Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
G L»AS SVOBODE
Slovénie Weekly
‘ devoted to. the interests of the laboring classes
V slogi Je moči
GLASILO S V O HO DO MISE. L JWIH SLO VE JV CE V V AMERIKI
Od bofa do zmag«!'
Štev. 13.
atared at Seoond-Clatt Matter July 8th, 1903, at the Poet-Office at Chisago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 29. marca 1912.
Kdor ne misli svobodno, te ne more boriti ea svobodo l
Leto XI.
ftazgled po svetu.
■<i 1	-—
PRIČAKUJE SE KONEC PREMO GARSKEGA ŠTRAJKA V ANGLIJI.
London, 28. marca. Danes je po deželi zborovalo nebroj dobro obiskanih delavskih shodov kjer se je določilo, da naj zastopniki delavcev gledajo nato, da pride plačna bili v parlamentu hitro do pravice in da se premogarji hitro povrnejo na svojo delo.
Majhna majoriteta zadostuje, da se nov zakon sprejme ali zavrže. Rudarjem se bo dalo kljub grozni krizi in pomanjkanju, ki vlada danes po celi Angleški, na prosto, če se hočejo povrniti na delo. Vsak ho dobil volilni listek, na katerem je sledeče besedilo: “'Ste zadovoljni delo zopet prevzeti in prepustite določitev minimalne plače posameznim distriktom, kateri potem zborujejo z delodajalci za največjo mogočo plačo?”
Poskušalo se je od vlade, da bi se delavcem ta načrt od strani delavskih voditeljev priporočalo, kar so pa zadnji odklonili, češ, delavci naj imajo v vsem prosto roko.
Žalostne posledice angleškega štrajka.
London, 26. marca. Posledice, ki jih pušča za seboj milionska stavba angleških premogarjev, so vsak dan žalostnejše. Število lju-dij, ki so direktno ali indirektno občutno prizaditi v tem štrajku, se ceni na 10.000.000. Nova podjetja ustavljajo promet vsak dan in novi tisoči se pridružujejo armadi brezposelnih.
V nekaterih revnejših okrajih vlada velika beda in mestne upra. ve so prisiljene preživljati za silo na stotisoče oseb potom ljudskih kuhenj, katerih sedaj oh štrajku obstoji okrog 50.000. Veliko najrevnejših družin stanuje v popolnoma praznih sohah, ker so vse pohištvo, obleko in druge količkoj vredne predmete znosili v zastav-nico. Nekatere mestne oblasti se lioje nemirov in nasilja od sestradanega delavstva; zato so vladi naznanile, da nočejo hiti več odgovorne za mir in red, ako se štrajk takoj ne konča.
Rothschild in Morgan.
Rim, 28. marca — Danes sta se tu sestala dva najbogatejša zemljana : Rotschild in J. P. Morgan iz Amerike, oba največja bankirja in financirja današnjega sveta. ‘‘Baron” Rothschild je hil na-pram Morganu jako prijazen in “kšeft” je šel prav po judovsko mirno a gotovo.
Morgan in Rotschild sta velika prijatelja '‘miru”. Ko je pa slišal Rotschild v začetku ital.-turške vojne, kako se dividende višajo, je zakričal. Vse govori in besni proti vojni! Zakaj neki? Do sedaj se je ves kšeft povišal — padli so samo vojaki!
In taki popardoni — vladajo svet!
Yuanšikaj bolan.
Peking, Kitajsko, 29. marca. — Prezident Tuanšikaj je nevarno bolan. 'Okoli sebe ima več zdravnikov, ki ne upajo na hitro ozrav-Ijenje visokega bolnika. Govori se v tem mestu, da je bil Tuanšikaj od monarhistov zastrupljen, ker se je prišlo na sled zaroti proti novi republiki, in katere člani hočejo zopet na prestol postaviti šmrkov-ca, 71etnega “cesarja” otroka
Pi.ji.
• DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
ti $ 10.35 ................. 50	kron
za I 20.50 ................ 100	kron.
za $ 41.00 ................ 200	kron,
za $ 102.50 ............... 500	kron,
Za S 204.50 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. S000	kron.
Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Našf denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cnrtland St, New Yolk l04St. Olair Ave., N.(E,	Cleveland, Ohio
NEMŠKI CESAR V ITALIJI.
Benetke, Italijansko, 25. marca. — Cesar Viljem II. njegov četrti sin Avgust Viljem in edina hči, Viktorija Lujiza, so bili danes gostje italijanskega kralja Viktor Emanuela.
¡Sklepa se, da je obisk nemškega cesarja v Italiji voljo ponovitbe trozveze in posebej še zato, da se podpiše zveza med Nemčijo in I-talijo do 1. 1920.
Vladarja sta bila od patrijotic-nega občinstva burno pozdravljena. Cesar Viljem je seveda hvalil vojno z Turčijo in apeliral na “ljubeče ljudstvo Italije napram, dinastični zvestobi”, kar se je od starega grešnika pričakovalo, kljub temu, da mu je prepovedano govoriti od parlamenta!
Cesar se je podal na otok Kor-fu v svoj grad (prej cesarice Elizabete) Ahilejlon. Na brijonskih otokih bo spotoma pozdravil avst. prestolonaslednika.
Pri odhodu je svojega kamera-da trikrat poljubil . . .
GROZNA NESREČA.
Lisabon, Portugalsko, 24. marca. V največji tovarni probka (Kork), '20 milj od Almada je silen požar uničil celo tovarno, ki ni imela nobenih ognjegasnih naprav. Po največ so delale v njej ženske in otroci. Pri begu so zgorele dve delavke in trije otroci. Ko so prestrašene matere videle gorečo tovarno, so hitele na pomoč svojim otrokom, toda vojaštvo je dobilo povelje, da ne sme pustiti nobenega v notranjost tovarne. Tovarna je bila jako stara in brez vsacih varnostnih naprav.
Je tekla kri.
Budapest, 26. marca. — Včerajšnje demonstracije delavstva za splošno in enako volilno pravico, so imele krvav zaključek.
Nič manj kot trideset tisoč oseb je bilo vdeleženih pri demonstracijah in v sprevodu po mestu in pred parlamentom, pred katerim je prišlo do krvavega spopada med demonstranti in jako oboroženo policijo na konjih.
Osemkrat je konjenica napadla demonstrante in še brez vspeba. Pričel se je pravi boj in več sto o-seb je zadobilo težko poškodbe od sabelj in konjskih kopit. Vrsta a-retacij je bila posledica boja.
Ogrska vlada se igra z ognjem.
General štrajk na Češkem.
Praga, 26. marca. Premogarji Češke so se izjavili za general štrajk. Upor je prišel iz mesta Brixa. Vlada je v vse premogarske okraje poslala žandarmerijo ker se pričakuje velikih proti vladnih demonstracij.
Rudarji zahtevajo povišanje plače in lepše ravnanje od strani bossov. 'Z bajoneti jim seveda ne bo pomagano.
Dobre batine?
London, 28. marca. Poveljnik turške vojske v Tripolisu poroča tu sem, da so Turki in Arabci pri mestu Bengaei dobro namlatili Italijane. Kje ravno se je že vršila bitka, brzojavka ne pove. Pravi samo, da so vsi Italijani padli v roke Turkom. Italijani so zgubili 27 častnikov in 3500 mož. Turki in Arabci pa samo 150 ranjenih.
Novi pancerji Avstrije.
Dunaj, 23. marca. V Trstu so danes spustili v morje nov avstrijski drevnavt z imenom 'Tegethoff, slavni zmagovalec pri otoku Visu. — Obširnost novega pancer-ja obsega pri polni oboroži 22,000 ton.
Iz zanesljivih virov se poroča, da bo Avstrija gradila še eno divizijo pancerjev z 26,000 tonami in najboljšimi kanoni sveta.
