosti na morju se še niso skoro nikjer razvile 'tako, kot je bilo pričakovati. Vidi se, da se sovražniki drug drugega boje. Sem pa tja se vršijo le manjše praske. Tako strašijo Francozi od òa~ sa do časa v Adriji s svojim brodovjem, obstreljujejo kak neznaten svetilnik, potem pa zopet zbežijo. Zdaj se je pojavilo dne 4. oktobra 36 vojnih ladij pred Dubrovnikom. Obstreljevale so svetilnik na otoku Daža in stolpič v Sovri.
Nemška torpedovka je dne 11. oktobra v Finskem zalivu zadela rusko križarko „Palado“, ki se je potopila z vsem moštvom.
Ameriško ferodovje v izhodni Aziji.
Dejstvo, da so Zedinjene države odposlale v iz-bodno-azijske vode svoje vojno brodovje in da so se vršili med Wasliingtonom, Toki jem in Londonom brzojavni pogovori, kaže, da je Amerika vsled vedno naraščajoče drznosti Japonske v skrbeh. Kakor znano, je izjavila Japonska začetkom svoje akcije, da se hoče omejiti na zavzetje Kiaučaua. Od takrat pa so dospeli angleški zavezniki že na Maršalske otoke in pa južne Karoline in zdi se, da v Washingtonu ne verjamejo več japonskim obljubam, da gre samo za mimoidoče zasedenje. Morda je tozadevno storila' ameriška vlada v Tokiju in Londonu korake ter hoče te korake s svojim brodovjem še bolj poudariti.
Boji za Klaučou.
Peking, 13. oktobra.
Uradno se poroča iz Pekinga: Japonci, ki prodirajo na polotoku Santung proti utrdbam ob meji na nemško naselbino Kiaučou,, imajo velikanske izgube vsled min, katere so Nemci položili. En cel bataljon japonskih vojakov, ki je prišel na polje, podsuto z minami, je zletel v zrak.
Zadnja poročila, došla v petek, 16. okt.
V Galiciji zmagujemo,
Dunaj, 15. oktobra opoldne.
Naš generalni štab uradno razglaša:	Včeraj
so naše čete zasedle od Rusov utrjenie višine pri mestecu Staro-Sol (med Chyrowom in Samborom). Tudi v smeri proti mestu Stary-Sambbr so zasedli več ozemlja, kjer so imeli Rusi svoje postojanke. Na severni strani Sjtrwiaza so naša krdela odvzela Rusom več višin do južno-izhoJdne strani trdnjave Prze-mysl. Ob reki San, severno od Przemysla, se tudi vrše boji. — Naši so zasledo/ali sovražnika, ki je udrl čez Karpate, že do mesteca Wyskow in Skole.
Trdnjave ne dam!
Cesar je poveljnika trdnjave Przemysl, generala Kusmanekaj, radi junaške hrambe odlikoval z redom železne krone 1. vrste z vojnim okraskom, Vrli branitelj trdnjave si je odlikovanje tudi zaslužil, kar posebno potrjuje naslednje uradno poročilo:
Dunaj, 15. oktobra.
Dne 2. oktobra, bb 3. uri popoldne, je došel pred trdnjavo Przemysl ruski vojni odposlanec s posebnim pismom generala Radko Dimlitrieva, ki poveljuje ruskim četam pred Przemyslom. Pismo se je glasilo :
„Gospod poveljnik! Srečhi je zapustila Vašo e. in kr. armado. Po naših zadnjih u spesi jih bojih se mi je posrečilo, da. sem s svojo armado obkolil trdnjavo. Nemogoče se mi zdi, da bi Vam sedaj prišla pomoč. Da se prepreči prelivanje krvi, si usojam Vaši ekscelenci predlagati, da se mi trdnjava prosto-voljno uda, ker je mogoče, aa se v tem slučaju od ruskega; vrhovnega povdlljsva, doseže za Vas in Vašo garnizijo časten odhod, 'Ako je Vaša Prevzvišenosl voljna se pogajati, potem prosim, da sporočite svoje pogoje našemu p oo bi ašč e n c u-p ari am ent a J'j u„ 1 podpolkovniku Wandu-ju. Ob tej priliki Vam ilzrekam svojo posebno spoštovanje. — Poveljnik obkoljujoče armade pred Przemyslom: General Radko Dimitriev.“
General Kusmanek je takoj kratko a krepko odgovoril: „Gospod poveljnik! Pod mojo častjo bi bilo. ako bi na Viašo sramotno in nizkotno namero dal še kak odgovor!“
Tako govorimo Avstrijci pred Rusi!
