3-2006 15 Begunjska Vrta~a Vaja v notranjem posluhu ? in µ Iztok Snoj 3-2006 15 Dva nasprotna si pristopa. Skrbno sem prebral opis v priro~niku, edinem tovrstnem slovenskem vodniku; kako zlesti na Vrta~o po vzhodni grapi in kje sestopiti. Ali kako pri- stopiti kar z juga. Tako nau~en in opremljen z znanjem sem se odpeljal proti Ljubelju. Pokra- jina ob cesti se je za~ela odpirati soncu. Pod gorami sem bil. Vzhodni greben Begunj{~ice je sijal v belini snega. Vso znanost, preu~eno iz knjige, je zamenjala utrnjena ̀ elja, da bi zadihal na vrhu tega lepega grebena. Na njem od dale~ nisem videl te`av. Vrta~a me ni dovolj mo~no pritegnila. Ob novi odlo~itvi sem bil zadovo- ljen. Na parkiri{~u sem bil {tirinajst dni in uro pozneje kot z Vladovo dru`bo. Tokrat sem bil sam in tudi na smu~arsko napravo nisem name- raval sesti. Ali je sploh {e vozila gor? Zagledal sem se v greben nad seboj in takoj za~util njegovo privla~nost in svojo `eljo iti po njem na vrh. Prisluhnil sem. Nobenih dvomov o uspehu nisem sli{al. Zvestoba (Zvest oba). Sino~i sem na slepo obra~al liste in knjiga o dobrih pojmih se mi je odprla pri geslu Zvestoba. Zvest drug drugemu, zvest samemu sebi, zvest oba. V grapah med skalami je svojevrsten ob~utek, a v samoti se na grebenih po~utim varneje in svobodneje. Na njih tudi velikokrat sli{im, kako mi zaigra srce. Tudi taka izbira notranjih vzgibov me je zapeljala na drugo pot, stran od tiste, ki sem jo na~rtoval s pametjo. V torek sem v oddaji o Makaluju sli{al, da je pri uspehu v alpinizmu devetdeset odstotkov vsega v glavi. To bi se lahko dopolnjevalo z drugo razlago, da za svoj um uporabljamo le pribli`no deset odstotkov mo`ganov. Medtem sem na ravni strmini izmeni~no stopical po konicah prstov in vlekel noge iz nenadno predrte skorje. Opazovanje okolice. Smu~arji so vsaj malo zdrsali in utrdili povr{ino, da se ni mo~no udirala. Le kako bo na grebenu, ~e se niso spu- stili prav z vrha? Vpra{al sem se, ali bom danes na vrhu. Nisem sli{al nobenega dvoma in sem usmeril misli v iskanje terena, na katerem se najmanj predira. Kadar koli sem se obrnil, sem zagledal pod seboj mirni mejni prehod. V stari Slika na prej{nji strani: Na vrhu Begunj{~ice µ Irena Mu{i~ Spodaj: Greben Na Mo`eh - Palec, levo krnica Suho ru{evje 3-2006 16 3-2006 17 Ljubelj je zaradi vi- {ine 1050 m udo- bno zimsko izhodi- {~e. Ture okoli Zele- nice si lahko {e skra- j{amo s sede`nico, ki nas pripelje nad 1500 m. Najhitrej{i vzpon je po Osred- nji grapi, ki z na- klonino do 45° {teje za alpinisti~ni vzpon. Do nje pridemo od gornje postaje `i~- nice po izbo~enem terenu velikega sne- `i{~a in vpadnici vrha Velikega vrha. Ko se sne`i{~e zo`i v strm `leb, ob de- litvah vedno izbira- mo srednji krak. Na najo`jem in najstr- mej{em kraju je kra- tek skok, ki je ob po- manjkanju snega lahko tudi kopen. Z Zelenice 2 uri in za sestop na Ljubelj {e 2. (Vsi navedeni ~asi ve- ljajo ob ugodnih sne`nih razmerah.) Priljubljen pristop je po [entanskem plazu, ki velja za zahtevno sne`no turo. Do tega ob{irnega pobo~- ja, ki je globlje vrezano med oba glavna vrhova, Be- gunjsko Vrta~o in Veliki vrh, pridemo s srednje po- staje sede`nice na Zelenico. Ko nad prvo strmino smu~i{~a dose`emo uravnavo, zavijemo na levo na {iroko in strmej{e pobo~je, ki se z vi{ino enakomer- no zo`uje. Na dveh tretjinah, kjer je plaz najo`ji, iz- beremo desni izstop na greben. Po ve~ini je naklon pribli`no 25°, le zadnja metra ob izstopu na greben sta tokrat zaradi napihanega