273. ftbViiKa. Linhliana. v sredo 30 novembra. XX leto. 1887. Iihaja Vbak dan /\(«'«t, iziroSi nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za a v a t r i j s k o - o g e r sk ti dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za tmleji mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt let« 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofituina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne pe* it-vrste po 6 kr.. Će se oznanilo jedenkrat titka, i»o B kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ko ne vranjo. Uredništvo in u y r ^:.si Sv o je v Rudolfa Kirbiša biSi, , Gledališka stolba". Upravu iStvn naj se blagovolijo pošiljuti naročnine, reklami:« je, oznanila, t. j. administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove1, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ M četrt leta........3 „ 30 „ M jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. pol leta........8 ., — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ IV Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Deželni zbor kranjski. (II. seja dne 30. novembra 1887.) Deželni predsednik baron AVinkler predloži načrt postave o uredbi zdravstvenih razmer po deželi. Poslanec Svetec stavi sledeče nujne predlogi1: 1. Deželni zbor kranjski pozdravi o priliki štirideset letnice vladanja Nj. Velečastva cesarja po posebni deputaciji. 2. V proslavo štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja otvori se slovesno deželni muzej nRudolfinuma in naprosi se presvetli cesar, da blagovoli dovoliti, da se otvorenje izvrši po cesarje viči prestolonasledniku nadvojvodi Rudolfu in nadvojvodinji Štefaniji. LISTEK. Otci in sinovi. Ruski a pisal J. S. TurgenŽv, preložil Ivan Gornik V. (Dalje.) V istini šel je po vrtu Bazarov stopnje preko ruš. Njegova platnena suknja in hlače bile so blatne; neka močvirna rastlina ovijala je kakor lanec njegov stari, okrogli klobuk; v desnici držal je majhno vrečico; v vrečici premetavalo se je nekaj živega. Hitro približal se je terasi ter zmahnivši z glavo dejal: — Zdravstvujte, gospoda, oprostite, da sem se zapoznil k čaju; takoj se vrnem; treba je te-Je ujetnike oprostiti. — Ne, žabe. — Ali jih jeste, ali razkrajate? — Imam jih za poskuse, opomnil je Bazarov ravnodušno ter šel v hišo. „Najbrže jih bo rezal", dejal je Pavel Petrovič. V principe ne veruje, a v žabo veruje. Arkadij pogledal je sožaluje strijca, in Nikolaj Petrovič pomajal je na skrivnem z ramama, Pavel 3. Deželnemu odboru se dovoli za pokritje trošknv neomejen kredit. Poslanec Svetec utemeljuje te predloge v daljšem govoru, v katerem izraža lojalnost in zvestobo Kranjske dežele proti Avstriji in habsburški dinastiji in protestuje zoper neke iz tujine zanesene nazore, katerih pa neče dalje izvajati. Nujnost predlogov in predlogi 86 vaprejmo jednoglasno in se bode deputacija, ki pojde čestitat presvetlemu cesarju v teku zborovanja izvolila. Volitev g Višnikarja kot poslanca za Kočevje in Ribnico se brez razgovora odobri. Deželnega odbora poročilo zastran upeljave cepljenja z animalnim cepivom izroči se finančnemu odseku, poročilo o trtni uši na Kranjskem upravnemu odseku, deželnega odbora poročilo z nasvetom, da sme deželni odbor v § 6., zakona z dne 27. junija 1885. I. drž. zak. št. 8 1880 !. določeno tretjino odškodnine povodom naredb proti trtni uši prevzeti na deželni zaklad in poročilo o sklepih deželnega zbora, da se odpravijo nejednakosti, izroče se finančnemu odseku. (Dalje prili.) Naša taktika in naši uspehi. Blizu jedno leto je od tega, kar je bil objav-ljev v „Slov. Narodu" članek pod naslovom: „lš-karijotstvo" v Avstriji. V tem sestavku je bilo razloženo, kako izdaje v Avstriji stranka stranko, in sosebno, kako služijo židje Nemcem in Madjarom tudi v poslu ovajanja. Ovajanje se vrši v resnici iz pristranskih interesov, in ker imajo Nemci in Madjari uplivno novinstvo iz židovskih rok, delajo Nemci in Madjari tudi dobro kupčijo s takim židovskim opravilom. Slovanski narodi nemajo takih časnikov, zato pa se tudi braniti ne morejo, kedar jih listi navedene vrste ovajajo, črnijo in obrekujejo. Posledice temu so jako hude. Slovanom tudi nič ne pomaga, ako se potegujejo v svoji nepremični lojalnosti za državne interese. Kajti kar koli dobrega nasvetujejo slovanski rodoljubi in voditelji, uplivni nemški in madjar-ski listi vse take izjave redno zamolče, in tako iv-vedo odločilni krogi samo to, kar je Nemcem in Petrovič čutil je sam, da ni prave zadel, ter jel govoriti o gospodarstvu in o novem oskrbniku, ki je prišel sinoči k njemu pritoževat se, da je delavec Toma razposajenec, ter da ga ni ukrotiti. „On je tak ezop", dejal je mej drugim; povsod pokazal se je neumneža; napravi kako budalost ter izgine." VI. Bazarov se je vrnil, sedel za mizo in marljivo začel piti čaj. Oba brata sta ga molčeč gledala, Arkadij pa je skrivaj opazoval zduj otca, zdaj strijca — Ste li daleč od tod hodili? vprašal je slednjič Nikolaj Petrovič. — Do močvirja poleg osikovja. Prepodil sem pet kljunačev, lahko jih postreliš, Arkadij. — Ali vi niste lovec? — Ne. — Vi se bavite večinoma s fiziko? vprašal ga je Pavel Petrovič., — Da, s fiziko ; v obče z naravoslovjem. — Pravijo, da so Germani zadnja leta silno uspeli v tej stroki. — Da, Nemci so na tem polji naši učitelji, odgovoril je malomarno Bazarov. Besedo Germani mesto Nemci rabil je Pavel PetroviS radi ironije, katero pa nihče opazil ni. Madjarom po godu, Slovansko mišljenje, ki rodi mnogotero plodno zrno v državnem interesu, ostane vsled takega položaja brezuspešno in je, kakor da bi se ne bilo porodilo. In ko bi pa odločilni krogi vender izvedeli, kako 86 Slovani zanimajo za državno blagostanje in trdno podstavo cesarstva, jo židovski, Nemcem in Madjarom služeči