Avstrijska in nemška armada stojita pred Varšavo.
Osem ruskih korov poraženih.
Berolin, 15. oktobra opoldne. Veliki vojni stan poroča:
Na izhodnorpruskem bojišču 1 se je prodiranje močnih ruskih čet izjalovilo.
Avstrijska; armada, ki se bori na Rusko-Polj-skem ramo ob ha,mi z nemškimi (Hindenburgovimi) četami, napreduje v svojem prodiranju. Naše čete stojijo že pred Varšavo. Rusi so na črti Ivangorod— Varšava skušalij prekoračiti reko Vislo in napasti naše postojanke, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Na ruski strani se je udeiLežilo boja osem armadnih korov.
Poročila ruskih listov 1 o zaplenjenih nemških topovih so brez podlage.
Cesarjev god na srbskem bojišču.
Dunaj, dne 15. oktobra.
Kakšen duh in kakšna, samozataja preveva naše, v Srbiji stoječe čete, kaže načini, kako so te čete, ki stoje noč in dan v trdem boju, s sovražnikom in ga korak za korakom potiskajo pred sabo, obhajale god svojega najvišjega poveljnika. Zjutraj, dne 4, oktobra, so polkovne godbe tiho prišle v postojanke njihovih polkov in se postavile za okope. Kjer je bilo mogoče, je imel polkovni poveljnik 'kratek, dnevu primeren nagovor, ki so ga zaključili trikratni „Hura! “-klici na cesarja, Povsod so polkovne godbe, obrnjene proti sovražniku,, med grom en jem topov igrale cesarsko pesem, ki so jo častniki in vojaki sprejeli z brezkončnimi veselimi vzkliki. Burno navdušenje so izzvali zvoki pesmi „Živio Habsburg!“ in princa Evgena ter Radecky-jeve koračnice in drugih patriotičnih skladb. Ta priprosta;, čisto posebna) proslava, je napravila na častništvo in moštvo globok ut is. Pokazala je pa tudi sovražniku, kak duh in vesel pogum navdaja naše čete.
Ostanek belgijske armade obkoljen.
Amsterdam, dne 14. oktobra,
Belgijskim, francoskim in angleškim četam, ki so bile na belgijskem ozemlju poražene, se je po'zkus, da bi prodrle nemško bojno črto in zbežale v Francijo, ponesrečil. Nemška armada te čete vedno bolj obkoljuje.
Velik voicii ßien v Anfwtrpnu.
Berolin, 15, oktobra.
Iz glavnega nemškega vojnega stana z dne 15. oktobra opoldne se poroča:
Nemci so ujeli v Antwerpen 4000—5000 belgijskih vojakov, 20,000 belgijskih in 2000 angleških vojakov je pa zbežalo na Nizozemsko, kjer so jih razorožili. Vojni plen v Antwerpnu je Velikanski. Okrog 500 topov, velikanska, množina streliva, avtomobilov, lokomotiv, železniških vozov, 4,000.000 kg žita, veliko moke, premoga,, bombaža vi vrednosti 10,000.000 mark, bakra in srebra v vrednosti pol milijona mark,, veliko živine, en oklopni vlak, velikanske ztejpge drugih živil in mnogo skladišč, ki so bila prenapolnjena z raznimi vojaškimi potreblščinamli,, ! je padlo v roke Nemcev. Belgijske in anglješOde ladje so še pravočasno zapustile antwerpensko pristanišče,, V pristanišču so Belgijci pustili le vse zaplenjene nemške trgovske parnike, za vsem 34, katerim so pa poprej prevrtali vse kotle in razbili vse stroje. Potopili so le samo en nemški parnik. Mesto Antwerpen ni močno poškodovano, pač pa je na ulicah vse prazno, ker je večina prebivalstva zbežala na vse strani.
Brata Buxton obstreljena pri pogrebu w Bmkareštu.
