138 Naši dopisi. Iz Gorice 26. aprila. — Objavljeno je. da je c. kr, namestništvo v Trstu gosp. Fr. Žepiča, pristava slovenskega oddelka kmetijske šole v Gorici, imenovalo udom izpraševalce komisije za sposobnost ljudskih učiteljev, in sicer za kmetijske predmete. Da se ta gospod, podpiran od neke strani, za trdno nadeja, da postane po odstopu našega odličnega strokovnjaka gosp. Povšeta vodja naši kmetijski šoli, temu se pri nas na Goriškem ne čudimo, kajti treba je le naše razmere poznati, in takoj se ve, da je pri nas vse mogoče. Ali čudimo se pa, da pri visokem c. kr. namestništvu v Trstu ne vedo, koga udom komisije imenujejo. Kdor ima ljudske učitelje iz kmetijstva izpraševati , mora v tem predmetu vsaj sam izprašan biti. Novo imenovani ud izpraše-valne komisije pa ni nikdar obiskaval kako kmetijsko šolo, ni niti naravoslovec in je le v svojem časi videl navadno gozdarsko šolo v Križevacu. Ali ni na pripravnici v Kopru g. prof. Kristan izvrsten strokovnjak, ali ni potovalni učitelj g. E. Kramer izprašan učitelj za više gospodarske šole? Ali je za slovensko kmetijstvo 139 na Goriškem zadostljivo, da izprašuje iz kmetijstva nestrokovnjak? Kaj poreko k temu učitelji, kako zaupanje zamorejo imeti na drugi strani kmetovalci do učiteljev, katerim je kmetiško zmožnost nestrokovnjak ocenil, in kaj poreče k temu g. prof. kmetijstva na pripravnici v Kopru, kojega tako rekoč nadzoruje kmetijstva nezmožni ud izpraševalne komisije.5*) Iz Gorice 27. aprila, (Izv. dop.) Tudi za Goriško so uže volitve za državni zbor razpisane, in morajo biti izvršene do 8. junija. Politično društvo „Unione", kateremu je glasilo irredentarski „Corriere", je uže imelo shod v ta namen, in sicer v Gradiški ter bi spravilo rado kakega kandidata , katerega bi se veselil tudi tržaški „Indipendente". Prosta Valussi-ja bi „Unione" rada izpodmeknila in bo za njegov sedež vsakako hud boj. Coronini Irredenti tudi ni po všeči; pa je grozdje to pot še prekislo, in ga hoče tudi „Corriere" priporočati, kakor pravi on in „Indipendente" iz oportunstva. Pa o dotičnih kandidatih in namerah prihodnjič več. V soboto smo tukaj spremili k večnemu počitku Antona Tomana, učitelja v pokoji, ki je doživel visoko starost 83 let. Uže pred 25 leti je bil doslužil na tedanji glavni vzorni šoli goriški svojih 40 let, pa je potem še več let v isti šoli prostovoljno poučeval. Rajnki je bil skoz in skoz možak stare korenine, pravi slovenski poštenjak, čist značaj, kakor malo takih. Za svoje dobe je bil on v Gorici prvi Slovenec, t. j. prvi slov-ničar, ki je na c. kr. učiteljišči in drugod slovenščino poučeval. Pred 25 leti je on prvi uvedel tudi slovenske slavnostne govore, s kakoršnimi so se takrat šolska leta končavala. Ko se je v Gorici Slovencem trda godila, bil je on tako rekoč rešitelj in vodja goriške čitalnice; bil je njen predsednik in vzoren njen hišni gospodar. Ta zasluženi možak, ki je bil rojen na Vipavskem , bil je povsod spoštovan in se je, kakor otrok veselil svojih nekdanjih učencev, kedar je slišal o njih napredku v življenji, sosebno če so se odlikovali tudi v narodnem oziru. — Sprevoda se je udeležila šolska mladina sedanje vadmce z dotičuimi učitelji; prišli so tudi vodje srednjih šol in nekaj čitalničnih udov k sprevodu. Udeležba se nam je zdela sploh premlačna ravno od slovenske strani, najbolj pa od strani čitalnice. Kar pa nas je najbolj osupnilo, ni bilo na mrtvaškem vozu niti enega venca, in goriška čitalnica bi bila morala v prvi vrsti s takim krasom nekdanjega svojega predsednika počastiti. Taka opustljivost se mora najmanj netaktnost imenovati, naj zadene Petra ali Pavla. Slavno predsed-ništvo si s tem gotovo ni hvale zaslužilo. — O Lahih znamo poročiti, kako svoje može ob smrti časte; sebe pa ne vidimo. Kakor da bi imeli v Gorici