listi takoj zasukajo ter izpod-kopujejo slovanske argumente s podtikanjem pri-stranstva, slovanske nenasitljive sebičnosti. To potem obvelja. Slovani nemajo orožja v rokah, da bi dokazovali, kako ta ali ona stran združuje državne in ob jednem slovanske interese, in da država trpi, če se prezrejo take strani jedino zaradi tega, ker bi koristile tudi Slovanom. Poslednjim se godi, kakor pojedincu v zasobnem življenji. Zasobnik, ki si upa, v javno življenje, pogostoma zasledi dobičke, ki bi ugajali njemu in javnosti; ker pa ljudje iztikajo rajši sebične, nego dobre namene, mislijo takoj slabo o istem zasobniku, ga tu pa tam izpodmaknejo in v tem škodujejo njemu in javnosti. Če pomislimo, da se zasobnik zase bori tu pa tam jedino za svoj kruh, v tem ko hoče občinstvu koristiti politično, narodno, družbinsko,pravno in moralno, je pač umevno, da podtikanje sebičnih interesov ni vselej na pravem mestu, in da škoduje več javnosti, nego pa dotičnomu pojedincu. Tako se godi tudi državi in sosebno Avstro-Ogerski glede na Slovane. Poslednji se brezuspešno naperjajo, da bi utrdili dokaze o onih interesih, ki so skupni ali obči njim in državi. Take razmere škodujejo v posledicah državi ravno tako, kakor Slovanom samim. Zaradi tega bi morali Slovani misliti, kako bi tudi oni dobili veljavo, da bi jih vsaj poslušali in preudarjali tudi njih glasove. Vender pa je iz dozdanjega položaja in njegovih posledic preudarjati tudi drugo stran. Ali se Slovani ne trudijo preveč z dokazi o tej in oni škodljivosti? Ali ne vzbujajo slovanski napori utisov v odločilnih krogih, kakor da bi se Slovani utikali v stvari, za katere dotični krogi Slovanov niso vabili? Ali se ne dozdeva vladnim krogom včasih; kakor da bi se Slovani usiljevali za posle, katere — Ali imate tako veliko mnenje o Nemcih? rekel je z iziskano dvorljivostjo Pavel Petrovič. Jel je čutiti neko notranjo razdraženost. Njegovo aristokratsko naravo vznemirjalo je popolno ravuodušje Bazarova. Ta zdravnikov sin, ne da bi se dal pripraviti v zadrego, odgovarjal je na kratko in ne-Ijubezno, in v zvoku njegovega glasu bilo je nekaj grobega, skoro nesramnega. — Tamošnji učenjaki so vrli možje. — Tako je. A v ruskih učenjakih gotovo ne mislite tako ljubeznivo? — Tako je pač. — To je res hvalevredna nepristranost, rekel je Pavel Petrovič poravnavši se ter opusti vši glavo nazaj. — Arkadij Nikolajič nam je baš pripovedoval, da vi ne priznavate nikakili avtoritet? Ali ros vanje ne verujete ? — In čemu naj bi jih priznaval ? Čemu naj bi veroval? Povedo mi resnico, soglasen sem ž njimi, to je vse. — Torej vsi Nemci resnico govore? dejal je Pavel Petrovič in njegovo lic«^ izražalo je ravuodušje in neobčutljivost izkratka povzdignil se je v n«;ko zaoblačno višino. — Ne vs', odgovoi il je malo zevajo Bazarov, ki se je vidno naveličal pričkati, po svojem prepričanji znajo vlad« izvrševati same ? Ali se ne zdi tem vladam, da Slovani neso poklicani in sposobni zato? Ali ni videti, da zmatrajo vlade Nemce in Madjare z njih časnikarji za boljše opazovalce in čuvaje skupnih interesov, nego pa Slovane ? Vse kaže, da je tako. Spomnimo se samo na Slovencev, in mej temi na slovanske čuvaje oh Adriji? Ali neso Tržaški Slovenci dokazavali že sto in stokrat nevarnost one politike, ki ima do današnjega dne veljavo ob Adriji? Ali neso Slovenci zabele-ževali vedno dogodkov in razmer ob Adriji in v obče po vsem Primorskem? In kaj se je spremenilo? Vse je ostalo pri starem, in mnogokaj se je še poslabšalo ravno na Primorskem, vsaj primorski Slovani imajo tako čuden razum, da sodijo, da se je tu mnogokaj še pohujšalo glede na slovanski, pa ob jednem tudi skupni državni interes. Torej Slovenci in Srbohrvatje na Primorskem so opisovali stvari brezuspešno in, kolikor neso pisali jedino za lastno zavest, je bil ves trud popolnoma zastonj. Ne, nikakor ne ! Dotični vladni krogi so morali stvari vender kako označevati, kolikor so dejanja prodrla do najviših krogov. O tem so sodili Slovani tako, da se stvari neso razkrivale, kakeršne so, ampak v zmislu, da bi Slovani še nadalje ostali v položaji, v katerem so se nahajali in se še nahajajo. Kako se je stvar zasukavala konkretno, nečemo tukaj nadalje določevati. Faktu m nespremenjenega položaja nam mora zadoščevati in je tudi zadosten, da vemo, kako se nam je ravnati nadalje. Primorskih Slovanov razmere so tipične za vse slovansko delovanje, za vse slovanske uspehe na polji obče in narodne politike. Ako torej opisa* vanja skupnih interesov nič ne izdajo, in to jedino zaradi tega, ker označevanje prihaja s slovanske strani, potem bi Slovani opravljali z zavestjo Sisi-fovo delo, ko bi se držali še nadalje dozdanje taktike. Ta taktika se mora spremeniti, ker je popolnoma brezuspešna. Slovani neso Nemci, neso Madjari, in zato za nje ne velja, kar velja za Nemce in Madjare. „Duo quum faciunt idem, non est idem". Dozdanja taktika ni samo brezuspešna, ampak tudi naravnost škodljiva. Zakaj? Zato ker je bila ta taktika uzrok, da smo se vedno zibali v nadah, da se kaj spremeni, kar bi ugajalo Slovanom in s tem ob jednem državni skupnosti. Ta nada nas je slabila v lastnem delovanji, v tem, da smo premalo gledali, kako in koliko bi si mogli pomagati sami, z lastnimi močmi. Ker je stvar neoporečno taka, treba nam je torej taktiko spremeniti, da dosežemo boljše, stal-niše uspehe Yporej. Politični razgled. r>.of D-asUe dežele. V Ijj ubijan i 30. novembra. Pri dopolnilnih volitvah za reški deželni zbor v Tešenu Nemci neso hoteli več voliti dr. Russa, ker je preveč spravedljiv. Te dni je pa dr. Russ v Karlovih Varili poročal volilcem o svojem delovanji v državnem zboru in volilci so jednoglasno Pavel Petrovič ozrl se je k Arkadiju, kakor da bi mu bil hotel reči: priznavam, da tvoj prijatelj ni baJ ljubezniv. — Kar se mene tiče, začel je zopet z neko prisiljeuostjo, — jaz grešni človek Nemcev ne morem trpeti. O ruskih Nemcih niti ne govorim ; znano je, kaki tiči so to. A tudi nemški Nemci mi niso pri srci. Prej so bili še znosni; tedaj so imeli — no', Schillerja ali Goetheja . . . Moj brat ja posebno spoštuje . . . Zdaj pa vidim mej njimi satr.o kemike in materijaliste . . . — Dober kemik je dvajsetkrat koristnejši, nego najboljši pesnik, prekine ga Bazarov. — Res? odvrne Pavel Petrovič in povzdigne trepalnice, kakor bi se bil ravno izbudil. — Vam se zdi umetnost stvar brez nob-ne vrednosti? — Umetnost je denar dobivati in kurja ošesa do dobra pregnati! vzklikne Bazarov z zaničljivim smeUjaujem. — To je lepo! Kako se izvolite šaliti! Saj je to popolno zanikanje. Naj bo ! Vi torej verujete samo v znanost ? - Dejal sein vam že, da v nič ne verujem; kaj pa je to znanost — zuanost v občem zmislu ? Znanosti imamo ravno tako kakor rokodelstva, poklice ; znanosti v obče pa nikjer ni. (Daljo prih.) izrekli, da odobravajo njegovo zmerno politiko. V Karlovih Vari h so svetovno znano toplice, kamor prihajajo tudi Cehi zdravit se, zatejjadel tamošnji prebivalci tudi neso tako sovražni Čehom, kakor v Tešenu. V ponedeljek v lir* al sitem saboru inter-peluvali so poslanec Amrus, zakaj je vlada odstavila Zagrebškega župana Badovinca, poslanec Marko vič, kako da se pri finančnem ravnateljstvu v Useku nastavljajo Madja-i in poslanec Vrbanič o arhivih, ki so se odpeljali v Budimpešto. V ogerskem državnem zboru začela se je debata o predlogu, glede prememb nekaterih točk u tabačnih dohodkih. Z novim zakonom hoče se pred vsem preprečiti kolikor je moč tihotapstvo s taba kom. Skrajna levica ugovarja vladni predlogi. V njenem imenu predlagal je Helfy, da bi se vsakemu na Ogerskem dovolilo pridelovati tabak in trgovati ž njim. Fabrikacija tabaka bi pa bila še nadalje državni monopol Vsak pridelovalec moral bi plačevati potem tabafni davek. Prodajalci tabaka bi tudi morali plačevati davek. Helfy-jevi predlogi so pa bili le slabo podpirani. Vsiftiije rtržave. V liotgarskoni narodnem sebranji inter peloval je opozicijski poslanec Čašev, kako da vlada še dopušča ligo patrijotov, ko vender ni več potrebna, kajti s prihodom novega kneza povrnil se je zopet red v deželo. Našteval je razna nasilstva patrijotičnih društev. To je pa vzbudilo veliko nevoljo mej vladnimi pristaši. „Doli z ruskim voho-nom!" kričali so. Nekateri poslanci so hoteli govornika kar pobiti. Bil je tak hrup, da je moral predsednik zaključiti sejo. — Metropolit Klement hoče baje ostaviti Bolgarijo. V Trnovem bi mu ne bilo moč bivati, ker imajo v tem mestu vladni pristaši večino; v Sofiji ga pa vlada ne pusti. Nemški kancelar proti ruskemu carju ni črnil samo Orleancev, ampak tudi nekatere Be-rolinske dvorne kroge. Trdil je, da so za njegovim hrbtom na svojo roko delali protirusko politiko. Nekateri hočejo vedeti, da je Bismarck le zategadel jezen na dvorne kroge, ker ga pri galaobedu pri carji Viljemu neso bili posadili blizu vladarjev, temveč za vsemi princi in princesinjami, kar seveda ni bilo prav prevzetnemu kancelarju. V ltiiniuiii.fi se prikazuje neko sovražno gibanje proti sedanji vladi pa tudi prod kralju. Mnogi neso nič kaj zadovoljni s kraljem, ki je Nemec Nevolja je tem večji, ker je mogoče, da se zaradi Bolgarije začne kaka vojna Sedanja vlada je nasprotna Rusiji ter bi se Rumunija, če se mi-nisterstvo ne premeni , utegnila pridružiti ruskim nasprotnikom Narod pa nikakor ni voljen bojevati se proti Rusiji, kateri se ima največ zahvaliti za svoje osvobojenje francoski republikanci se še dozdaj neso sporazumeli o nikitkem kandidatu za predsedništvo. Vrše se o tem pogajanja, ki pa ne obetajo nobenega uspeha. — „Kreuzzeitug" piše se iz Pariza, da so sedanjo krizo prouzročile ruske in orleanske intrige. Sedanja kriza ni nič druzega, kakor borba orleani stov, da bi bil voljen kak predsednik, ki bi bil udan Orleancem ter bi jim pomagal na prestol. Grevy-jeva vlada bila je boljše jamstvo za evropski mir, kakor je pa more dati kak radikalec ali Orleanec, na katerega bodo uplivali Rusi. — Liga patrijotov močno agituje proti Ferry-ju. Deroulede se je izjavil, da bode liga patrijotov začela boj po Pariških ulicah, ko bi bil voljen Ferry, ki je prijatelj Nemcev. 50.000 ljudij bode gotovo slušalo ligo patrijotov ter je pripravljeno dati življenje. Ko je on bival v Rusiji, se je preveril, da Rusom bi bil vsak kandidat za predsedstvo po volji razen Ferry-ja. Tudi Floquetu so odpustili njegov znani vzklik. V itulijmiiMkeiift parlamentu se dosedaj še ni začela nobena važna debata. Volitve v budgetni odsek so pokazale, da se vlada v vseh slučajih ne more zanašati na zbornico. Voljeni neso vsi, katere je priporočal Crispi. Poslanci se pa dosti ne brigajo za zborovanje. Mnogokrat je zbornica nesklepčna, ker se njeni člani rajši drugod Labavajo, nego bi se pa v zbornici dolgočasili. — Bonghi in Sachi inter-pelovala sta pravosodnega ministra, če vlada zmatra za kažnjive liste italijanskih škofov, v katerih se poudarja potreba obnovljenja papeževe oblaBti, in peticijo italijanskih katolikov za obnovljenje papeževe svetno oblasti, katero ravno sedaj podpisujejo in hočejo poslati zbornici poslancev. Pravosodni minister je odgovoril, da so se generalni prokuratorji in prokuratorji sporazumeli, da ni nikacega povoda, da bi konfiskovali dotično peticijo, ker v njej ni naravnost izrečena želja, da se naj obnovi papeževa svetna oblast. Škofovski listi so pa kažnjivi, a vender ne kaže začenjati pravde proti škofom, ker bi to le koristilo njihovi agitaciji. Vlada hoče dati največjo svobodo svojim gnasprotuikom, pustila pa ne bode, da bi se rušila celota domovine, ki je delo sedanje generacije. Dopisi. S