Pri pogrebu rumunskega kralja Karola v Bukureštu dne 15, oktobra ob % na 11. uro dopoldne se ie izvršil zločinski napad na brata, Buxton, Ko se je pomikal sprevod iz grajske palače sredi mesta proti kolodvoru, se je kmalu potem ustavil pred hotelom ,.Athene Palast“ avtomobil, v katerem so bili brata Buxton ter sin bolgarskega poslanika, Gešov. V trenot-ku stopi mlad mož k avtomobilu ter Sproži na vse tri osebe iz revolverja 4 strele. Eden Buxton je dobil 2 strela, v levo prsno stran, drugi Buxton pa 1 strel pod brado, Gešov pa lahko rano ria glavi. Prvi Buxton je težko ranjen, tako, da se dvomi, da bo okreval. 'Mož, ki je streljal, je po enem poročilu mladoturek, drugo poročilo pa pravi, da se ne ve, kake narodnosti da, je. Brata Buxton pa sta od londonskega balkanskega odbora bila poslana na Balkan, da bi Bolgarijo in Rumunijo nahujskala proti Avstriji in Nemčiji. Od I. 1908 sta že vedno delala sovražne naklepe proti Avstriji.
Zadnja poročila.
Ljubljana, 15, oktobra. V ladjedelnici v Tržiču izbruhnil velik požar. Zgorele tri ladje in mnogo gradiva. Skoda več milijonov.
Amsterdam, 15, oktobra. V južni Afriki so se uprli Buri Angležem. Vodja ustašev je polkovnik' Maritz.
Berolin, 15. oktobra. Junaški avstrijski topničarji, ki so pomagali zavzeti trdnjavo Antwerpen,' so dobili od nemškega cesarja visoka odlikovanja.
Drač, 15. oktobra, Esad paša je imenovan za, predsednika ajlbanske vlade ; in poveljnika albanske armade.
Turi n, 15. oktobra. Nemški, ^zrakoplov metal na Pariz zastavice z napisom:	„Francozi! Nemci
zmagujejo, Varujte se. pred anglejškim verclomsiivom!“
Kako je prvič v bitki.
Vojak iz armade generala Diankla, ki se je u-deležil več bitk, popisuje svoje utise, ki jih je dobil v prvi bitki, tako-le: „Že dva dni smo bili v ruskem ozemlju in smo korakali, pojoč vesele pesmi, ne da bi bili opazili sovražnika. Naenkrat pa nam je kavale-rijska patrulja, ki je šla pred nami, sporočila: Pozor, sovražnik se bliža, Dobili smo ukaz, da razsto-pimo in se krijemo, Razšli smo se po poljih, kjer je rastel krompir in si s puškami napravili male nasipe. Legli smo na zemljo in drhteli smo, kakor da imamo mrzlico. Ogledal sem si svoje tovariše, same mlade ljudi in videl sem, da drhte kakor jaz. Ni čuda: prvič imamo doživeti na bojnem polju nekaj posebnega in se pripravljali na nekaj velikega. Čakajoč r.a sovražnika, si je vsak mislil: morda bom ustreljen, morda bom samo ranjen. Minulo je pol ure, minula je ura, minuli sta dve, tri m št ri ure, a sovražnika ni bilo. V tem dolgem čakanju nas je nehala mrzlica pretresati. Samo nepotrpežljivost nas je trpinčila; zahtevali smo, da gremo naprej in naj poiščemo sovražnika, ki se pred nami umika. To je bila naša prva bitka, v kateri se pa nismo nič bojevali. V drugi bitki smo že šli kakor izkušeni vojaki in smo tudi dobro opravili.
Dardanele ostanejo zaprte.
Milan, dne 12, oktobra.
Iz Carigrada se poroča: Turčija je vnovič odklonila zahtevo Angležev, da bi odprla Dardanele za prehod onih angleških trgovskih ladij, ki se nahajajo v Črnem morju. Turška vlada se je izjavila, da odpre Dardanele le tedaj, če umaknejo Angleži in Francozi svoje vojne ladje, ki stražijo vhod v Dardanele. Anglija in Francija sta se pa izjavili, da umakneta svoje vojne ladje le tedaj iz voda pri Dardanelah, če odpošlje Turčija v Nemčijo vse nemške pomorščake in . mornariške častnike, ki so v službi turške vojne mornarice. Ker pa Turčija teh pogojev noče sprejeti, o-stanejo Dardanele še nadalje zaprte.