Tudi na Francoskem.
Pariš, 26. marca. — V premo-gorovnem revirju Denain je izbruhnil štrajk premogarjev. Več kot 'polovico od 13,000 premogarjev :se je podalo na štrajk. Štrajkarji zahtevajo osemurno delo in penzijo 2 frankov na dan po 25 letni službi.
Razne novice.
GOTOVO ŠTRAJK.
Cleveland, O., 29. marca. — Zahteve 200,000 premogovnih delavcev zapadne 'Pennsylvanije, Ohio, Indiane in države Illinois, da bi se njihovo plačo za deset odstotkov zvišalo in delavni čas znižalo, so delodajalci na skupni konferenci z delavskimi zastopniki — odklonili. Delodajalci so svoj sklep takoj naznanili delavskim voditelj em, kateri so izvolili poseben komite, obstoječ iz osem mož, in ravno toliko število od druge strani, da se pogajajo iznova, kako bi se prišlo do sporazuma, da ne bi prišlo 1. aprila do velikanskega štrajka ameriških organiziranih premogokopov. Seja se vedno še nadaljuje.
Suhi izgovori.
Premogovni baroni se izgovarjajo, da imajo preveliko konkurenco v družbah, ki nimajo vpo-slene unijske delavce, to posebno v Virginiji, in kateri tegadelj ceneje prodajajo premog kot oni, ker prvi plačajo male plače rudarjem. Konkurenca da je tako silna da, če privolijo v delavske zahteve, se uničijo (?) sami sebe. (?)
Položaj je resen.
Ko so premogarji omenjenih držav zvedeli, da niso kapitalisti privolili v njihove zahteve, so bili jako iznenađeni in položaj se je na mah spremenil v kritičnost.
Poročilo iz New Torka pravi, da se vrše med lastniki premogokopov in zastopniki delavcev na-daljne konference in je upanje, da 500,000 premogokopov Vzhoda ne pride ob kruh s 1. aprilom.
John P. White, predsednik rudarske organizacije je izjavil, da se pogajanja vrše naprej in da so malega pomena za nadaljni razvoj, in morebiti štrajk preprečijo za mesec ali dva, odstraniti pa se ga ne da, ker delavci pod nobenimi pogoji ne bodo odstopili od svojih zahtev. Če se bodo lastniki jam do zadnjega upirali našim zahtevam, je zaključil White, pride gotovo do premogarskega štrajka organiziranih premogarjev.
Le 24 rešenih.
McCurtain, Okla., 23. marca. — Od 116 mož, ki so se nahajali v rovu št. 2 od Jones Bros. premogovne družbe, se je vseh skupaj rešilo le 24 premogarjev. Vsi drugi so gotovo zgubljeni. Ni še natanko dognano, če je bilo v času eksplo-zicije 116 mož ali “samo” 92. 13 mož se je danes še živih rešilo; za vse druge ni nobenega upanja, da bi jih našli še pri življenju. Teb 13 se je v času eksplozije nahajalo blizu južnega izhoda. Bežali so v eno kamro, ki je bila 8x10 čevljev široka in zaprli za seboj vrata, da niso smrtonosni plini tudi njih pokončali. V prostoru se je nahajala tildi zračna cev, s katero so si rešili življenje, ko so s trkanjen na železo opozorili rešilno moštvo odzgoraj, ki jim je prišlo po enodnevnem trudu na pomoč. Nekateri so bili jako oslabljeni in so jih morali rešilei nesti.
DELAVCI. 2. APRILA SO | VOLITVE!
Prišel je dan plačila — volitve 2. aprila, pri katerih mora biti izvoljenih v sto in sto mestih Z jed. Držav župani mest, razni alder-mani in vse polno drugevrste občinskih in deželnih uradnikov, ka tere sedaj zastopajo Skoro izključno sami hlapci kapitalizma. To mora pa postati drugače! Delavska zavest je danes že tako napredovala, da se ne pusti več potegovati za raztrgano kamižolo in od vsega svojega voljenja pridobiti nič. Danes se vsak razred zaveda svojih pravic in hoče imeti zastopnike v zakonodaji in občinski u-pravi, ki zastopajo njegove interese. Je delavstvo Amerike kate-rikrat pomislilo na delavske interese? Malokedaj. Razni Gompersi so vodili, in ga še vodijo, organizirano delavstvo po stopnjicah, ki vodijo naravnost v družbo največjih nasprotnikov delavskih interesov. Sicer strokovno dobro organizirani, so am. delavci na političnem polju daleč za svojimi tovariši starega sveta! ‘Bog Ti bo pomagal, če si prej sam pomagaš’, se glasi star, a resničen slov. pregovor. Če delavec sam ne bo stopil za delavca — kdo naj? In kolike velike važnosti so vendar delavski glasovi! Vse stranke danes v Ameriki so naravnost odvisne od delavstva.
Danes se v naši svobodni ljudo-vladi preliva na debelo delavska kri! Delavcem se kratijo po ustavi dane pravice! Delaveu se zabranjuje vstop v unije! Delaven se ne pusti, da bi se bojeval za večjo plačo! Delavce se v slučaju kakega štrajka prepusti od “višjih o-blasti” milosti in nemilosti surove policije in državne soldateske! — Delavca, njegovo družino, in kar je delavskega razreda sploh: se zatira, izkorišča, tepta in se mu dela krivica povsod! Zatorej: Delavci, 2. aprila volite le edino delavske kandidate! Edino one, ki Vam jih priporoča delavska stranka Amerike. —
Vi delavci imate do svojega stanu velike dolžnosti: največjo svojo dolžnost v tem. da pravilno, delavsko porabite svojo glasovnico.
Kdor Te ne zna rabiti — mu ni za pomagati! —
To se pravi profit.
Washington, D. C. Uradna statistika od zveznega departmenta od trgovstva in dela kaže letno produkcijo vseh tovaren v Zjed. Državah in sicer so vse tovarne pridelale za 20 milijard (dvajset tisoč milijonov) dolarjev produkta, torej šeenkrat več kot je bila celoletna produkcija blaga pred desetimi leti. Izvozilo se je v 1. 1911 iz Zjed. Dr. za več kot $2,-073,500,000, od katere svote je samo $900,000,000 pripadalo manu-fakturnemu blagu.
Stric Sam je bogat!
Za nov stroj.
Gorše Erazem 40c; Sterle Louis 25c; Haffner Jos. 25c; Neimenovan iz Conemaugh $1.00; Mrs. E-milija Volk 50c.
MESNI TRUSTJANJE OPROŠČENI.
Deset let so se borili in tožarili mestni trust in naša vlada in zmat gali so naposled prvi. Ta proces, bil je eden največjih, zadnjih deset let in je stal obe stranki o-gromnega denarja, na milijone.— Pred sodiščem je bilo toženih deset mesnih magnatov:	Louis E'.
Swift, Edw. Swift, Charles H. Swift, J. Ogden Armour, Arthur Meeker, Edw. Tieden, E'dW. Morris, Thomas J. 'Connors, Louis H. Heyman. Sodil jih je sodnik iGeo. A. Carpenter. OBifni kralji so bili dolženi, da so se h o do pregrešili čez IShermanov anti-trust zakon in sicer s tem, da so mesni trg in mesne cene po svoji volji spreminjali in vse trgovstvo z mesom zlorabno sami kontrolirali. Od 1. 1902. je tekla tožba in vzbujala seveda pozornost eele dežele. 26. t. m. so pa bili vsi magnatje v chi-kaškern okrajnem sodišču oproščeni vsake krivde, ker porotniki so se vsi strinjali v tem, da niso prekoračili ali kako drugače zlorabili Shermanov proti trustovski zakon. Veselje med zatoženci je bilo nepopisno. Sto in sto telegramov je letelo po vseh krajih Zjed. Držav in tudi v Evropo, ko se je zaznalo o uspehu. Fiasko, ki ga je doživela vlada je velik in vladni odvetniki, ki so si toliko prizadja-li (?) da bi “kralje” obsodili, so nemalo razočarani. Verjamemo!