slovenskegu Majorja 27. novembra. [Izv. dopis.] Ker je naš prezaslužni poslanec za Celjsko kmetsko volilno skupino gosp. dr. F. Do-minkuš odložil svoj deželnozborski mandat, treba bo v onem okraji nove volitve. Dasi nam ni znano, za katerega kandidata se bodo naši velmoži izrekli ali kateri se bode volilcem ponujal, vender usojam si na.4e zaupne može tu na nekaj opomniti. — Jeden najimenitniših stanov za omiko in napredek vsacega naroda je učiteljski stan, on ima osodo naroda v svojih rokah. Kakor mu ta mladino iz-reja, tako bo večinoma jedenkrat odrastlo ljudstvo, značajno, za vse sveto uneto, alr brezznačajno in materialistično, krepek hrast ali slaboten trst. Dasi je torej učiteljski stan tako važen faktor v zgodovini slovenskega naroda, vender se za njega veliko premalo stori. Učitelji nemamo pri nas na Štajerskem nobenega pravega zaščitnika. Skoro v v8aki kronovini je v dež. šolskem svetu kak zastopnik ljudskega učiteljstva (na Kranjskem celo dva), na Štajerskem ga ni; v mnogih deželah je kak učitelj poslanec, na Štajerskem ga ni. Morda pa nemamo zmožnega tovariša mej seboj. O da, imamo jih značajne, neustrašne, zmožne. Toda „list za listom z drevja pada" in mnogi prej jako marljivi tovariš, odtegnil se je javnemu delovanju, ali je obrnil plašč po vetru, odkar smo se prepričali, da smo „vogel-frei", da se z nami lehko počne, kar se hoče. In naši poslanci? Nijeden nema v javnosti za nas dobre besede. Za šolo se že Se potegujejo, a za uči-teljstvo samo ob sebi se nobeden niti ne zmeni. Kar se ravnanja z učiteljskim osobjem tiče, imajo slavna oblastva popolnem proste roke. Učitelj trpi, a bodi naroden in delaj za domovino. Da v ogenj nas pošljejo, a ščiti nas nihče. Zato pa velmoži slovenski! pokažite jedenkrat zaupanje in ljubezen do učiteljstva samega ter postavite za kandidata v deželni zbor štajerski kakega učitelja, zmožnega, neustrašenega! Imena ne imenujem nobenega, a kakov Stegnar se bo našel tudi na Štajerskem. Če tudi ne bo v dež. zboru morda nič dosegel, pa stal bo na braniku, vsaj skušal bo, tako kot drugi naši poslanci, kaj doseči. Uči-teljstvo pa bode dobilo zopet veselje do delovanja. Matica Slovenska. LXXV111. odborova seja, dne 24. novembra 1887. (Konec.) Za letos je plačalo doslej udnino 1220 letnikov. Od zadnje seje znaša prirastek novih udov 53 in sicer 2 ustanovnika (izmej letnikov) in 51 letnikov, namreč: *dr. Lampe Franc, sem. profesor, itd. v Ljubljani. *Požar Anton, kaplan v Žminji. A/.man Simon, kaplan v Vipavi. Benkovič Josip, kaplan v v Buzetu. Bi I ban Matija, bogoslovec v Minesotti. Bralno društvo na Trati. Bratož Franc, posestnik v Podragi. Bregar Franc, posestnik na Robu. Bru-men Anton, c. kr. sodn. pristav v Slov. Bistrici. Bukovec Franc, žup. v Trviži. Čenčič Davorin, učitelj v Podgradu. (čitalnica narodna v Beršeci. Domin-kuš Jurij, učitelj pri sv. Petru. Ferenčak Franc, župnik v Vojniku. Golob Josip, vikar v Podgori. Goršek Davorin, obč. tajnik v Mislinji. dr. Hudnik Matija, odv. koncipijent v Ljubljani. Jereb Franc, učitelj v Dolini. Kenda Josip, učitelj na Ljubušnjem. Knjižnica šolska v Rušah. Knjižnica učiteljska v Mariboru. Kovač Ivan, kaplan v Dolini. Kranjc Josip, kaplan v Pišecih. Kunauer Ivan, mestni kaplan v Kočevji. Malloyer Maks, e. kr. komisar fin. straže v Pazinu. Mikš Ivan, kaplan v Logatci. Moškat Franc, kaplan v Bolci. Mulec Jurij, posestnik pri sv. Trojici. Novak Peter, gostilničar v Slov. Bistrici. Orel Josip, učitelj v Pervačini. Per-šic Franc, okr. tajnik v Vrtojbi. Petek Anton, kaplan v Šmartinu pri Slov. Gradci. Pezdirec Anton, dijak v Karlovci. Povh Ivan učitelj pri sv. Venclji. Primožič Anton, pos. sin v Sostrem. Rutnik Rajko, c. kr. poštni sluga y Gradci. Sakser Ivan, župnik na Goričici. Sever Franc, uradnik v Ljutomeru. Slavij a, lit. društvo v Pragi. Stržinar Josip, kaplan v Dragi. Šmid Miloš,v kaplan v Starem Trgu. Šola ljudska v Pirničah. Stepančič Gracijan, trgovec v Trstu. Štrekelj Edvard, kaplan v Komnu. Štrukelj Ivan, učitelj v Barki. Triler Karol, odv. koncipijent v Ormoži. Turk o. Efrem, franč. vikar Pazinu. Turk Rudolf,v trg. opravnik v Trstu. Uršič Franc naduči-telj v Zminji. Valenčič Ivan, posestnik v Trnovem. Vavpotič Ivan, tržan v Ljutomeru. Venedig Vilibald, župnik v Središči. Zver Alojzij, kaplan v Radgoni' Domače stvari. — (Narodnih poslancev klub) se je pretekli ponedeljek konstituiral. Ker dosedanji predsednik g. notar Svetec nikakor ni hotel prevzeti predsedništva, bil je predsednikom izvoljen gospod dr. P o k 1 u k a r, prvim namestnikom cesarski svetnik g. M urnik, drugim pa dr. vitez Bleivveis-Trsteniški. — (Ljubljanskega mesta odbornik) Oroslav Dolenec je izročil danes popoludne družbenem prvomestniku 100 forintov za „družbo sv. Ci- rila in Metoda" ter postal njen pokrovitelj. Slava vrlemu domoljubu! — (Zabavni večer Pisateljskega društva) bode v soboto 3.decembra t. 1. v čitalniski restavraciji. — (Kanonično umeščena) sta bila včeraj: gosp. Andrej Pavlic na župnijo pri D. M. v Polji, gosp. Ivan Zagorjan, kaplan pri Sv, Petru v Ljubljani, pa na župnijo v Radečah pri Zidanem mostu. — („Dr. Tavčarjeva pravda.") Pod tem naslovom naznanja včerajšnji „Slovenec", da je že izišla knjižica in se dobiva v „Narodni Tiskarni". Da nihče ne bode imel praznih potov, javljamo, da knjižica o dr. Tavčarjevi pravdi še ni izšla, da bode najbrže še le koncem tedna dotiBkana. Cena jej tudi Še ni določena. Priporočalo bi se v takih zadevah malo več natančnosti, kajti danes je že par gospodov, zapeljanih po „Slovenčevi" notici, zaman imelo pot v našo administracijo. — (Migljaj domačinom, ki tržijo z jajci.) Iz Kočevja se nam piše: Vsled deželno-zborske volitve v Kočevji, nastalo je ob „Rinžefluss" veliko pomanjkanje jajc, celo „klopotci" so že velika