Rud® ài križ*
Maribor. II. Izkaz daril, nabranih «d gospe Gizele Weiss pl. Schleussenburg v prid okrajnemu pomožnemu odboru v pol, okraju okolica Maribor za revne obitelji v vojsko upokldcanih, o-ziroma za rezerviste, ki so vsled' zadobljenili ranšdelanezmožni: občina Razvanje 10 K, šolsko vodstvo Podova 'nabralo 39.20 K, županstvo Pivola nabralo 5 K, županstvo Zgornje Hoče nabralo 20 K, županstva Sv. Miklavž nabralo 13 K, županstvo Bohova nabralo 70 K, županstvo Kamnica nabralo /27 K, županstvi Vosek in Sv. Marjeta ob Pesnici nabrali 103.40 K, županstvo Gradiška nabralo 25 K, gozdarski svetnik Anton Zhuber pl. Okrog 10 K, osobje pisarne okrajnega glavars|tva 42.17 K-r županstvo Št. Ilj nabralo 50 K, šolsko vodstvo Gornja Polskava v drugič nabralo 7 K. dr. Firbas 20 'K, šolsko vodstvo Gornja Kungota-20 K, županstvo Pesnica 50 K» županstvo Trotkova 14 K, županstvo Ranče 25 K, zbirka neke obmizne družbe v Gornji Kungoti 20 K, učitelj Mafiija Perger v Št. Juriju v Slov. gor. nabral 54.34 K, šolsko vodstvo v Št. Juriju v Slov. gor., druga zbirka, 13 30 K’ ritmRjster baron Karol Eggeh nabral med četo za stra-žeryje železniške proge Ribnics^-Brezno 219.67 K, učitelj Zemljic Jožef pri Devici Mariji 6 K, Marija pl. Steinbrecher 5 K, učiteljica Frančiška Konečnik v Selnici ob Dravi nabrala 75.65 K, baronica Helena Wimmersperg 10 K, med Itarokisti v Krčevini, nabrala gdč. Medved 10 K, gdč. Sadu v Št. liju nabrala 50.30 K, šolsko vodstvo v Št. Rupertu v Slov. gor, 25 K, šolsko vodstvo v Račjem druga zbirka 10 K, učiteljsko osobje v Jarenini kot mesečni prispevek 8 K, namestnlški svetnik in okrajni glavar dr. Adam Weiss pl. Schleussenburg 100 'K, soproga Lina pl. Weiss-Schleussenburg 30 K, baronica Schönberger 20 K, šolsko vodstvo Gornja Polskava tretja zbirka 7 K, profesorsko osobje na mariborski gimnaziji 53 K, okrajno učiteljsko društvo sodnij-skega okraja Maribor po g. učitelju Francu Lichtenwallner 50 K. Baronica Toni Ehrenburg nabrala:	baronica Toni jEhrenburg
25 K. Marija» pl. Steinbrecher 5 K, polkovnik Kraìtochwile plem. Löwenfeld 2 K, Elizabeta Kratochwile pl. Löwenfeld 5 K, gospa Marija Maflly l! K, baronica Rechbach 2 K, gospa Müller 2 K, Kristina pl. Gariboldi 20 K, baronica Ida Seenus 25 K, iTonika Radich, kuharica, 1 K, Fr. E. pl, Ballieux 10 K, pl. Rothkugel-Schwarschnig 10 K, baronica Toni Pach' 20 K, baronica Josipi-na Lebzeltern 4 K, gospa Marija Lebar 20 K, baronica Aliča Hiphsich 10 K, gospa Friderika pl. Mio.WI 5 K, grofica Jenny Szechenyi j30 K. Celoskupna svota : 9487 K 61 v.