snega dosegla naklon do 45°. Od tam do vrha na desni ostaneta le {e pre~- enje manj{ega kuclja in kraj{i, la`e pristopen gre- ben. Z Ljubelja 3 h 30. Tretji pristop (ali sestop) je s Smoku{ke planine, ki ima oznako zelo zahtevna sne`na tura. Do pla- nine se za slabih 200 m spustimo z Zelenice ali pa vzpnemo iz Zavr{nice. Skozi gozd se usmerimo proti Velikemu plazu, ki se {iroko dviguje proti Velikemu vrhu. Tik pod grebenom pridemo do rame, ~ez ka- tero lahko pogledamo v Osrednjo grapo in po kate- ri pridemo na vrh. Naklonina vr{nega dela je od 30° do 35°. Z Zelenice 3 h 30. Z juga se pride na vrh od Doma v Dragi, 689 m. Po precej obiskani poti pridemo do Roblekovega doma na Begunj{~ici, 1657 m. Pred njim zavijemo na desno, po trasi markirane poti. Po navadi je prek ju- `nega pobo~ja shojeno malo pod robom grebena. Na poti je zaradi dolgega pre~enja strmega pobo~ja ne- varnost zdrsa. Iz Drage 4 h 30–5 h in za sestop 3 h. In {e opis poti iz zgodbe, to je po grebenu Begu- nj{~ice. Na Ljubelju se mimo hotela Garni usme- rimo proti {irokemu sne`i{~u, ki se na levi zajeda v najni`ji del grebena Begunj{~ice. Naravnost nav- zgor vidimo strmej{i in o`ji krak, mi pa se dviguje- mo po {ir{em in polo`nej{em delu bolj v levo. Med redkimi macesni stopimo na greben. Med bukovim drevjem se dvignemo do prve vzpetine in jo obidemo po severni strani, na za~etku ozkega grabna, ki smo ga videli od spodaj. Potem sledi {ir{e in strmej{e pobo~je, obrnjeno proti jugu; nad njim znova pride- mo na greben. Ostrim skalam se moramo ogniti po levi strani, nad grabnom, ki je strmo in ostro vrezan v ju`no pobo~je. Za njim je hoja po grebenu do dvoj- nega skalnega bloka spet la`ja. Malo se spustimo ob meji skale in snega in se spet povzpnemo na gre- ben. Tako pridemo na zadnjo vzpetino pred Begunj- sko Vrta~o, ki jo zagledamo {ele na tem kraju. Za- dnji greben je bil spihan in do vrha je bilo treba tudi z rokami poprijeti za skale. Za sestop po [entan- skem plazu moramo po ju`nem pobo~ju sestopiti na vzhodni krak plazu. Spust je mo`en `e na tem kraju, lahko pa gremo po ostrej{em, a ne zahtevnem gre- benu do zahodnega kraka; tam je sestop po navadi la`ji. Z Ljubelja 4 h–4 h 30, na Veliki vrh {e uro ve~. Literatura: Vladimir Habjan, Zimski vzponi v sloven- skih gorah, Sidarta 2003. Zemljevida: Stol in Begunj{~ica, 1 : 25.000; Kara- vanke – osrednji del, 1 : 50.000. Begunj{~ica pozimi, 2060 m ?Iztok Snoj 3-2006 16 3-2006 17 Strmali Begunj{~ice privabljajo tudi {tevilne turne smu~arje. Za mnoge izmed njih je gora zaradi ugod- ne lege, bli`ine ter dveh sede`nic, ki po `elji ali po- trebi {e skraj{ata ~as vzpona, zelo prikladna za po- poldansko smu{ko turo (t. i. “poslu`beni sindrom”). Vendar se je treba zavedati, da na strmi gori na ju- `nem koncu Zelenice ni lahkih turnosmu~arskih te- renov. Najla`ja tura (II+, naklonina do 30˚) je ~ez [entanski plaz ali na kratko Plaz ; tam je sneg po- kopal `e precej smu~arjev, zato nikar ne hodite tja gor v nestabilnih sne`nih razmerah. Naslednji po te- `avnosti je Smoku{ki plaz (zgoraj III–, ni`e II+, na- klonina do 35˚), ki se spu{~a izpod vrha proti zahodu na istoimensko planino. Na ju`ni strani Planinskega doma na Zelenici pa se vrh sne`i{~a izoblikuje zelo strma in ozka Osrednja grapa ; smu~arski spust po njej je `e prava alpinisti~na smuka (III+, zgornjih 150 m S4, 350 m, naklonina do 45˚). Za pristop na vrh glej opise v ~lanku Begunjska Vrta~a, smuka pa pra- viloma poteka po smeri vzpona. Opozoriti