redkost. Ta nedostatek je tem čutneji, ker so Kočevci začeli hiše barvati z rumenjaki, da se svetijo, kakor slavni „BlitzBchwab". Opozarjamo zatorej domačine, ki imajo kaj jajc v zalogi, da se premo obrnejo na mestni zastop v Kočevji s svojimi po nudbami. Ondu pokupijo vse, ne da bi se „lioc.li und nieder" igralo. Kočevski „nežni spol" pa bode jajca pri priliki zopet rabil za projektile na narodnjake, da se uresničijo slavnega Schillerja stiki: „Da werden VVeiber zu Hyanen". — (Slovenski bicikliškiklub) osnoval se je, kakor čujemo, nedavno in pravila so se že predložila vladi. Predsednikom tega narodnega društva, kateremu namen je, delati za napredek kolesar skega sporta, izbran je jednoglasno dr. Vinko Gre-gorič. — Čestitamo temu mlademu narodnemu društvu želeč najboljšega uspeha. — (Slovenski klub borilcev) osnoval se je v našem mestu. To bode gotovo vsakemu telovadcu novica v zadoščenje, da naša deželna sto lica ne zaostaja za drugimi manjšimi mesti. S 1. dnem decembra meseca letos prične ta klub svoje delovanje. Oni gospodje, kateri so ali že bo-rilci, in oni, ki se žele vežbati v tej umetnosti, oglasijo naj se pri dotičnem odseku ali pa pri kustosu Ljubljanske čitalnice. Pogoji pristopu so: Člani društva „Sokol" plačujejo 50 kr. in nečlani 1 gld. 50 kr. mesečnine za četrt leta naprej. Skrb-ljeno je za veščega učitelja, naročeno je dotično orodje, torej je le na tem, da se živo zanimajo vsi gospodje za to stvar po starem gaslu: „v zdravem telesu živi zdrava duša". Da je borenje gibčnosti udov zelo ugodno, se ne da tajiti, potrebno je pa celo vsakemu vojaku, zlasti gospodom častnikom v reservi, katerih je mnogo mej slovensko inteligenco, da se vežbajo ali pa goje" te vrste telovadbo. Ni torej dvojiti, da bode kmalu velika živahnost v slo ■ venskih borilcev klubu. — („Popotnik. List za šolo ir. dom") ima v svoji 22. štev. nastopno vsebino: O zvezi slovenskih učiteljskih društev. (Govoril Fr. Kocbek pri zborovanji Celjskega učiteljskega društva dne 2. novembra t. 1.) — O gluhonemih. — Marka Fa-bija Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaji. — (Ljubljanski barjanski zaklad.) Po računskem zaključku za leto 1886 znašalo je premoženje barjanskega zaklada dne zadnjega decembra 1886: a) v obligacijah z obrestmi v papirji 76.200 gld., b) v hranilničnih knjižicah z dotičnimi obrestmi vred 8094 gld. 20 kr., c) v gotovini 69'/a skupaj 84.294 gld. 89Va kr. To premoženje pomnožilo se je tekom prvega poluletja 1887 do konca junija 1887 z obrestmi obligacij z obrestmi v papirji za svoto 1600 gld.; izdalo pa se v tej dobi ni nič. Razen tega ima barjanski glavni odbor še nad 1000 gld. za nujna dela na barji. — (B akteriologična prei skovanja v iijubljani) Deželna vlada naznanila je deželnemu odboru, da je ministerstvo dovolilo, da se vladni sanitetni koncipist dr. Fr. Zupane na Dunajski medicinski fakulteti izurja v bakteriologičnem preiska-vanji ter da se potem lahko vsa taka preiskavanja vrše v Ljubljani, ne da bi trebalo predmete pošiljati na druge zavode. Zato pa naj deželni odbor naroča vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov, da pripravi sobo, kjer se bodo vršil- preiskave. Vodstvo poročalo je vsled ukaza deželnega odbora, da se lahko labi soba. v kateri je spravljen bolniški muzej, kar je deželni odbor naznanil vladi. — (Hipotečno zadolžen je na Kranjskem.) Centralna statistična komisija je na prošnjo kranjskega deželnega odbora tudi za leto 1886 izročila izkaz o premembah v posestvih in o zadol-ženji na hipotekah, upisanih v zemljiščnih knjigah. Iz tega izkaza je razvidno, da znašajo premembe v posestvih 6,916.427 gld. (1. 1885 le 5,107.351 gld), in sicer po kupnih pogodbah 2,300.490 gld. (1. 1885 1,611.941 gld.), po drugih pogodbah, izročitvah mej živimi 2,301.245 gld. (1. 1885 1,550.828 gld), vsled eksekutivne prodaje 424.341 gld. (1. 1885 349 792 gld.), vsled smrti 1,830.351 gld. (1. 1885 1,594.790 gld.). Novih dolgov se je uknjižilo 2,931.743 gld., izbrisalo 2,836.792 gld., torej so dolgovi 1. 1886 narasli le še za 94.951 gld. (I. 1885 za 702.958 gld.). Dotični podrobni izkaz se nahaja pod dež. odb št. 2853 1. 1887. — (Premije za pobite zveri, vidre in stekle pse na Kranjskem.) V dobi od 1. oktobra 1886 pa do konca meseca sept. 1887 izplačale so «e sledeče premij« za pobite zveri in vidre in za pokončane ste kle pne: Za ustreljeni dve medvedki 80 gld , za ustreljena dva medveda 60 gld., za ustreljenih 39 vider po 4 gl. 15G gld., za ustreljenih 23 vider od 1. marca leta 1887. naprej po 2 gld. 46 gld., za pokončanih 7 steklih psov po 5 gld. 35 gld., skupaj 377 gld. — (K statistiki piva.) V pivovarnah v Gradci in v okolici zvarili so od 1. novembra 1886 do 31. oktobra t 1. 398.2 56 hektolitrov piva. Ta množina deli se tako: Pivovarna bratov Reining-haus 210.250, delniška pivovarna 107.720, Punti-gam 58.680, Japl 12.180, Sandvvirth 7506, pivovarna v Gostingu 1920 hoktolitrov. — (Gorski odmevi. Č ve t e r o gl asn e pesni, zložil H. Volarič. Op. 6. Založil skladatelj. V Ljubljani. Natisnili J. Blas-nikovi n as l edn i k i.) Cena 70 kr., b pošto 75 kr. Gorčki odmevi obsezajo nastopne zbore : Trobojnici. — Kukavica. — Za dom. — Njen venček. — Izgubljeni cvet, — Briska budnica. (Velečast. gosp. Andreju Žnidarčiču.) — Le pevaj, ptičica! — Rožici. — Slovan na dan! — Pri zibeli. — Lehko noč! (Čast. gosp. Ivanu Kranjcu.) Volaričevo ime je mej pevci slovenskimi na jako dobrem glasu, njegove skladbe so se udomačile in se prav često pojo v narodnih društvih. Gore omenjena zbirka pa je posebno bogata. Besede vzeto so iz najboljših naših pesnikov, napevi so pa tudi prav srečno pogo jeni, zatorej ne dvomimo, da bode 21 strani obsežna jako lična izdaja našla mnogo kupcev, da bodo Vo-laričeve skladbe vzbudile dobro zasluženi odmev mej narodom našim. Naslov za naročila: H. Volarič, učitelj v Koz a ni. P. Cormons — Goriško. — (Pri deželnem sodišči v Gradci) razpisana so tri to 1 maska mesta z asi o venski jezik. Prošnje do 1. januvarja. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Celje, 30. novembra. Shod skupnih mož proglasil jednoglasno dr. Josipa Serneca kandidatom za deželni zbor za kmetsko skupino Celjsko. Dunaj 30. novembra. „Wiener Zeitung" objavlja sklepe delegacij in podelitev viteškega križa Fran Josipovega reda kranjske kmetijske družbe podpredsedniku, graščaku Seunigu. MonakoVO 30. nov. Kakor „Munche ner Allgemeine" javlja, ustrelil se je bančni ravnatelj Jeruzalem iz Lipskega. Našli so ga ustreljenega v tukajšnjem hotelu. Beligrad 30. novembra. Jurij Simić imenovan poslanikom v Peterburgu. Dublin 30. novembra. Hartington in Goschen bila sta včeraj prisotna pri unioni-stičnem shodu. V daljših govorih priporočala sta, da se unija vzdrži ter konstatovala, da je na Irskem močna, omikanim krogom pripadajoča manjšina nasproti stranki „Home-Rule". Poslano. „Kolesarji". človeku je neobhodno potrebna zabava, da se pri njej odpočije od dela, katero mu nalaga skrb za vsakdanje življenje. Toda zabava sama nam ne zadostuje; da se okrepčamo in utrdimo telesne moči, treba nam je tudi gimnastičnili vaj. Najlepšo priložnost za te imamo pri raznih „sportih", ki tako rekoč združujejo delo in zabavo, ki nošo več igrača, marveč segajo v marsikatnrem oziru v r^sno življenje. Jeden novejših športov, ki se je tako kmalu priljubil, je velocipedni sport, ali, kakor ga jo krstil naš narod, »kolesarski" sport. Ker se je v Ljubljani pred kratkim ustanovilo „slovensko društvo bicvelistov", zdelo se mi jo umestno, spregovoriti nekoliko besed o tem sportu, tem bolj, ker se mu prebivalstvo Ljubljansko ni kazalo posebno prijazno. Pričeti hočem z zgodovino velocipeda. Prvi voz, ki je bil vsaj nekoliko podoben današnjemu velecipedu, izumil je K. pl. Drais v Mannheim-u leta 1817. in ga imenoval „Draisino". Ta pa je imel napako, da ga je jahalec moral porivati z nogama, da je prišel v tir, potem še le peljal so je brez vsakega pripomočka, dokler se ni ustavil, na kar je začel z nova porivanje. Leta 1821. bila je ta „draisina" nekoliko popravljena, a vender ni nikdar prišla v občno rabo. Še le leta 1867. sledil je „draisini" takozvani „velociped ', katerega je izumil Michaux v Parizu. Ta „velociped, nekoliko popravljen, imenovali so Angleži in Amerikanci „bicycle" in mu dali podobo, katero ima dandanes. Razven obče znanega „bicycla" so sedaj še v rabi „tricycli" za dame in starejše gospode, pa takozvani „Kangaaroo" in „Safety\ Ker pa ti neso tako zelo razširjeni, hočemo se v sledečem ozirati le na „bicycle". Vozarenje na „bicybhi" ni tako teško, kakor se dozdeva, priuči se ga v kratkem času. Glavna stvar je ta, da sedi jahalec kolikor mogoče mirno na sedlu, ostalo preskrbi mehanično gibanje nog. Paziti mora dalje natančno na ce3to, da se izogne vsakej oviri. To seveda le v začetku. Pozneje za-dobi „kolesar" tako gotovost, da mu je paziti le na večje ovire. Posuta cesta ali veliki klanci pa seveda prisilijo bicvelista, da odskoči, in poriva voz, dokler se cesta ne zboljša. Kolesarja tudi ne ustraši noč, z rudečo sve-tilnico na osi velikega kolesa vozi se i na slabih cestah. Seveda potrebna je pri tem velika pozornost. Ako se kdaj prigodi nesreča, da se plašijo konji, je to navadna krivda kočijaža, ki mora toli poznati svoje konje, da ve, se li bodo splašili ali ne. Njegova dolžnost je, da odskoči, in pelje konja za uzdo, dokler nema bicyclista za hrbtom. Dandanes je velocipedni sport Ze tako razširjen, da ima skoro vsak večji „club" svojo dirkališče, na katerem priredi dirke, in deli svetinje za najboljše bicycliste. K takim dirkam pribite bicvcli-sti iz vseh krajev, pa tudi dmzega občinstva dovolj, k z radovednostjo gleda tekmovanje. Vozarenje na bicvelu prav za prav še nema občnega praktičnega pomena, pač pa je marsikateremu pri poslu velike koristi. Da, podjetni možje naredili so na bicyclu celo velika potovanja, na primer Amerikanec Thomas Stevens, ki se se je peljal okolu sveta ž njim. Pač pa nam dovoljuje „kolesarski sport1' delati izlete v bližnjo okolico v kratkem času. Razven tega je našemu telesu jako koristen, kar je obče priznano. Znani Dr. Koch priobčil je nedavno v velikem nemškem časniku članek; v katerem je izrekel pomislike, je li kolesarski in veslarski sport res koristen, da, zagotovljal je celo, da je škodljiv. A slavni dr. Koch se je prenaglil, da ne rečemo več. Prej sam bicyklist biti, potem še le govoriti! Odgovorilo mu je v raznih časnikih takoj več zdravnikov bicvelistov, in mu dokazalo, da se jako moti. Zopetnega odgovora Dr. Koch-ovega pa še nesmo brali. Kolesarski sport priporočati moremo tedaj vsem, ki ljubijo prijetno zabavo združeno z veliko koristjo za naše telo. Ako smo pa s temi vrsticami pridobili koga novoustanovljenemu „sl o venskemu društvu bievklistov" torej smo dosegli svoj namen. Vsak novinec naj bo srčno pozdravljen z društvenim pozdravom : Na zdar! B. 54° Poziv. „Pedagogiško društvo" v Krškem bode izdalo tudi za leto 1888. „Pedagogiški letnik'', ki izide meseca aprila ali maja prihodnjega leta. Obsezal bode razen druzih pedagogično- didaktičnih spisov tudi: ukoslovje, črteže šolskih stavb s pojasnili, navod za risanje strojev (mašin) itd. Da bode vsebina knjigi tem zanimivejša in mnogovrstnojša, uljudno vabimo p. n. slovenske šolske pisatelje k prijaznemu sodelovanju. Primerni pedagogično-didak-tični ali metodični spisi, pa tudi popularno-znan-stvene razprave naj se blagovolijo doposlati do konca tekočega leta ali vsaj do 1. februvarja 1888. društvenemu odboru v Krško. Od vsestranske in krepke podpore p. n. tovarišev in tovarišic je zavisno nadaljno razcvitanje „Pedagogiškega društva" in „Pedagogiškega letnika". Na slovenskem učite-Ijistvu pa je ležeče, da se povzdigne naše prvo šolsko literarno društvo na stopinjo nHrvatskega pe-dagogijsko-književnega zbora", ki že od 1. 