Zlato in srebro v 1. 1911.
Naslednje podatke smo dobili iz poročila od United States Geological Smwey:
Pomnožila se je produkcija zlata in železa; posebno zlato, pomešano z bakrom in mešanim železom, je v produkciji precej poskočilo. Srebro je ostalo na isti višini in se ga v Zjed. Državah ne pridela veliko. Izjema so srebrne jame v Tonopah, Nev., kjer se je pridelalo veliko množino srebra, pomešanim z bakrom, in raznimi zmešanimi rudami. V Alaska je poskočilo produciranje bakra v zadnjem letu. Vzdržna cena srebru je bila v 1911 53 centov unča, napram 54 v 1910.
Zlata se je pridelalo v Zjed. Drž. po iz gori navedene statistike za $96,233,528 v 1911, nasproti $96,-269,TOO v 1. 1910.
------o-------
30,000 na štrajku.
Lowell, Mass., 27. marca. Trideset tisoč tekstilnih delavcev je šlo danes na štrajk, ker se družbe vpirajo povišati cigansko nizko plačo tekstilnih delavcev. Delavci zahtevajo 150 odstotkov povišanja. Sodi se, da se bodo tudi drugod tekstilni delavci vzdignili zoper svoje izkoriščevalce.
V Lawrence, Mass., so vsi na delu in vojaštvo je zapustilo mesto krvavih bojev.
Obiskali nas.
V našem uredništvu so se zadnji teden zglasili somišljenik Anton Bajt, iz Hanna, Wyo., in ki se je napotil v Milwaukee, Wis., kjer se stalno nastane. Iz Lemont, 111., nas je počastil stara slovenska korenina, farmer in naš sotrudnik Fr. Pleško z rojakom Viktorjem Kanc. Zadnji je kupil 40 akrov zemlje in nabavil s pomočjo Ple-ška novo farmersko orodje pri tvorničarjih McCormick v Chicago, 111..
-------o------
Listnica uredništva.
John Tokin, Pony, Mont.: Dobro, toda preveč osebno in ne vemo zakaj bi napadali človeka, ki je že mnogo spisal ravno za naš list in ki vemo da ni vreden te zahvale. — Drugi dopisi prihodnjič. — Joe Horžen, Chicago, 111.: Pride v prihodnjo izdajo. — Filip Kolar, Sublet, Wyo.: Obrnite se na 'Frank Sakser v New Torku, mogoče tam dobite knjige, katere želite. — Frank Pezar, Milwaukee, Wis.: Mi nimamo v zalogi tiste knjige; obrnite se na John Ku-bebk v New York (glejte oglas v našem listu), kjer jo gotovo dobite. —
HRVAŠKO PREDAVANJE.
Malokedaj imamo Slovenci in sploh Jugoslovani kake može, ki bi nam predavali v našem jeziku. Tako. n. pr. se mudita sedaj v Chicago raziskovalca 'Hrvata brata Seljan, o katerih smo. zadnjič več spisali v našem listu in katera dva žejeta največjo pozornost drugih narodov in sta predavala pred profesorji in akademiki v Northwestern univerzi v našem mestu in sicer v francoskem jeziku in kljub temu in slabemu vremenu se je nabralo nebroj občinstva.
V nedeljo 21. t. m. predavata v hrvaškem jeziku za Jugoslovane v Chicago v ¡Pilsen Auditoriju, 1657 — 61 Blue Island ave. ob 2. url popoludne-, Vstopnina $1.00, 50c in 25c.
Ker obeta biti predavanje eno najzanimivejših, kar se jih je še nudilo Jugoslovanom ¡Chica ge, se tem potom šeenkrat apelira na vse Slovence v Chicago, da se predavanja, ki se vrši kakor je rečeno v nedeljo 31. t. m., gotovo v mnogoštevilnem številu vdeleže in s tem pokažejo, da vedo ceniti znanstvo bratov ¡Seljan, in da se zavedajo svoje dolžnosti napram hrvaškima rodoljuboma.
Vsi na predavanje!
Silna eksplozija.
V chikaških McCormick delavnicah na zapadni 31. cesti v International Harvester Company, se je 27. t. m. pripetila silovita eksplozija, ki je zahtevala tri človeške žrtve in kakih 15 delavcev je zadobilo težke poškodbe. Med mrtvimi se nahaja tudi Frank Peh (k), gotovo ¡Slovenec iz Chi-cage.
Vzrok eksplozicije je bil nabran plin, ki se je nabral v zgornjih prostorih in eksplodiral s tako silovitostjo, da je bilo slišati pok več blokov daljave.
Zopet nova eksplozija v rudniku.
Bluefield, W. Va., 26. marca. Iz tega mesta prihaja poročilo, da se je v Jed rovu pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala 85—100 rudarskih življenj. Jed jama je 150 čevljev globoka in leži 6 milj od Welch v McDowell County.
Bluefield, W. Va., 27. marca. — Zagotovo se sodi, da je ubitih 82 delavcev v Jed rovu. V jami jih je bilo v času eksplozije 93. Enajst delavcev se je pravočasno še rešilo in za 15 drugih se ve, kje so skriti. Vlada je poslala takoj rešilno moštvo.
Plače povišali.
Pottsville, Pa. The Pinehill Coal družba, ki obstoji iz kapitalistov iz .Scranton, ki ima rudnike tudi v Minersville, je zvišala plača 10 odstotkov in sicer stopi povišanje 7. aprila t. 1. v veljavo. Nadalje je družba izjavila, da, če bodo druge družbe ravnotoliko povišale plače, da raje kakor ima štrajk, še za 10% poviša plače. Družba se hoče za vsak eventuelen slučaj zavarovati in si ne želi štrajka, kei ima precej visokih naročil. Vpo-sinje 600 mož in producira letno 300,'000 ton premoga.
Nov slov. mesečnik.
Prejeli smo list “Naš Gospodar” št. 1. “Naš Gospodar” izhaja 2616 ¡S. Lawndale Ave., Chicago, 111., in je mesečnik za gospodarstvo, gospodinjstvo in izobraz bo sploh. Velja za vse leto $1.00 List obsega 32 strani vsakovrstne ga dobrega čtiva in je razdeljen 5 gospodarsko-gospodinjski - zdrav-stveno-zdravniški - izobraževalni-politični in pripovedovalni del. O blika lista je čedna. Če se bo lisi držal začrtanega gospodarskega programa bi bil priporočila vre den — če se bo pa pričel pečati s korumpirano politiko, bo prišel nf tisti nivo, kot že marsikateri takil začetnikov.
Svilnate stvari opereš naj lepši
s krompirjevo vodo. Nastrgaj pre cej surovega krompirja in g! ožmi. C to vodo sprana svila ne po stane samo čista, nego obdrži tud svojo prvotno barvo in sijaj. Mili pri tem ne potrebuješ uič.


Izpolnite in izrežite spodni listek ter ga pošljite z naroč- , < nino vred na “Glas Svobode Co.”, 1809—1813 So. Loomis St., > Chicago, 111. Celoletna naročnina $2.00 in polletna $1.00.
<
<
4
4
4
4
4
4
Naročilo	za Glas	Svobode.
i	gotovini	)
V prilogi pošiljam v -j	poštni nakaznici	V	svoto	$....
(	znamkah	)
čitaj:................................kot naročnino na GLAS
SVOBODE, katerega pošiljajte na sledeči naslov:
Mr....................................
. država.
To je j %a.(a I naročnina.