Zakot pri Brežicah. Za avstrijski Rudeči križ so darovali; župan Franc Zorko 10 K, Franc Kržan 4 K, Janez Šetinc'2 K, Martin Šetinc 1 K, Josip Ferenčak mlajjši 50 rv, Josip Ferenčak starejši 40 v, Janez Vratič 1 K. Janez Nepuž'Dan 40 v, neimenovan 1 K, Ivan Volčanšek 2 K, Ana Volčanšek 2 K, Reza Sol-ner 1 K, Ana Cerjak 1 K, Neža Verstovšek »1 K, Jože Gerec 1 K, Vinko Grabner 3 K, Anton Petrišič 2 K„ Fr. Ferenčak 1 K,. Reza Suša 1 K< Jože Rudman 1 K, Mica 'Predanič 1 K, Franc Pihler 1 K, Ana Godler 1 K. Marija Petrovič 1 K, Josip Fran-cekovič 1 K, Antonija Orjak 1 K, Martin Šeško 1 K, Josip Koprivc 20 v, Franc Novak 1 K, N. N.. 1 K, Josip Mion 1 K, A, Rožer 1.20 K, Franc Braitanič 1 K, Anton Pinterič 1 K, Janez Šetinc St. L. 20 v, Janez Novak 1 K, Adam Hradil 1 K, Ahton Šetinc 1 K, Franc Urek 1 K, Josip Šetinc 2 K, Alojz Vimpošek 1 K, Josip Petrišič 1 K, Franc Peferkovič 4 K, Josip Šetinc 1 K, Anton Novak 1 RT Ana Ivekovič t K, Marija Krofel 20 vin., Jožefa Černe 20 v, Neža Cerjak ji0 V, Marija Tomšič 10 v, M. Žerjaii 1 K, Leonhard Treppo 1 K, Ana R/us 1 K, -Saunig Jan.
1 K, Josip Šerbec 4 K, Anton Vučajnk 1 K, Franc Predanič 1 K, Janez Vogrinc 1 K, Miha Bregar 1 K, Martin Derenda 1 K, Blaž Planinc 1 K, Janez Reberšak) 80 v, Jurij Novak 1 K, Jo? sin Lnbsina 1.30 K, Marija Poček 80 v, Janez Ferenčak 1 K, F. Savnik 1 K, >Janez Zorko 40 v, Josip Nimpošek 20 v\ Josip O-streliič 40 v, Frančiška Halozer 20 v, Martin Rozman 40 v. Jani Punter 1 K,, Janez Novak St. L. 2 K, Mar in Saunig 1 K, Fr, Lapuh 60 v, 'Janez Povodnik 20 v, Janez Jurak 20 v, Neža Krs,-
nik 20 v, Jožefa Saunig 20 v, Martini Kržan 4 K, Josip Kastelic 2 K, Prano Ivanšek 1 K, Reza Ivanšek 1 K, Josip Golič 1 K, Martin Dimič 1 K, Urša Nerad 1 K, Mica Šepec 1.60 K* lv. Šepec 2 K, Ivan Baraga 1 K, Jožefa Vogrinc 1 K, Janez 'Zupančič 1' K, Miha Dvoršak 60 v, Martin Novosele ,50 v, Mica Sušin 50 v, Marija Matjašič 1 K, Franc Valenčak 1 K, Josip Vogrinc 2 K, Ana Vogrinc 40 v, Ana Ogorelc 1 K, Ana Ogo-relc 60 v, Janez Ferlin 60 v, Franc Jenžur 2.40 K* Miha Žmavc .1 K, Mica Kovačič 2 K, Josip Ogorelc 1 K, Fr. Rozman 1 K, Franc Kaučič 1 K, Franc Ferenčak 1 K, Reza Kostevc 20 vin., Ana Predanič 1 K, Anton Ivanšek 1 K, Josip Poček 1 K, Urša Poček 1 K, Josip Petan 2 K, Ana Bratanič 2 K, Reza Nepuž-lan 20 v, Anton Kovačič 2 K, Janez Bratanič 2 K, Martin Molan 2 K, Franc Lapuh 2 K, Marija Molan 1 K, Alojzija Peteline 1 K, Helena Peteline 30 v, 'Ana Šetinc 40 v, Jožef Deržič 2 K. Franc Deržič 4 K, Josip Levak 2 K, Janez Lubšina 1 K, Ana Petan 20 v, Marija Starčič110 K, Vincenc Höfler 2 K, Jože Hrvol 4 K, Ana Deržič 1 K, Martin Vašcer 1 K, Fr. Bene 1 K, Marija Vervega 2 K, Franc Levak 3 K, Jože Bratanič 1 K, Jože Gerjovič 1 K, J. Haring g K, Franc Hrvol 2 K,; Marija Vranečič 20 v, Marija Brinjevec 2 K, Anton Zorko 1 K, Martin Pinterič 1 K, Franc Še,tine 1 K, Josip Jakolič 1 K, Franc Savnik 1 K, Martin Vogrinc 1 K, Franc Kreačič 1 K, Neža Vogrin