mož na izbor, s katerih zaslugami bi se nam bilo ponašati! Grajati moramo, da naši kolovodje ne poznajo nobene prave mere pri ocenjavanji naših rodoljubov, ene po časnikih *) Ta dopis sprejeli smo izjemno, akoravno se peca z osebuostimi, kar je proti načelom našega uredništva. Gospod dopisnik naj oprosti, da smo dopis okrajšali in mu odvzeli sicer zasluženo ojstrino. Da smo pa dopis sprejeli, vodila nas je ljubezen do kmetijstva, za katerega blagor bodemo vedno in povsod delali. Mi poznamo službovanje gosp. Žepiča na Slapu, vemo, kakošuo hvalo je on dolžan gosp. prof. Povšetu, da je bil na Goriško šolo sprejet in vemo, kaj se je vse godilo, da se je delavnost gosp. Povšeta v blato povaljala. Obžalujemo strast onih gospodov, ki v svojem listu hinavsko jadikujejo po gosp. Povšetu, ker ostavi Gorico, v resnici so pa zavratno vso možno poskusili ga politično umoriti in mu delovanje v Gorici popolno onemogočiti. Pa tu ne mislimo žurnalistov judovske „Neue freie Presse", ampak slovenskega lista. Dovolili si bodemo še pri priliki izgovoriti besedo o goriški kmetijski šoli. Vred. časte, ko so nam samo upanje vzbujevali za bodočnost, druge pa prezirajo, ko so bili uže faktično mnogostran-sko zaslužni. Gospoda, to se pravi v rodoljubnih srcih pogum tlačiti, ne pa vzbujevati. Brez zamere, pa pravična kritika mora na dan tudi za take prilike! Pokojnemu poštenjaku pa večni mir! iz Ljubljane. (Volilno gibanje za državno-zborske volitve na Kranjskem.) Za Kranjsko razpisane so volitve za državni zbor, in to: 1. za kmetijske občine za 28. dan maja; 2. za mesta in trge za 2. dan junija; 3. za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani za 3. dan junija; 4. za veliko posestvo pa za 5. dan junija. — Najveselejša in najvažnejša novica za Kranjsko pa tudi za vso dosedanjo večino državnega zbora je ta, da je gospod grof Hohenwart odločoo izrekel svojo pripravljenost, še dalje prevzeti poslanstvo. S tem je dosedanjemu klubu in pa vsi desnici državnega zbora tudi zagotovljen najspretnejši, najbolj skušen vodja, ki tudi ob enem vživa zaupanje in ima veljavo v vsih krogih desnice, ne manj kakor pri vladi in pa zaupanje cesarjevo. — (Več slovenskih poslancev iz Kranjskega) in pa gospod tajnik trgovinske zbornice porabilo je svoje bivanje na Dunaji pri sklepanji državnega zbora še v to, da so si ogledali tamošnji tehnologični muzej in ž njim združene obrtnijske šole. — Dvorni svetovalec Exner in pa prof. Pfaf razkazavala sta jim zelo uljudno vse oddelke tega tudi za našo deželo velevažnega zavoda. — (Knafelnovih ustanov) za dunajske vseučilišnike s Kranjskega se je za letošnje šolsko leto razpisalo ravno sedaj deset po 240 goldinarjev. — Večna hvala pa gre tuli marljivim in modrim oskrbovalcem, ki so začetkom neveliko ustanovo pomnožili do tako velikanske svote? — (Konkurs Tschinkelnove firme) razmotava se dosti ugodno, ker upniki sprevidijo, da bo firma po vsi moči varovala tudi korist upnikov in kakor vse kaže, se bodo po tej poti ohranila vsa ona podjetja, ki so bila tudi do sedaj uže dobra. — Zdaj dovršena likvidacija firm „Avgust Tschinkelnovi sinovi" in pa „Theodor Tschiukel" pokazala je, da so se tirjatve 558 strank s skupno svoto 8,100.000 gold. spoznale za veljavne, zoper druge tirjatve v svoti 1,700.000 gold. pa je ugovor vložil upravnik konkurzne mase. — Še v teku tega meseca imajo se pričeti obravnave vseh združenih Tschinkelnovih firm z upniki, katerih so baje nekateri uže sedaj izrekli pripravljenost v to, ne da bi bili še vedeli pogoje. — (V obrambo obrtnikov) izdalo je pravosodno ministerstvo naredbo, po kateri se bo od njih odvrnila škoda, ki so jim jo do sedaj prizadevale cesarske kaznilnice s tem, da so mnogo izdelkov izdelavale po tako nizki ceni, da tem nasproti obrtnikom mnogokrat ni bilo več