1 je
Ime pošiljatelja:.
y f f y $ v

Zahodna
Podporna
(fif. i. ^Tí)y
Bolniška J ednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena aprila 25. Inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predselnlk:	FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash.
Podpred»ednik:	PAVEu KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠ N IK, Taylor, Wash.,Box 44.
Blagajnik: BLAŽ FSLICIAN, Box SI, Enamc-aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
Aystrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Karl Slane.
Madjari so bili kmetje brez večjih mest in brez lastnega meščanstva. Njihovo meščanstvo so tvorili priseljeni Nemci in Židovi. Ali veliki madjarski kmetje so si uredili doma vse tako, da so lahko dobili od centralne vlade vse, kar so hoteli. Ti možje so delali opozicijo, so se med sabo lasali, pa vse le navidezno, da lož j e zmagujejo ; na skrivnem je bilo navadno vse dogovorjeno. Katoliški madjarski duhovniki morajo nastopati s kalvinisti vzajemno, drugače imajo ves narod proti sebi. Madjarski plemenitaši so prekanjeni, spretni diplomati-politiki. — Kot lastniki latifundij so se vadili v ureji velikih gospodarstev, na katerih je trebalo vladati veliko delavcev ; bili so bogati in so se lahko šolali. In tako se je to malo število pravih Madjarov — bilo jih ni pred 100 leti čez tri milijone — obvarovalo potujčenja in postalo tako mogočno, da ima med njimi naseljenih dva miljona Nemcev in milj oni 'Slovakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Rumu-nov težavno delo, da se obvarujejo pamadjarjenja, ali vsaj, da ne postanejo celo sužnji Madjarov v državnopravnih vprašanjih, kakor | mi Slovenci Nemcem. Madjari so j se povzpeli s časom tako visoko, da je odvisno vladanje naše polovice države od njihovih ukrepov. Dosegli so razpolovičenje države in zdaj zahtevajo od dinastije, ki je v Avstriji edina merodajna v odločitvah državnopravnih vprašanj, vsako leto več. Naš cesar i-ma težavno stališče, da reši skupno armado, katero bi Madjari radi razpolovili in imeli za-se svojo. Naši vladarji imajo sploh težavno stališče v razmerju naše do translitvanske polovice, ker jim je skrbeti za to, da ne postane Madjarska popolnoma neodvisna država in le vezana z Avstrijo po osebi vladarja. Madjarski politiki stremijo za tem, da vse odpravijo, kar bi utegnilo potujčiti njihov narod in tudi potujčevanje v skupni armadi; seveda pa poleg stremijo za popolno svobodo, da potem lahko delajo s slovanskimi, rumunskimi in nemškimi sodržavljani kakor hočejo in se obvarujejo, kakor pravijo, slovanske povodnji. Ako bi dosegli Madjari popolno neodvisnost, bi madjarili Rumune, Hrvate, ¡Srbe in Nemce in če bi dobili še Bosno ter Hercegovino pod svojo oblast, bi potujčevali tudi te Slovane in bi postopali še hujše z njimi, kakor postopajo Prusi s Poljaki na Nemškem. Sreča je, da dinastija ne sme Madjarom dopuščati polne državne neodvisnosti, ker bi bila potem dinastija sama prodana na milost in nemilost Madjarom v njihovih deželah. Zaraditega je u-pati, da bode hotela imeti dinastija v Hrvatih in ISrbih na celem avstr, slovanskem jugu protitežje proti Madjarom in se Hrvatom in avstr. Srbom ne bode godilo slabo. S temi milijoni lahko drži dinastija Madjare v strahu, ako jih sama od sebe ne odvrača. —
V naši državni polovici delajo Lahi vladi veliko preglavice. —
700.000	jih je v Avstriji. Laški kmet je še dober Avstrijec, ali kakor kažejo razni iredentski pojavi, nečejo biti nekateri mestni inteli-genti avstr, državljani. Ti Lahi živijo ob morju; v Trstu imajo svojo najmočnejšo postojanko. Avstr.
dinastiji mora biti na tem, da si o-hrani morje, Trst, Istro in Dalmacijo; brez morja bi bila Avstrija navadna agrarna država z majhno industrijo. In kot država mora imeti tudi svoje vojno bro-dovje, da si ve tudi ž njim pomagati proti napadalcem. Vladanje zaradi teh laških nezadovoljnežev ni lahko. Stisniti jih za grlo, ne gre. Italjani so na našem obmorju še vedno vodilni trgovci, so še vedno merodajni meščani v marsikaterem mestu na slovanskem jugu!
Naše absolutistične vlade so mislile, da bodo to peščico Slovencev vendarle ponemčile in potem že kako ugnale avstr. Lahe. Ali Slovenci jim nismo hoteli storiti te usluge, nismo hoteli narodno u-mreti in še nas je precej med nemško Avstrijo in avstr. Italjani. — Thdi novejše vlade še mislijo na to ,da nas bo v doglednem času konec, ker bi sicer ravnale drugače z nami. V severu, sredi države živijo Nemci kompaktno vkup, raztrošeni pa so tudi med vsemu drugimi avstr, narodi. — Avstr. Nemci sicer nimajo one večje o-mike, kakor njihovi bratje v raj-hu, ali vendar le imajo v Avstriji največjo tam, kjer živijo kompaktno skupaj. Dobivali šo dosti kulture od bogatega luteranskega strica, razvili so v severu in na Nižjem Avstrijskem precejšnjo kapitalistično gospodarstvo. Živeli so vedno tudi pri drž. koritu in odpadlo je tam dosti zanje. Nemci so bili v srednjem veku že dobri rokodelci in so si nabirali tehnične spretnosti; more se reči, da so se hitro poprijeli tovarniškega, indu-strijalnega proizvajanja in .se tako obogatili, da plačujejo precej državnih davkov. Ti Nemci so tudi danes najbolj omikam narod v Avstriji, dasi gotovo ne tako, kakor Nemci v rajhu. Ti Nemci imajo v naših vladah in pri državnih uradih svoje rojake; častnikov je pa v državni armadi do 70% Nemcev. Vladni aparat v Cislita-niji je po večjem sestavljen iz Nemcev. Ti bi se bili skregali s pametjo, ako bi ne jemali in pre-skrbljali svojim rojakom vseh koristi, ki jih daje sovladanje. Tedaj je umevno, da se tudi naša dinastija naslanja na svoje Nemce. Leta 1866. smo bili Avstrijci premagani od Nemcev v rajhu. Tedaj se je mislilo v vrstah zmagovalcev na to, da nam vzamejo Češko in Moravsko in naša dinastija je tudi drugače videla, da nima več prostora v Nemčiji. Nekateri domači Nemci so se prav nerodno obnašali in povedali javno v parlamentu, da stremijo v zvezo z brati v rajhu. To se je učinilo, da naši avstr, višji državniki, ki so vdani naši dinastiji, o Nemcih ne mislijo več tako, kakor so. Naš vladar ima tudi glede Nemcev težavnejše stališče sedaj, ko se je zbudila narodna zavest, kakor so ga imeli njegovi predniki in prej on sam.