1	K, Josip Dimič 1 K, Josip Lašič 1 K, Josip Ferenčak 2 K, J. Kreačič 1 K, Janez Vogler 2 K/,, Josip Juvanasi 1 K, Matilda Filipič 20 v, Mica Sofcler 20 v, Frančiška Pongračič 60 v, Franc Lebar 1 K, Š.tefan Cvetko 26 vj Cvetko Marija 30 V, Josefa Cvetko 20 v, Josefa Princ 1 K, Josip Verstovšek 40 v, Štefan Cipek
2	K, Reza Požar 40 v, Josip Novak 40 v, Helena Vogrinc 50 v, Konkowsky 1 K, Franc Šetinc 60 v, Marjeta Filipčič 1 K, Janez Bratanič 2 K, Janez Deržič 1 K, Marija Pečnik 1 K, Josip Šalamon 1 K, Franc Novak 1.20 K, Martin Žagmeister 20 v, Josip Novak 20 v, Josip Kreačič 80 v, Ana Dušič 2 K. — Najlepši dar so pa vložili č. g. kaplan v Brežjicah, kateri so prepustili celo pšenično bernjo v občini Zakot v namen Rudečega križa, katera se je dala pobrati po .občinskem uradu. — Lepa zahvala gre pa tudi občinskemu svetovalcu g. Francu Kržan, ki se je trudil, ta znesek skupaj spraviti. — Fr. Zorko, župan.
Direktorij za lavantinsko škofije od 19. oktobra do 31. okt.
19.	Fer. 2 Dedicatio Eccl. Cathedral, dupl. 1. cl. c. Oct. c. a. oia. de Coi. Ded. Eccl. cona. s. Petri de Aleant. C. in L. (et Hor. Ps. de Dom. rei ppr.) et M. (de 8implif. in priv. tant.) Gl. Cr. (si eccl. non est consecr., in Secr. omitt. tota parenth.) — In 2. Vesp. (ppr. 1.) com. seq Compì, de Dom.
20.	Fer. 3. S. Ioannis Cantii C. dnpl. c. a Hym. (e 1. Vesp. et Mat. coninnct.) ppr. LI. 1. N. cam RE. de Fer. carr. rei. ppr. le. com. Oct. in L. (Hym. e 2. Vesp. et ad Hor. oia. de Fer., a cap. de Coi. Or. ppr.)et M. Gl. Cr. — In 2. Vesp. (Ant, et Ps. de Fer., a cap. de Coi., Hym. e 1. Vesp.) eom. Oct. e 1 Vesp.
S.	H larionis Abb. (Or. Intercessio) ae Ss. Ursulae etc. Vv. Mm.
21.	Fer.	4 De 3. die inf. Oct.	Dedič. Eccl. Cathedr. sem.
c. a.	Ant. Ps. V. et LI. 1.	N. cnm snis RR.; 9. L.
(2. inng.) et com. S. Hylarionis Abb. ac Ss. Ursulae etc. Vv Mm. in L. (et Hor. Ant. et Ps. de Fer., rei. ut in Festo) et M. (Fest) Gl. Cr. — Cnm 2 Vesp. (Ant- et Ps. de Fer., rei. de Coi.
22.	Fer.	5. de 4. die infr. Oct.	Dedic. Esci. Cathed. sem.
c. a.	eia ut. heri. (ppr. le.)	not.; in M. (Fest) Gl. 2.
Or. Concede. 3. Or. Eccl. vel prò Pp. Cr. — Vesp. ut heri not.
23 Fer 6. De 5. die infr. Oct. Dedic. Eeol. Cathedr. sem. c. a. oia ut Fer. 4. praec. (et. ppr. le.) not. ; M. ut beri. — Vesp. nt. Fer. 4. praec not.
24.	Sabb. De 6. die infr, Oct. Dedic. Eccl. Cathedr. sem. c. a. oia. ut Fer. 4. praec. (et ppr. le.) not.; M. ut heri. — Vesp. de seqn. Dom. (oia. de Sabb. et. ppr.
le.) cam. Oct. ac Ss. Chrysanti et Dariae Mm.