velja na ̀ e omenjeno nevarnost plazov in zdrsa – zlasti prehodi na greben so pogosto spihani, zato je sneg zelo trd ali celo poledenel (pri vzponu se ne obotavljajte pri- jeti za cepin in si natakniti dereze, pri smuki na ko~- ljivih krajih pa premislite o tem, da lahko sestopite s smu~mi na nahrbtniku). Ravnajte se torej po na~elu “cum grano salis”, da boste smu~ali in u`ivali v hribih tudi na stara leta. Poglejmo {e nekaj podatkov o naj- bolj obiskani smu{ki turi po [entanskem plazu: vi- {inska razlika (mejni prehod Ljubelj–Veliki vrh) 1000 m, dol`ina 2,5 km, trajanje do 45 min. (Vodnik: Turni smuki; Andra` Poljanec, PZS, 2003.) Turni smuki na Begunj{~ici ?Andra` Poljanec stopinji je ti~al ve~ji kamen. Pod skalami sem bil. Nehoté sem pogledal po robéh. Z grebena sta me opazovala dva gamsa. Ko smo vedeli drug za drugega, sta se po~asi obrnila proti [entanski dolini in mi izginila iz vida. ^ez veje borovja, oguljenega od robnikov smu~i, sem stopil v redek bukov gozd. Ju`na stran je bila omeh~ana. Temperatura je bila `e nekaj dni zapored nad ledi{~em. Opazoval sem se, ko sem stopal za sve`imi gamsovimi sledmi. Samoopazovanje. Greben se je prvi~ zravnal, njegov rob pa postal ostrej{i. Opri- jemal sem se skal, ko mi je zmanjkalo snega pod nogami. Udrlo se mi je v majhno zev, ki je nastala ob skali. Prvi hip sem predvsem opazoval, kaj se dogaja z menoj. Razen tega, da trdno stojim na nogah, nisem opazil ni~esar. Potem sem za~el opazovati, kako name deluje strmina. Na tem mestu je veter napihal sneg v ozek in strm graben, ki se je za~enjal tik nad mojo glavo in pod grebenom. Druga~e sem dojemal strmino, ko sem bil {e vedno s pazduho ulovljen na robu snega. Zaznal sem `eljo, da bi se slikal ujet, a jo je takoj odnesel {epet opozo- rila na resnost razmer. Za previdno kobacanje iz luknje sem si vzel ~as. Opazil sem, da sem se dr`e~ se za skale po~util bolj varnega. [e nekaj korakov in pod nogami sem za~util sneg, poledenel od stalnega vetra. Lepo je ob tolikih menjavah sne`nih razmer. Sem ter tja sem videl ostre raze od gamsovih parkljev in zaznal potrebo, da bi si nataknil dereze. 3-2006 18 3-2006 19 Ogibanje nevarnostim na razne na~ine. Kljub druga~nemu znanju, tistemu, kar u~ijo priro~niki, med hojo z derezami {e vedno uporabljam smu~arske palice. Tudi gamsi morajo biti povsem prepri~ani vase, da jim ne zdrsnejo parklji. Nisem {e sli{al, da bi pri hoji uporabljali tudi cepin. Najla`e sem napredoval po ozkem grebenu. Ko se je postavil pokonci, sem zgrabil za veje borovja. Pazil sem, da z derezami ne bi zasekal v veje. Dvojnima skal- nima glavama sem se moral izogniti po strmem pobo~ju z zelo zmeh~anim snegom. Gamsovih sledi nisem ve~ videl. Samodejno sem zlo`il palice in snel cepin. Skozi tanko klo`o je pre- diral globoko in bo~no sem ga zapikoval tako visoko, kolikor sem mogel. Ni`e je iz snega {trlelo nekaj borovja, ki sem mu {e najbolj zaupal. Zapustil sem sled in jo potegnil tik nad mejo zelenja. Naj teren {e naprej tako miruje … V nepredelanem snegu je bil vmesni prijem za skalo spet zelo prijeten. Kako bi le hodil po ju`ni grapi Vrta~e? Nikakor ne! Vsak izku{en zimski gornik bi vedel, da se je v nekajdnevnem toplem vremenu sneg omeh~al do globin. Tako pa sem pomanjkanje pameti nadomestil z notranjim posluhom in nisem rinil tja gor … Delovanje (Delo vanje). Upal sem, da bom z grebena videl son~ni zahod, a ga je vse- skozi zastirala gora. Potapljanje nog v sneg me je dodobra utrudilo. Ve~krat sem videl Ljubelj