Cehi so se dvignili tudi na visoko stopinjo omike. Blodni so in pridni kakor mravlje. Pridobili so si dosti učilnic in pridno so se učili. Bili so trde glave, katere kake ga smotra ne spuščajo iz oči.: I meli so dosti dobro razvitega meščanstva in kmetje so bili na bo gati zemlji samosvoji. Trpeli so veliko, ali delali so nemškim vladam dosti preglavice. Danes sma trajo avstr. Nemci Čehe v gospo
darstvu enako vredne in že pakti-rajo z njimi zaradi ureje življenja Nemcev in Čehov na češko-nem-ški zemlji. Čehi se imajo zahvaliti svojim mnogobrojnim šolam in posebno realkam ter tehniki, da jih danes štejejo v državi med prve industrijalce. In so postali s svojo ekspanzivno močjo nevarni Nemcem, — ker se med temi na-stanjajo češki delavci in rokodelci, ki so vajeni slabše hrane, imajo manj potreb in so tako cenejši delavci; češka inteligenca zaseda tudi uradna mesta med njimi. Čehi imajo med avstr, narodi naj-več šol. Dunaj se mora zavarovati pred njimi po posebnih šolskih zakonih. In ti Čehi hočejo vsaj autonomijo v svojih deželah, včasih pa celo avstr, federativno zvezo, v kateri bi bili posebna država v državi kakor Madjari. To je misel njihovega zahtevanja obnove starega češkega kraljestva. Čehov je že precej milijonov in njihovo še prav bogato veleposestno plemstvo stoji po večjem v narodnih vrstah. Čehi so postali jako močan in bogat narod, katerega dinastija upošteva in na katerega se morajo tudi naše nemške vlade ozirati. Ti Čehi tvorijo sedaj protitežje proti Nemcem in Madjarom. -—- O Poljakih se ne govori dosti. Ti Slovani, veliki po številu, so glede narodnosti srečni ljudje/ Da še ti ne delajo preglavice, se jim daje, česar želijo, da le podpirajo Nemce in dinastijo. Poljaki so jeziček na vagi, ako se gre za odločitev med Nemci, Lahi in Slovani. Dozdaj so bili proti drugim Slovanom indiferentni, Nemci so jim dovoljevali, kakor so zahtevah. Med Poljaki so tudi veleposestniki narodni.
Kaj pa mi avstr. Jugoslovani? Prej, pred zbujenjem narodne zavesti, torej pred 60—100 leti smo bili predmet ponemčevanja. Potujčevalo se nas je, da se državi o-lajša vladanje. Na razvijanje večje kulture pri nas se ni dosti mislilo v vladnih krogih. Jožef II. se zanima za vse obrti in posebno za industrijo in hoče kat. duho-venstvu vzeti njegovo moč. On ne zmaga, ker je preveč germaniziral; njemu prevržejo nenemški narodi vse načrte, ki bi omogočili večjo omiko. To nemčenje se ni obneslo, najmanj pa na Češkem in med energičnimi Madžari. Madjari in Poljaki so že odstranili nemške sledi iz absolutističnih časov. Čehi že precej in še imajo z njimi opraviti, ali srečno zmagujejo, Hrvati ravno tako. V vseh teh narodih so sodelovali v dobi pretečenih 100 let še v avstr, vladah važni veleposestniki. Le naši veleposestniki se niso zganili, dasi so videli, kako v vsakem nenem-škem narodu veleposestnik v prvih vrstah stopa proti absolutizmu, ki hoče vse ponemčiti. Kat. duhovniki so delali opozicijo cerkve proti reformam Jožefa II. v cerkvenih stvareh, zaradi narodnostnih vprašanj niso bili jezni. Na ¡Slovenskem je bilo sicer dosti duhovnikov prijateljev Jožefovega nastopanja proti rimski kuriji. V dobi absolutizma v Avstriji se je dosti ¡Slovenstva ponemčilo v obmejnih krajih. Meščan je po večjem nemški govoril, zavedal se ni slovenske narodnosti, veleposestnik tudi ne, tedaj je ostal kmet, ta je pa bil še tlačan in ni imel nič govoriti.
(Dalje prihodnjič.)
SPLOŠNA NAVODILA O TELESNI POSTREŽBI BOLNIKOM.
Predno leže bolnik v posteljo, (seveda le po zimi) zakuri sobo in pogrej posteljno perilo, ker bolniku posebno dobro dene, če leže v gorko posteljo.
Moški naj leži v sami srajci; bolnica si naj obleče še ponočno jankico. Bolniku, ki ga težko privzdiguješ in preoblačiš, prereži srajco sredi hrbta po dolgem in mu jo obleci ,kakor otroku jopico. Bolniku, ki ima obvezo na roki, obleci srajco in rokav zdrave roke. rokav bolne roke pa pripni na obvezo. Bolniku, ki ima zdrave roke, natakni najprej oba rokava, potem natakni srajco črez glavo na vrat in ves život ter jo lepo pogladi, da ne dela gub. Kedar jo slačiš, pa jo zgubaj do zatilnika. notegni jo črez glavo, potem pa še le rokave z rok.. Kedar bolnik srajco onesnaži ali prepoti, preo kleči ga. če je čeden, pa vsaj dvakrat na teden. ¡Sveže perilo bolniku zelo dobro dene in ga kar poživi. Pomisli, koliko trpi ubogi
bolnik, ki ga babjeverni ljudje vso bolezen ne preoblečejo, češ, bolnik se prehladi, pa je po njem. Ta grda navada je nastala le iz revščine in lenobe, ker nekteri ljudje nimajo zadostnega perila, ali pa se jim ne ljubi prati. Predao bolniku srajco preoblečeš, pogrej mu jo na peči, pa se ti ne bo nikdar prehladil.
Na posteljno omarico postavi zvonček, da te bolnik lahko pokliče, potem kozarec za pijačo in pljuvalnik. Pljuvalnik, ki stoji na tleh in'je še celo z žaganjem napolnjen, ni za bolnika. Bolnik se mora pri pljuvanju iz postelje stegovati, in pljuvalnik z žaganjem gnije in smrdi. Za pljuvalnik kupi porcelanasto čašo z rockom, ki je pokrita s pokrovko, ki ima v sredi luknjo. V zgornji predalček posteljne omarice spravimo glavnik, berilo itd., v spodnji pa črev-lje, copate in ponočno posodo.
Bolniku, ki pod njega uhaja, naredi podlogo iz polimanega platna, da žimnice ne premoči. — Podloga mora biti vsaj en meter dolga in en meter široka. Podlogo pogrni po žimnici in na njo deni rjuho, ali pa jo pogrni po rjuhi in na njo pregrni plenico, ker bolnik ne more na polimanem platnu ležati. Bolniku, ki ga zebe v noge, položi k nogam jedno ali dve grevnici. Grevnice so steklenice iz stekla ali lončine. Napolni jih z gorko vodo ali gorkim peskom; predno pa jih položiš k nogam, zavij vsako v platneno plenico, da se ne ubijejo, in da se bolnik ne opeče.
Za opravljanje svoje potrebe
dobiš pri trgovcu nalašč za to pripravljene posode. Uporabo ti trgovec razloži, zatorej nam ni treba posodo, če je mrzla, pogreti, predno jo rabiš, in po uporabi vselej vestno umiti.
Slabotnega bolnika, ki si ne more sam pomagati in se premikati, moramo sami vzdigovati in premikati. Če stojiš na desni strani bolnikovi, položi levo dlan med njegova pleča, desno pa prek prsi j v njegovo levo pazduho in ga premakni ali dvigni. Če bolniku glava omahuje, zasukaj levo roko tako, da leži komolec sredi njegovega hrbta, prsti pa glavo pri za-tilniku podpirajo. Otroka lahko sama privzdigneš ali preneseš s postelje na posteljo. Za vzdigova-nje in prekladanje odrastlega bolnika pa morata biti dva ali trije pomočniki. Jeden ga prime pod glavo in pod križem, drugi pod bedri in mečami in ga vzdigneta ali preneseta. Če se vsak na drugo stran postelje postavita, podajta si pod križem in bedri bolnikovimi roke in ga dvignita, tretji pa naj podpira glavo, če je bolnik slaboten. Posebno previdno in varno delajte, kedar bolnika zopet položite, ker ga vsako stresava-nje ali prenagli padec na posteljo zelo zaboli, utrudi in razburi.