25.	f Com. 21 p. Pent, et 4. Oct. sem. c. vir. oia. nt in Psltr. et ppr. le. ; com. Oct. et Ss. Chrysanti et Dariae Mm. in L. et M. Appi. p. pop. Gl. Cr. — In 2. Vesp. Dom. (in Pslt. et ppr. le.) com. seq. (e 1. Vesp. Fest.) et S. Evarlsti Pp. M. Compì, de Dom.
26.	Fer. 2. Octava Dedic. Eccl. Cathedr. dnpl. Mai. c. a. Ant. Ps. V. et LI. 1. N. cnm RR. de Fer. carr. rei. (ut in Fest, et ppr. le.) ; 9. L. et com. simpl. in L. (et Hor. ant. et. Ps. de Fer.; rei. ut in Fest.) et M. (Fest.) Gl. Cr. — Cnm 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. a cap. de Coi.
Nota: Vide Direct. Dicec.
27.	Fer 3. Vigilia Ss. Simonis et Iudae (ss) App. De ea, c. viol. oia. nt in Psltr. (de Ferr. curr., 9 Ant. Ps., V. 3. N.) et ppr. le. ; ad L. II. (Sufifr.) et Hor. Prec. Fer. In M. ppr. 2. Or. Concede. 3. Or. Eccl. vel prò Pp. — Vesp. de sequ. (ppr. lo.) Compì, de Dom.
28.	Fer. 4. Ss. Simonis et Iudae App. dupl. 2. cl. c. r. oia. ut ppr. le.; ad L. et. Hor. Ps. de Dom. rei. ppr. In M. Appi. p. pop. Gl. (omit, imper.) Cr. Praef. de Apost. — Vesp. de sequ. (ppr. le) com. praec. Compì, de Dom.
29.	Fer. 5. In Eccl. consecratis excepta Calhedrali. Dedicatio propriae Ecclesiae, dupl. 1. cl. c. Oct. c. a. oia de Coi. Dedic. Eccl. In L. et Her. Ps. de Dom. rei. ppr. In M. Gi. Cr. — Cam 2. Vesp. (ppr. le.) Compì, de Dom.
30.	Fer. 6. In Eccl. consecratis excepta Cathedrali. De 2. die infra Oct. Dedic. Eccl. ppr. sem c. a. Ant. Ps. V. et LI. 1. N. cum RR. de Fer. enrr. rei. de Fest, et ppr. le ; ad L. et hor. Ant. Ps. de Fer., rei. de Fest. In M. Gl. 2. Or. Concede. 3. Or. Eccl. vel. prò Pp. Cr. — Cnm 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. rei. ppr.)
31.	Sabb. Vigil. Oo. Sanctorum (ieiun.) In Eccl. consecr. excepta Cathedrali. De 3. die infra Oct. Dedic. Eccl. propr. sem. o a. oia. ut heri et ppr. le. not.; 9. L. hom. et com. Vigil, in L. (et Hor. oia. nt heri not.) et M. Gl. 3. Or. Concede. Cr. ult. Ev. Vig. vel Miss, (priv.) de Vig., 2. Or. Oct. 3. Or. Concede. — Vesp. de sequ. (ppr. le.) com. Dom. (ppr. Ic.) tant. Compì, de Dom.
Cessai Collecta ad repellendas tempestates.
POZOR!
Radi öpustitve naj starejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIÜA :: Celje :: Narodni dom
1880. prodaja se vse pod lastno oeno. GStailOTÌjeilO 1880
>1 Za veselice na prostem
priporočam v največji izberi po najnižji ceni- Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto.
Zalepke za šaljivo pošto	Karte za tombolo
Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi po-
trebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno
Goričar & Leskovšek C
Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem
eije
m
2	breji kobili
brez vsake hibe, 15 pesti visoki, krotki, stari 7 in 8 let se prodajo. Vpraša se pri Brudermannu Sv. Peter pri Mariboru.
Viničar
pošten in priden z najmanj
3	delavskimi močmi, se spiej-me pod ugodnimi pogoji. V hiši je vodovod. Vprašati je pri R. Fiick, Fram, Štajersko.
Služba orgljarja — Cerkvenika
se začasno odda v Svečini. Nastop takoj.
pristno vino. J
Absolutno zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje fOČnO in solidna po najnifjlh cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Mariboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo Izgotovljenih oblek.
POZOR !	POZOR !