1871. izdaja po 3 do 4 knjige z razno pedagogično vsebino in v novejšem času celo pedagogične klasike. Zato prosimo tudi vse nepisatelje, da pristopijo v polnem številu društvu in nabirajo novih udov, ker le vkupno delo rodi moč in napredek. Letnina iznaša flamo 1 gld. Odbor bode nadalje le tiste štel mej ude, ki plačajo letnino pred izdajo „ Letnika". Pozneje bode cena knjigi večja. V zalogi imamo še nekaj „ Pedagogiških letnikov", 1887., po 1 gld. 45 k r., nekaj „Občnih zgo-jeslovij", po 85 kr. in nekaj „Poukov o črtežih" po 35 kr., s poštnino vred. Tiste p. n. gospode pa, ki so prejeli in obdržali kako knjigo od „Pedagogiškega društva", uljudno prosimo, naj nam najbrže pošljejo novce zanjo, kajti z novim letom je treba obračuniti tudi s tiskarjem. Dragi tovariši (tovarišice)! Delajmo vsak po svoji moči, in uspeh bode časten za na3 in za narod ! V Krškem, meseca novembra 1887. Odbor. prinaša v XII. zvezku naslednjo vsebino: t. Fran Levstik, f. — 2. Josip Stare: Kos v kletki. — j. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 38. Sa-maj. — Gordzd: Vinska hajka. Pesem. — j. Velimir: Vragometov Student. — 6. Fr. Orožen: S čtm in kako so pisali nekdaj in kako pišemo zdaj ? Berilo v zabavnem večeru »Pisateljskega društva*. — /. Ivan Subic: Rastlinske bolezni. VI. (Dalje in konec?) — 8. Andrej Fčkonja: Duhovniki slovenski pisatelji. (Konec.) — p. Književna poročila: V. V. Oblak: »Archiv fiir Slavische Philologie*. — IV. L. Žvab: Die livangclisch-Reformirte Kirche Cristo-Salvotore (vormals S. Silvestrd). Beitrag sur Ge-sehichte des Evangeliums in Triest von A. Vene-tianer. Verlag von Julius Dase 1887. (Konec.) — io. Listek: Fran Levstik f. — Kita na grob Levstiku. — »Die ostcrreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bil d.* — Stritarjevi zbrani spisi. — Dragotin Ripšl. f. — Prenos Kopitarjevih kosti/. — »Matica Slovenska«-. — »Das Dekanat Dra-chenburg von Ignaz Orožen*. — »Slovenski pravnik*. — „LJUBLJANSKI ZVON" stoji: vse leto 4. gld. 6o kr., polu leta 2 gld. jo kr., četrt leta i gld. 15 kr. Migljaj urndnlštvu. V velikem delu seđečo životarenje je največkrat uzrok bolestim v želodci, na jetrih, zlatej žili, zasedetiju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov „Seidlitz-prašck". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dnnaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. (9 19—9) Loteriji!«* Nrečke 26. novembra. Na Dunaj i: 80, 9, 28, 65, 20. V Gradci: 78, 55, 29, 50, 65. Tujefi: 29. novembra: Pri Klonu: Sclnvege), Pollak, Kulka, Stiglitz z Dunaja. — Scholz li Trsta. — Moufein iz Trsta. — Korošec iz Št. Petra. Pri Muliei t Bruckner, Raimann, Sehulz z Dunaja. — Hintner iz Soinograda. — Volk iz (jradca. — Zwenkl iz Sevnice. Pri bHvnr»keiu dvoru: VVinterkelser iz Mengša. — Prislic iz VVarasdina. — Skofic iz Št. Vida. — Mošča-ras iz Rovigne. Pri južnem kolodvoru : Diamant, Beiler, Pra-minza t Dunaja. — Janežič iz Marburga. Tržne cene v IJiii»IJ| :j 41. 227 4 22 3 74 3ri 2 50 12 18 11 1 64 — 56 bpeh povojen, kgr. . ■Surovo maalo, , Jajee, jedno . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanec .... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, , „ , , Drva trda, 4 □ uietr. „ mehka, „ „ Sl-l fcr.S —|9o! H II -— 8 — 5t> — 50 — 64 — 32 — 40 - 17 2 32 1 96 6 60 4 15 Meteorologično poročilo. g Cas opa-j zovanja Stanje barometra v mm. Tem- : Ve-peratura trovi Nebo Mo kriua v mm. . i fc ° „ marčna renta .... „ ^frlO — n 9>vl0 Akcije narodne banke . . „ 885-— — . *-86- ■- Kreditne akcije .... , 276-80 — „ 277-6*i f.ondon........„ 125 75 — „ 12n 80 rebro........„ —•-- — , —- Napol........„ 9 95 — , 9-9.'»' f. C kr. cekini ...... „ 5 93 - „ 5-93 Nfinške marke......»i 1-72*(, — , 61 75 !' državno srečke iz I. 1854 960 gld. 131 gld. 50 Kr. Državno srečke iz 1. 1^64 100 r 170 „ — „ Ogerska zlaf^ ri:nta 470...... 99 „ — , 0^i?rska pnpirna renta 5 ..... 85 „ 70 „ 5"/« štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 , — „ Dunava rog. srečke 5°/0 . . 100 gid. 119 „ 50 m Zemlj. obč. avstr. 4L%% zlati zast. listi . 125 , 25 „ Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice — , — „ Prior, obli^r. Ferdinandovo sev. železnico 99 H 75 , Kreditne srečke.....10ts gld. 179 ,75 „ Rudolfov e srečke.....10 19 „ 20 „ Akcije anglo-avstr. hatike . . 120 , 109 „ 75 „ lVammway-dništ. velj. 170 gld. a. v. . 226 „ 25 _ a sv, priporoča veliko izber najfinejših sladčic, kakor povitic, šarkelnov, orehovih in makovih rožičkov (kifel-cev)9 raznih druži h finih pekar-stev z rozinami in orehi, pekar-stev iz lecta, marcipana, raznih sladčic za čaj i. t. d. Ivana F6derl-a pekarija sladčic (868_1) v Lingarjevih ulicah v Ljubljani. 4 Zobozdravnika Paichel-a ► \ ustni in zobni pjarati. \ 4 4 4 4 4 4 4 i 4 V (Ustnovodna esenca in zobni prašek«) Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabranijo, da se ne deta zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena steklenici zobovodne eaence 1 {{1., dkateljei zobnegn prašku «M> kr. (238 — 66) Dobiva se v ordiiiaeijskem proHtoru pri Hradeckega mostu v KOhlerjevi hiši I. nadstropje, pri lekarji Kvobotli in trgovci Karintcer-Ji. ► ► ► ► ► ► ► Zdravila za živino. Štupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih Vrav, konj in prašičev. (600—10) Konje varuje ta štupa trganja po črevtn, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, j i plačnih in vratnih bolez-nij ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje konje debele, okrugle in Ukrene. Kravo dobo mnogo oo-brega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred volja le£50 kr., zamotkov z rabilnim navodom samo 8 gld. Cvet za konje. I i" Sred' 'a temperatura 2-5° in 0'7° nad uonnaloin. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tega žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, »trp-nenji v boku, v križi i. t. d., pri »tekanji nog, mehurjih na nogah, izvt-njenji, otišranji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vnaiijili boleznih in hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stano le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta zdravila Be dobe pristna samo v || „LEKARNI TRNK00ZY" ■h zraven rotovža v Ljubljani, am ■CazpoHilja «e vsak dan p« poiti. J. Pserhoferieva lekarna na Dnnaji, Singerstrasse 15, „znm goldenen Reichsapfel". Kri čistilne krogljice, aS^SBE imenovane, zaslužijo poslednjo ime s polno pravico, ker je ni skoro bolezni, da bi te ■ krogljice ne bib> že tisof-erno in čudovito pomagale. V najtrdovratnpjsih slučajih, ko so se druga zdravila zaman rabila, so te krogljice pomagale neštevilnokrat. Škatljica s 15 p i I a m i velja 21 kr., I zavoj s 6 škat-Ijicami pa I gld. 5 kr., pri nefrankovanej posiljatvi pa I gld. 10 kr. C« se naprej pošlje denar, velja b poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr , 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., f zavojev 5 gld. 20 kr., 10 BMVolev 9 gld 20 kr. (Manj, nego 1 zavoj, se ne pošlje.') Došlo je mnogo pisem, v katerih bo konsu-menti teh pil zahvaljujejo, ker s > je ozdravile rafenih težkih boleznij. Kdor jih je le jedenkrat poskusil, priporoča to sredstvo še drugim. Tu navedemo nekatera iz mnogih zahvalnih pisem: ■■ (852—2) Leogang, 15 msja 1883. Velečastiti gospod! Vaše krogljice uplivajo zares čudovito, neso kakor druga proslavljana sredstva, ampak pomagajo v resnici in skoro za vse. Krogljice, ki sem jih naročil o Veliki noči, r.i/.dal sem skoro vse /.mucem in prijateljem ter so vsem pomagale. Celo osobam visoke starosti, ki bolehajo za raznimi boleznimi in onemoglostmi, so takoj pomagale, če jih tudi neso popolnem ozdravele, in jo hočejo Se finije rabiti. Prosim to-pošljite mi še pet zavojev. Od mene in vseh, ki so ozdraveli z Vašimi krogtjicami, naj -iskrenejša mtša zahvala. Martin Deutinger. Bega, St. Gyorgy, 16. februvarja 1882. Častiti gospod ! No norem izreči dovolj svoje najiskreneJSo zahvale za Vašo krogljice, ker ozdravile so poleg božje pomoči mojo Soprogo, ki je že več let bolehala, in če jih tudi sedaj mora še včasih rabiti, vender je že toliko zdrava, da z mladostno svetostjo lahko opravlja svoja opravil... To mojo zuhvuln ico porabite v blagor trpečim in bkratu prosim, pošljite mi zopet dva zn-voja krogljic in 2 kosa kitajskega mila. S posebnim spoštovanjem Alojzij ITovak, nadvrtar. Vaše blagorodje! Nadejaj e se, da so vsa VaSa zdravila tako izvrstno dobra, kakor Vaš sloveči ozeblinski balzam, ki je hitro ozdra vil v m o jej rodbini več zastarani!) o/ebljin, odločil setu se poslužiti Vaših kri čistilnih krogljic, da ozdravim že dolgoletno zlato *i'o. Nikakor st' ne pomišljam, priznati Vam, da je moja bolezen po štiritedenskem rabljenji po polnem bila ozdravljena In da torej mej svojimi znanci Vaše krogljice najmarljivejše priporočam. Tudi nifi no o m m proti temu, če te v -stico porabite javno --toda bre-i podpisa. Z velespoštovanjem 0. pl. T. Dunaj, 20. febr. 1887. Ozebljinski balzam J\ P^ofer-jev, ' priznan že wv. let koc riajsigurnejšo sredstvo proti vsakovrstnim ozeu-ljinam, jako zastaraniui ranam itd 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Keheiski balzam, ''»»fin™ sredico proti * vsakemu napenjanju na vratu. 1 flauon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo <)5 kr. Živlienska esenca, (Prafka. kapljice) proti _ spndenju želodca, sla- beinu prebavijenjn, vsakovrstrim bdleznim spod ■ njih telesnih organov, dobro domače sredsivo. 1 flacon 20 kr. TrnotČeV SOk <',D1*,> znano, izvrstno domače ' J zdravilo proti kataru, hripa- vosti, krčevitemu krču itd. 1 steklenica 50 kr., 2 stekl. s frankovano pošiljatvijo 1 gld. 50 kr. Ameriško mazilo za protin, ^'p5,? B!jJ: tinu, revmatičnih boleznih, trganji po udih, iŠiji, trganji po ušesih itd. itd. 1 gld. '20 kr. Liker iz planinskih zeljišc, h^0^6^: klenica 2 gld. 60 kr., «/, steklenica 1 gld. 40 kr. ii,..,..,,. Romershausen a. 1 steklenica esenca za on 2 gId 50 kr^ ^ str.k]enica 1 gid. 50 kr. Prašek proti potenju nog Jpskpa05t5075kkr;: Tannochinin-pomada J- »*^«-ii«fer.j», že ■ več let priznana kot najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, priznano od zdravnikov. Elegantno opravljena velika doza 2 gld. Univerzalni obliž ■£•£ W3fta PI\ ..... ranah, ki prihajajo otl udarca ali sunljeja, hudih ulusih vsake vrste, pri vseh perijodično se odpirajočih tdesih na nogah, pri ranah na prstih, unetih prsih in jednakih boleznih se je večkrat skazal kot dobro Bredstvo. 1 lonček 50 kr., s prosto pošt. 75 kr. ULiverzalnačistilnasol fc£ jaSSB vilo proti vsem nasledkom slabe prebavljivouti, kakor glavobolju, omotici, krči v želodci, zgagi, zlati žili, zabasanju itd. 1 zavitek stane 1 gld. FrailCOSkO Žganje. I steklenica 60 kr. Knznii im..novimih ]>roi>aratov ima tu.li vao v avstrijskih časnikih objavljouo tu- lo iuozomako fonnacevticiio sj.ecijalt-teto in so stvari, ki bi jih morda no l.ilo v zalogi, hitro m ceno preskrbi. — WW Poiiljiitvo l»o l»OMtl so hitro iz-vrio proti proilpoSlljatvi svoto uli povzetju. Poštnina je veliko nižja, 6e se prej pošlje Aenar, inajeoljG po poštni nakaznici), kakor pri povzetjih. Največ imenovan h specijalitet ima tudi v IJnl»-ljuul lekarna gospoda C«. PMCCOI^l-Jw. Izdijatelj in 0(Jg)Vorni ure.ntk; i van Železo i kar. Lastnina in tisk „Narodae Tidkarne".