Pri dolgotrajni bolezni postavi poleg bolnikove še jedno posteljo, da ga položiš na njo, kedar njegovo postiljaš in zrahljavaš. Bolniku to zelo dobro stori, ker se hrbet ohladi in se ne napravijo tako rade šene. Drugo posteljo postavi z zglavjem ob končnico bolnikove postelje. Kjer pa ni prostora, da bi postelji stali druga za drugo, postavi ju vštric drugo poleg druge, vendar tako, da je zglavje druge postelje vštric končnice bolnikove, ker se ti je treba pri prekladanju bolnika zavrteti. Kedar si bolnik sam že pomaga, pomakni postelji skupaj, in bolnik zleze sam na drugo.
Kedar bolnik sedi ali ga vzdigujejo, zrahljaj zgubane in pogrete blazine in mu pogladi srajco in rjuho. Kedar mu daješ piti ali jesti, podpri z levo roko zatilnik in glavo, ali ga vzdigni s celim zglavjem vred, z desno pa mu dajaj. Slabotnemu bolniku ali takemu, ki ga grlo boli, dajaj le z majhno žlico, sicer pa z veliko ali v kozarcu. Kozarec ne sme biti do vrha poln, ker iz polnega kozarca težko pije, da ne bi kaj polil in o-deje ali srajce ne zmočil. Ležeč nikdo ne more piti iz kozarca, zatorej podpri tudi bolniku, ki sam pije, zatilnik. Če pa bolnik ne sme dvigniti glave, preskrbi mu cevko iz kavčuka; en konec vtakni bolniku v usta, drug konec pa v pijačo, in bolnik naj sesaje pije. Pripravna je tudi steklenica, ki jo rabijo, kedar hranijo dojence s kravjim mlekom.
Bolniku, ki lahko sam je, pa še ne more iz postelje, napravi maj hno mizico, ki je jeden meter dol-
ga, pol metra široka in 40 centimetrov visoka, in pri vsaki jedi mu jo položi nad koleni. Mizica je zato pripravna, ker bolniku ni treba posode držati in se postelja ne onesnaži, kedar kaj polije. Bolniku daj večkrat, pa vselej malo jedi ali pijače, in to takrat in toliko, kedar in kolikor je potrebuje, ali kedar zdravnik naroči. Kedar je kruh, poglej po jedi, ali se niso kake drobtine stresle, ki tako bodejo, da bolnik ne more ne ležati in ne spati. Po vsaki jedi si naj bolnik umije usta; obraz, ušesa in roke pa po dvakrat na dan. Počeši bolniku lase, in če so se zmedli, kar se pri ženskah večkrat dogodi, počeši jih s krtačo, ki je z o-ljem namočena. Poreži mu nohte in jih očisti, kedar se umažejo.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard aw.
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop.,
2.30	do 4 pop.,
6.30	do 8 pop.
Tel. Canal 85.
blizu 26 ceste
vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
Slovenci, podpirajte “Glas Svobode’’ z inseriranjem!
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, IH..
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upra.vništvo.

*
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najraje v gp. (
tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e a i j e
preskrbi
FRANK SAKSE« C0„
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
-Podružnica:-
6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za $20.5«
s poštnino vred.
J
MARTIN POTOKAR
pri katerem se dobe:
garantirana domača nova Michigan in New York vina.
Belo, galon po $1.25 Rdeče, “	“	1,00
Sod do 50 galonov belo po 6oc Sod ‘‘ 50	“ rdeče “ 50c
MARTIN POTOKAR
1625 So. Center Ave. Chicago, 111.
DR. WELLS & CO.
ZAJST ARE JI ZDRAVNIK V CHICAGO
Imejte ¡kakoršnokol i bolezen; pridite k staremu Dr. Wells, ki je ozdravil stotine Slovanov. Veliko rojakov je že Iskalo njegove pomoči, kadar jim drugi zdravniki niso pomagali. Pridite k Dr. Wells, ki bo z Vami govoril v slovenščini. On Vas bo pošteno zdravil, vi plačate pa samo za vspešno ozdravljenje. Če trpite na zabasanosti, vodenici, oteklini, zastrupljenju krvi, garjah, ranah, kožnih boleznih, mehurju ali obistih, fistuli,' moški oslabelosti, na novih ali kroničnih boleznih, — Vas ozdravimo s pomočjo naše metode, odobrene od najvišjih zdravniških oblasti v Evropi in Ameriki. Obiščite nas. — Damo nasvet in tudi preiščemo Zastonj.
Dr. WELLS & C0.424 So. State St., nasproti Siegel Cooper & Co
Uradne ure od 9 jutro do 8 večer. Ob nedeljah od 10 do 2 pop.
NAZNANILO!
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
FRANK STEFAN1CH,
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124	Fresno, Cal.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Are., Chicago, 111.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se i zvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobade”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
S KANONI SE STRELJA.
Prišli so, o prišli so, zimski večeri!
Cleveland, 0.
Še vsak dobromisleč rojak se gotovo spominja ginljivih obljub “OVIišelovke” za dolge zimske večere. Dolgi in mrzli zimski večeri ■so res skrajno dolgi in občutno mrzli, onih kratkočasnih obljub pa ni in ni. Nekateri dolgočasneži so že povprašali pri neodvisnem uredništvu, kaj je z lekarjem in dolgimi zimskimi večeri, pa se jim tako sumljivo stvar razložila, da so z glavami majali in mislili, da je urednik malo na frk. Pa ni bil Peter Strel nič na frk, ampak ljudje ga niso razumeli, kakor ga navadno ne razumejo kadar “kritizira”, kar se tako sliši kakor bi
mačke s pipcem drl, samo cviljenje in praskanje. Mi smo pa Petra dobro razumeli in nismo nič mislili, da je tako malo na frk, ampak da čaka prilike, ko skoči kakor mačka na tiča s svojim Ce-karjam iz cekarja. In čakali smo, kako Izraelci svojega voditelja, ki jih ima rešiti sužnosti, in dočakali smo dolge in kratkočasne večere in v slavo in čast Cekarju pokajo v Mišelovki kanoni, da grmi kot v Tripolitaniji in krvi pa seveda ni nič, ker ti kanoni so bolj človekoljubni kot kulturnih Lahov. Poka pa strahovito, grmi kot bi novodobni Mojzes prejemal desetero božjih zapovedi od boga samega, ljudstvo pa slavnostno pada na kolena.
Jeden ali drugi, ki je že “sca-gal” nad dolgimi zimskimi večeri
bi vprašal, kaj pa je vzrok temu zadržku in mislil, da gre lisica za pečenko pa je ravno narobe. Cekarju se ni dopadel “ringlšpil” pri “Mišelovki” pa je kar slovo na tihom vzel. Iskalo se je namestnika pa nikomur “Mišelov-kina” pečenka ne diši, zato je bil tak zadržek. In ker nima vsak smisla za oslarije, ni bilo drugače kot da je Strel sam zgrabil za svinčnik in čakal kaj senzacionalnega, kar bi služilo za primerno gradivo. Pa Peter ima večno smolo, človek čaka in čaka, ukrepa in premišlja, nastavlja limance in pasti — pa se vendar nihče na glavo ne postavi, kar bi “reporter” porabil za izvirno humoresko. Pa je le počilo, lop, hop, eop, kakor na kaki čarovni predstavi. In še tako srečno se je začelo. Ko je Peter lepo nastavil in porazdelil kravce in konjičke po kramarskem “stantu”, petelinčke in backe, kozličke in kozliće”, in lepo uredil uma svitle meče Pipce in leseno ropotijo žlic in kuhalnic, muhavnikov in Cekarjev, se je tako lepo postavil pred “štant” vzel največji cehar, vanj pa postavil jeden uma svitli meč, pridružil še enega najbolj rogatega kozlička in enega najbolj nerodnega in prevzetnega petelina in vse to nesel blizu ust in začel coprati: “Co-prorum cekarorum in kozlinorum in pipcemorum dobivolus kajus zalistus primeruorus pametnorus zgodinorum mi počaporum precej-skočoporum.”