obstanka. Ministerska naredba se glasi tako: „Da se kolikor moč odpravijo ponavljajoče pritožbe obrtovalcev, da jim delo v kaznilnicah pripravlja konkurenco ter škoduje njihovim interesom, se zaukazuje višjim državnim pravdništvom, katera imajo vodstvo v kaznilnicah, nasledje: 1) Pri onih obrtnih delih, imenito pri krojaških, črevljarskih, mizarskih itd., katera se v državni režiji v kaznilnicah opravljajo za vnanji promet ali pa za privatne stranke, naj se cena za posamične izdelke tako vredi, da bode brez škode za delo, kolikor moč, jednaka isti ceni, kakeršno nastavljajo prosti obrtovalci za jednako vrsto izdelkov; 2) naj se pri obnavljanji pogodeb s privatnimi podjetniki o oddaji kazenjskih močij določi plačilo v toliki meri, da se kolikor moč izogne oškodovanju obrtovalcev po tej konkurenci; 3) v kolikor se to ni uže zgodilo, naj se v vsaki taki pogodbi privatni podjetnik zaveže, da 140 ne bodo v zborniškem okraji, v katerem je kaznilnica, prodajal izdelkov, kateri so se napravili v kaznilnici ter tako ne delal konkurencije malemu obrtu; 4) novi cenovniki in tarifi o mezdi predložijo naj se v odobrenje pravosodnemu ministru, predno se definitivno nastavijo." — (Mestni odbor ljubljanski) z dosedanjimi svojimi odborniki imel je včeraj svojo zadnjo sejo. Ker bodo v odborovi seji navzoči že tudi novoizvoljeni odborniki in se ima voliti tudi nov župan, — zahvalil se je včeraj župan Grasselli posebno še onim odbornikom, ki so iztopili, pa se je zahvalil tudi vsem ostalim odbornikom kratko omenjaje delovanja zadnjih pet let. Županu zahvalil se je v imenu in s pritrjevanjem na-zočih odbornikov dr. Zarnik. — (Kanonik in seminiški vodja dr. Kulavic) preselil se je zadnjo soboto z Dunaja v Ljubljano. Na kolodvoru pričakoval ga je vodijev namestnik gospod dr. Lampe. Zvečer priredili so mu bogoslovci zasta-veničko. — (Odbor „Matice Slovenske") zboruje danes (v sredo) 29. aprila ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o LXVII. odborovi seji in o XX. redoem velikem zboru. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Volitev prvosednika, njegovih namestnikov, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. 4. Volitev odborovih odsekov. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Poročilo gospodarskega odseka. 7. Posameznosti. — (Prva seja novoizvoljene trgovinske zbornice kranjske) bila je po naročilu gospoda trgovinskega ministra minulo soboto dne 25. aprila s sledečim dnevnim redom: 1. C. k. dvorni svetovalec gosp. Rudolf grof Cho-rinskv odpre trgovinsko in obrtno zbornico; 2. ustanovitev zbornice, volitev predsednika in podpredsednika. Po tem dnevnem redu pričel je gospod dvorni svetovalec grof Chorinskv zborovanje s tem, da je naznanil naročilo ministrovo, pozdravil izvoljene odbornike in izrekel pripravljenost vlade po vsi moči podpirati delovanje trgovinske zbornice, konečno pa je pozval starosto odbornikov gosp. Ho rak a, da prevzau.e začasno predseduištvo, da se izvoli predsedništvo. Ko se je to zgodilo, prebere gospod tajnik M urni k poročilo volilne komisije, po katerem so bili izvoljeni v trgovinsko in obrtno zbornico, in to 1. v trgovinskem oddelku gospodje Franc Hren, Vašo Petričič, Josip Kušar, Fr. Ks. So u van, Miha Pakič in J. Perdan; 2. v obrtnijskem oddelku pa gospodje: Blaž Mo-har, Omersa, Pavšler in Ribič, dalje J. Baum-gartner in Krenner, in O. Dolenc, Dovgan, Horak, Jenko, Klein, Kolman, Krsnik, cir. J. P oklu k ar, Fil. Zupančič in Žitnik, konečno pa Eichelter in C. Luckmann. Potem navedel je g. tajnik statistične nadrobnosti volitev, pri volitvi predsedništva pa sta bila pri navzo-čosti 17 odbornikov dosedanja predsednika J. Kušar za predsednika, J. Horak pa za podpredsednika soglasno z vsemi glasovi razun kstnih zopet izvoljena in potem seja sklenjena.