v globeli, v katero se je `e vselila no~. Nekaj me je gnalo, da se nisem ustavil niti za hip. Doma sem na slepo izbral {e drugi pojem, delovanje. ^eprav sem bil utrujen, nisem znal nehati premikati nog. Kam je {lo to delo? Vanje, v gore sem vlagal to delo. Pol ure po son~nem zahodu mi je za nenehne korake zmanjkalo energije. Moral sem po~ivati. Ve~krat sem si ~aj pripravljal prevro~. Tokrat je bil primeren za takoj{nje pitje. Dodatek limoninega soka je pregnal rahlo omotico. Zaradi dveh velikih `lic medu, raztopljenih v kade~i se teko~ini, sem zadovoljno zabrundal. Takoj sem stopil z veliko Na grebenu proti Palcu; v ozadju Begunj{~ica 3-2006 18 3-2006 19 po~asnej{im korakom. Le tako bom zmogel priti na vrh in {e ~ezenj, ker je na drugi strani spust veliko la`ji in kraj{i. Z naporom nisem ve~ pretiraval in motor, predvsem pa ~rpalka, sta za~ela delovati normalneje. Velikemu vrhu, na katerem sem nedavno stal, sem se medtem `e odpovedal. Navidezna dru`ba v gorah. To~no uro po son~nem zahodu sem stopil na vrh Begunjske Vrta~e. Pri`igal sem zaslon telefona. Hkrati se je na grebenu Velikega vrha Ko{ute, na obmo~ju, na katerem ni nobene poti, za hip mo~no zabliskal ozek in nenavadno svetal svetlobni snop. Strmel sem ~ez dolino, da bi {e kaj videl, vendar se blisk ni ponovil. Za za~etek februarja je bilo toplo. Skozi rahlo kopreno so migotale va{ke lu~i. Govorile so mi, da v gorah nisem sam. Tudi v telefonskem pogovoru sem za~util ~love{ko bli`ino. Na obzorju je ugasnila {e zadnja svetloba in za sestop proti zahodu sem preklopil stikalo na glavi. Moji za~etni koraki so bili le mehani~no premikanje nog. Na koncu pobo~ja sem pogledal v temo prvega grabna. Verjetno se je dalo spustiti tudi tam, a sem {el raje naprej. Verjel sem, da bom prepo- znal rob, s katerega smo se spustili pred {tirinaj- stimi dnevi. Lahkó prehodni greben, ki je {trlel iz teme v ozkem svetlobnem snopu, je bil videti ostrej{i. Ko je bilo mo~no zdrsano od smu~i, sem vedel, da sem na vstopu v [entanski plaz. Lahkotnost sestopa. Tokratni izlet sem povezoval s prej{njim, ko smo se z Velikega vrha tam z lahkoto in hitro vrnili z Vladom, Ireno in Majo. Zaradi odli~no utrjenega snega prave utrujenosti ni bilo. Cap, cap, cap … Skrbno izdelane stopinje v obliki stopni~k sem pu{~al ob strani. Sredi pobo~ja, kjer je bil sneg dodatno utrjen, poledenel in razbraz- dan od vetra, je nekaj {trlelo iz teme. Redki macesni so {e vztrajali na zeleni{kih strminah. Na smu~i{~u so bile posejane temne lise. Svetloba ozkega pasu lune, ki se je nekaj dni zatem napolnila do prvega krajca, se je lovila v zaobljenem kotlu. Sede`i `i~nice so risali po tleh neobi~ajne sen~ne podobe. V temi smu~- arske naprave vidno niso ni~ ve~ motile. Le refl ektorja teptalca snega, stoje~ega na spodnji postaji, sta me na koncu ~edalje mo~neje slepila. Ne slepim se, da sem sestopal po neokr- njeni naravi. In da ni bil sestop po smu~i{~u veliko la`ji. m V~asih naletimo na napise ~astitljivih starosti. Kažipot pod To{~em v Polho- grajskih dolomitih je drevo skorajda že »požrlo«, vendar nam {e vedno kaže pot proti Govejku. A.S. Napisi na{ih gora V razpokah Govorite o prazninah v svojem življenju. Pravite, da vam skozi {pranje življenje odteka. Strah vas je romanja k lepemu in bežanja k sebi. Kri~ite in zaman vpijete v gluhoto sveta. Ne bom tulil z vami, saj vem, da bom v razpokah svojega življenja zmerom na{el hrib, planino, rož’co ali mavrico, deževno popoldne in svetlobo jutra. Lado Bri{ar