Eden ali drugi bi mislil, da je “copranja” konc in da bo Peter čakal vspeha svoje kozlorarije, pa motiš se lahkoverni bralec, coprati se je šele začelo, bral se je šele prvi evangeli in ta velki in glavni del še le pride! Peter je lepo kviško pogledal in vred vse živali zopet iz cekarja, na to pa v prazen cekar pomolil glavo in zamrmral: Znororum kdor dobinorum ta cekarorum in velikius smešno-rum narediroruuum. Hop, cop, lop! Nato je vzel petelinčka in ga postavil v cekar in vanj skril glavo tako, da se je nos dotikal vrhu repa, z jezikom je pa malo nižje doli opletal tole molitev: S ka-korum vsakdorum kdor to dobinorum in kavsorum, kavsorum, kav-soruuum. Nato je postavil v cekar kozlička in skril svojo glavo vanj
; in pritisnil nos trdo, na kozlička in od zadaj šepetal: Kozloribus! kozlorum, skakorum, buhatorum spredorum in zadorum et smrdo-ruuum. Hop, cop, lop! Pa coprnije še ni bilo konec; sedaj je vzel še uma svitli meč, ga obesil sebi na nos in vzdihoval: “Pigčorum, pip-čorum, pipčorum et secula seeulo-ruuum. Tako je bil oficialni del coprnije končan in sedaj se je začela kupčija.
Povedati moramo, da je bil to ribniški semenj, za katerega se je veliko vpilo v Clev. Ameriki, a propos! ‘‘Mišelovki”, to pa le zato, ker je slaba vest Petra pekla radi njegove cigajnerije zvršene nad ubogim Mačerolom. Ni čuda tedaj da je ljudstvo vrelo k suhi robi. Kupčija je šla dobro od rok. Petelinčkov je kmalu zmanjkalo, ljudje so pa le petelinčke zahtevali, kako vstreči vsem kupcem? Neka ženica pa je hotela po vsej sili imeti “enga tacga petelinčka ki rad piška” in je vse narobe preobrnila in našla zacoprani cekar z vso priklado. Peter se je zbal, da ženska, pa še stara, dobi zaco-pranega petelinčka in je hitro segel v cekar in mojstrsko zrinil petelinčka v rokav, ženici pa zatrjeval in kazal cekar, da petelinčka ni in ni. Na to je primarčal v dvorano dobro poznani rojak Rudeča Kravata. Petru je srce kar poskočilo, jadrno je zagrabil Kravato za rokav in ga peljalj k bari in silil pijače in plačeval, da je bil Kravata kmalu malo na “fidel” Peter je v tem v pozabljivosti spustil zacopranega petelinčka v suknjič in ker je bil žep kot ponavadi ljuknjast, se je petelinček kmalu ugnezdil v skrajnem kotu suknje in Peter Strel je nanj pozabil, kakor na dobrote Ž. M. B.
Nato je Peter Rudeči Kravati razkazoval robo in posebno hvalil en cekar, ki je kot nalašč za ženo pripraven, hvalil robo kot bi bil rojen mešetar, med tem pa o-bračal oči kot marternica, ki ji nedolžna prsa z razbeljenimi kleščami trgajo. “Vidite,” je silil v Avgusta, ki je bil čimdalje bolj fidel; pa tale kozliček, ki tudi zadaj muzicira, je za tvojega fanta kot vstvarjena igrača, uma svitli meč, parola nas posvitljencev ga pri tebi ne sme manjkati, vzemite, samo vzemite, saj jaz pla-
čam.” Kravata je pa gentleman, pa je vzel cekar in kozlička in pi-pec in nabral še par takih neob-hodno' potrebnih muzikalnih inštrumentov in vse sam plačal. Šla sta se še ponovno krepčati k bari in malo je manjkalo, da nista pila bratovšno. Peter Strel je le čakal, kdaj bo začela coprnija svoje čudodelno delo. Pa je že vrag, kjer je smola. Avgust jo pobriše doli, zapustivši žalostnega Lojzeta vsega obupanega, a vendar je iz suknjiča lezla neka tajna mogočna sila k srcu in na glavi je čutil rasti greben lepo rudeč pod grebenom pa se je kazal dolg, sila dolg kljun.
Učinek coprnij ali usoda se maščuje.
Peter Strel je ob zatretane do-jače in ob zacoprane zveri, in ob Rudečo Kravato od katerega je pričakoval, da bo začel cirkus predstavljati, nakar bo dano obširno gradivo za največje zimske večere. Ob teh mislih mu sili kri v glavo, in v sebi čuti neko višjo moč, kar nehote ploskne z rokami v zraku in jih vrže zopet dolu ob životu, kakor petelen repetnice. Iz ust pa mu je privrela jutranja polka, last in umetnost vseh petelinov. Ljudje so začudeno gledali to nečloveško stvorbo. Na pomoč je pritekel Glavni in jel spraševati Petra, če je znorel. Peter pa je zapel z najbolj hripavim glasom: kukurukuuu in otepal z rokami. Nato je strogo ukazal Glavnemu odditi na veselico, ki se vrši isti čas pri Novem svetu in tam mora paziti na vsak sumljiv gibljal Kravate in pozneje naredeti raport.
(Bomo nadaljevali.)
KAKO PIŠE NAJVEČJI ITALIJANSKI PESNIK O NABREŽINI.
Gabriele d’ Annunzio piše svoje memoar j e v milanskem “Corriere della Sera”. Med drugim o-menja v nedeljski številki, da je prišel na svojem potovanju v Nabrežino : “Tedaj je prisopihal vlak na kolodvor poln besnega trušča. Dež je lil na strehe v curkih, para je raznašala divje žvižge, velike teže so ropotale čez tlak; temne postave so korakale nad premoče-
nimi vozovi; pri svitu lantern je prikazal blaten čevelj, vinjei obraz, kos rumenkastega voščenega platna, kadeče kolo, razsvitljen tir . . . Dve prodani ženski, po- j beljeni in našopirjeni, kakor dve . culi med tolikim železom, poskušata z vzkliki izvabiti koget v temo. Vse, kar živi tu, je sramota in trušč. A glej, v bližnjem kupeju se oglaša naenkrat ženski glas, razkošen in sladek, s prazniškim naglasom kakor bi hotel razveseliti zaspano dete, ponavljajoč večkrat ime nočnega mesta “Nabrežina, Nabrežina! ” In grozota zastane. “Nabrežina!” In zdi se mi, kakor bi IzpiT v dušku polno čašo vročega juga, zaželjeno od pesnika Endimijona. In dež, blato, dim so se razpršili za hip pred tem prijetnim pihljajem. “Nabrežina”! In to je bilo ime belega me- s sta ob morju, sklonjenega nad škrlatnim zalivom, med drevesi mastiksa in terpentina”. Komen-i tar naj si napravi čitatelj, ki ni ; bil v Nabrežini — po noči.
Denar pošiljamo
Po sledečih cenah	e :
$10.35 		K. 50
$20.50 			K. 100
$41.00 		K. 200
$102.50 		K. 500
$204.50 		K. 1000
iS temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE.
MENJAMO DENAR.
Odprto od 8. zjutraj do 7. zvečer.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, El.