Mr* Nalnoveiše poročilo:
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič .*. Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa
vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu. Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
A. Wesjak, Maribor
„Pri železnici**
Glavni trg, vogal Stolne ulice
blaga po jako
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celle, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Znano je, da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi Jtrgovini ne samo po oenl ampak tudi prav dobrot
Sukneno blago (štofi za moške in dečke.)
Novomodnò volno za ženske in dekleta,
Najnovejše perlina blago za obleke in blaze,
Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače,
Blagfl za postelje In rjuhe, brez šira in matrace,
Sra|oe Izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
M?~ ZASTONJ -*911
vsakomur Bvojo bogato zbirko vzorcev !na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. D. (Herreng.D)
Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki.
Ivan Ravnikar : Celje
0
1
©
■c
£
Gralka ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in točna postrežba.
Velika izber
t
P
fr
n
e
CF
C
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice, vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
Maribor, Tegetthofstrasse 21.
steklenice in aparafi mi	¥ %& za vkuha vanje =====
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi C^«
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami iid.
MTRALIM
(Zakonito zajamčeno štev. 53644.)
Najboljši, najizdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. - -Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično-kemičnega zavoda c.kr. poljedelske visoke šole, oi prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. preizkuševalnega zavoda za živila društva lekarnarjev na Donaju 1X2. L1NIME&T (zakonito zajam čenošt. 1678), kot izborao se ©bassi» is konje z f*t prot h k izp^bne&je ndov, za okrepüsnje ufev itd. neprekßsljivo in najboljša močilo sr setve, za varnost vseh setev pred raznovrstnimi snetivostmi, gnilobo, osobi© pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin. Patent štev. (186007). Zahtevajte prospekt® in oce^e. Veliko priporočilnih-pisem!
Centralin-to varne Angeljeve lekarne Novi Ji čin (Neutitschein)
Moravsko.
Generalno zastopstvo za Jnž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-jeva cesta 12/b.
^ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko.)—
Tesarji Pohištvo
razpošilja na vse strani s pohištveni
se sprejmejo za
stalno delo.-----
Vpraša se pri stavbenemu mojstru Nasimbeni, Gartengasse 12 Maribor.
To5b8 postrelila
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke 1 Mustrov, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3*50 Pristna srebrna ura K 7-— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice K
10 — 3 —
2 — 2-—
Večletna jamstva,
Nasi. Ošetinger
M. Fehrenbacti
urar in Očalar Maribor, fosposk» elica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Kdor rabi
spretnega istruktorja (sed-mošolec) naj vpraša na upravništvu tega lista.
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Najvačja in najcenefša raapošiljalaica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo cd K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kabinska oprava od X 40—120 S. Za s palaia©, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup,	Sióh&dn® nit ogled.
Iinstrovani ceniki brezplačno!
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7
Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 damske ure od 26 K
vsako uro se jamči!:
Preeizijske nre, Schafhansen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Igranj® Bureš M«*»
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar sd glav. kolodvora.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru..			
1		«t1 /\/.n se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4V.*/., proti trimesečni odpovedi po 4*/*%. Obresti se prt^taajsja h hafšlflts nrdmme Viuye l. januarja in l. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ajih obrestovaaje kug fratto». Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.	
IflHI	IB BB ►	n**osem** «« le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po S'/.0/« na vknjižbo sploh po S'/iYoi “» Vknjižbe te peroštee p* J. eJSfLfJAld 5S>tfc S*/,'/» in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngik denarnih uvodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, struka plača le krik«.	
M Bill	K mi	«e«* j-» so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ore dopoldne iaveemši praanlke. V uradnik urah so sprejema UrdCllH! Mi» in ^pi^aje denar.	
II	1	J8 «so 'B ProSnj® prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne. * 1 * Posojilnica ima tudi na razpolago domač« hranilne nabiralnik«. |	
Stolna ulica St, 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).			
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
reglstrovina zadruga z vteent. zaveze
Obrestuje hranilne vloge po 1 0|
I2 IO
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolile
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju. Graška cesta 9, l.nadsfr
TrgovsMrtna kreditna zadruga v Celju
olvarja tekoče račune, eskompiuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
Zaiotnlk tu izdajatelj ; Konaordj .Stiate.'
Odgovorni uradnik: FRAK JO ZEBOT.
Stek tukanu, n, Oteli« k Maribora.