0-
0-
-0
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svo- | j I I	bode”!	I ¡
I O---------------------------O I
o---------------------------------o
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1. Chicago, III.:	M. V. Konda,
preds, 1809 Loomis St.; V. Skubic, taj.. 2727 S. 42nd Ct.; V Kukme, blag., 3233 Shefield Ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; G. Kratopil, blag., Box 213. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, lil.:	D. Badovinac,
pred., Box 341; J. Omerza, taj., Box 671; J. Obrič, blag., Box 371. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutcbar. taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 96; M. Brunet, taj., Box 221; J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: A. Lahame, preda, M. Rajer, taj., Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	J. Frelih,
pred., Box 51; L. Ambrožič, taj., Box 51; J. Zudar, blag., Box 51. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville, Colo.: Joe. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	J. Pink,
pred.. Box 15; A. Vehar, taj., Box 246;
V. Butje, blag., Box 271. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton, III.: John Maček, pred., Box 667; A. Ausec, taj., Box 158; J. Korunlka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.:	A. Tratnik,
preds., Box 93; J. Ostrožnih, taj.. Box 117; Št. Weber, blag., Box 125. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu:
Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, prede., Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; I. Repolusky, blag., Box 317.	Seja
vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Curran ville; Fr. šetina, blag., Box 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 Taft, III.: A. "Zalokar, preda., Box 168; J. Komam, taj., Box 43; A. Koman blag., Box 43. — Seja 1. n& deljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
preds., Box 17; F. Mrak, taj., Box 73; J. Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Minn.:	F. Mahnič,
preds., Box 2, Pineville, Minn.; V. Mi-kulich, taj,, Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18. Girard, Ohio:	A. Vidergar,
predsednik, Box 429; A. Strah, tajnik
Box 331, Niles, Ohio; J. Leskovec,
blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19. Chicago, III.:	V. Dreshar,
preds., 9120 Mackinaw ave.; J. Fritz, taj., 11422 Stephenson ave., Pullman, III.; Fr. Levstik, blag., 11262 Stephenson ave., Pullman 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, Ohio:	I. Marn,
pred., 6401 Bona ave.; I. Smuk, taj., 6401 Bona ave.; F. Lah, blag., 1157 E. 61. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman. pred.; Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, predsednik, 2820 Colvilage St.; J. Markič, taj, 731 N. Warman ave. — L. Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.:	J. Gregorčič,
pred.. Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Tauiželj, blag., House 22, Thompson No. 1. Republic, Pa.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
pred., 341 — 6th St.; J. Presečnik, taj., 257 — 1. ave.; P. Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St; J. Gorše, taj., 129 River St.; J. Košmerl, blag., 901 Schukl St—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio; K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
predsednik to blagajnik, Box 222; E. Toffaat, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradišnik, PTeds., Box 15; J. Lamprečnik. taj., Box 193; V. Hočevar, blag., Box 15,— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A. Papicb, blag., Box 58. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoludne.
Št. 31 Farmington, W. Va.: J Ju-ralch, pred., Box 21; J. Kubto, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, III.: J. Cesar, pred.. A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred sodnik; F. Plazzotta, tajnik, Box 148; A. Švajger, blagajnik, Box 148. —
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon: A. Juvan, pred., 131 — 18. St.; John Kurnik. taj., Box 244;	— M. Škof,
blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selak, taj., Box 56; J. Apner, blag., Box 39. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, lil.:	A. Aubel,
preds.; 1913 E. S. Grand ave.; A. Pe-kol, taj., 1406 E. Carpenter St; Jos. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa.; J. Sire, taj., R. D. No. 3, Box 15, West Newton. Pa.; J. - Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spelieh, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar, Colo.; J. Coš, pred., Box 491; F. Požerl, taj., Box 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.; M. Vuka-nič, preds., Box 32; A. Kauzlarič, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, preds.; F. Lockmer, taj., Care of Cook Supply Oo.; J. Radoševič, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 44 Vlrden, III.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 61; J. Jerman, taj , Box 153; A. Spacal, blag., Box 178 So. Range, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Callf.: F. Skubic, pred., 591 Vermont SL; A. Ser-jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, III.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41 th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: M. Dermota, preds., Box 47: J. Kovačič, taj., Box 24; S. Dudaš, blag., Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj, Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag., B. 171, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.:	A. Ber-
gant, pred.. 257 — lth av.; M. Ocvirk, ta}., 274 Grove SL; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v meseca Št. 51. Ravensdale, Wash.:	F. Re-
penšek, pred., Box 30; F. Arko, taj., B. 30; J. Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 Somerset, Colo.: K. Emož-uik, preds., Box 155; R. Žohar, taj., Box 131; T. Zokelj, blag. Box 3. —
Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
prede., F. Lepich, taj., 1155 — 3rd SL; V. Potisek, blag., 1235 — 1. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Mlnn.: Fr. Petek, pred.. Box 225; R. Majerle, taj., Box 225; J. Judnič, blag., Box 225. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, taj., Box 113; J. Moravec, blag., Box 227.	— Seja 4.
nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheok, pred., Box 563; Math Batich ,taj., 209 G. SL; T. Čadež, blag_. Box 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17; L. Bamet, taj. Box 30; Fr. Goran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.: J. Gesbel, preds.; J. Kraker, taj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj, preds., Box 73; M. Shergan, taj., Box 102; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred., 1317 E. Abriendo ave.; J. Mi-glin, taj., 125 S. Santa Fe ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsaki ga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	G. Kos,
pred., 613% Cornell SL; F. Levstik, taj., 817 Vaster ave.; T. Pavlič, blag., 819 Vaster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina, preds., 1641 E. 29th St.. M. Ostanek, taj.. 1612 E. 29th SL; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28th St. — Seja 1. ne. deljo v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Aye.; Jos. Pirc, taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred., Box 97; N. Podvorac, taj., Box 121; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik, Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred., Box 48; Fr. Krašovic, taj.. Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, III.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj., Box 346; M. Hren, blag., Box 89. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.: M. Kramer, pred., B. 75; J. Skerbinc, blag., Box 82. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec, pred., Box 63; J. Virant, taj., Box 63; M. Strah, blag.. Box 63. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.:	A. Ošaben,
preds.. Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.:	P. Ranker,
preds., R. F. D. No. 2'Box 17; J. De. želak, taj., Box 137, Taylor Spring, 111. J. Hren, blag., Taylor Spring, 111. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, lil.: A. Hrvatin, pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj,
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.:	F.
Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh, taj., Box 200; M. Luhadolnife, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan, pTed., Box 144; M. Meznarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brereton, III.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Černe, blag., Box 23.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj.. Box 291; J. Čuk. blag., Box 145.
Št. 80. Hermlnle, No. 1, Pa.: Fr. Kolar, pred., B. 73; A. Žagar taj., B. 61; J. Bedek, blag., Box 61. — Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 81. Biwabik, Mlnn.:	F. Kariš.
pred., Box 107; M. Paučnik, taj., Box 107; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvič, taj., Box 26; F. Gimpel, blag., Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj., Boq 19; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsak»
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Ernožnik. ta}., Box 11. J. Umek, blag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, pred., Box 1364; J. Kovačič, taj., Box 1052; M. Deroach, blag., Box 1364.
Št. 86 Hermlnle Na 2, Pa.:	F.
Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No.
3.	Box 10; J. Božič, blag., R. F. D. N. 3, Box 10. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 87. Cleveland, Ohio: A. Lekan, pred., 1264 E. 55. SL; A. Lackner, taj., 1101 E. 63rd SL; T. Jereb, blag.,
1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, III.:	J. Ferjančič,
prédis., Box 10; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec, blag., Box 751. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj., Box 482, Morgan, Pa.; J. Mravlja, blag., Box 541, Morgan, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90 Washoe, Mont.:	J. Putzel,
preds.; A. Ermentz, taj., Box 198, Bear Creek, Mont.; L. Čadeš, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91 Black Diamond, Wash.: Agnes Tratnik, predsednica, Box 310; Francis Klančnik, taj., Box 712; A-na Plaveč, blag. Box 644. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum, Wash.: J. Petkovšek, pred , Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521.
Št. 93. Globe, Arlz.; F. Pancich, pred. Box 1524; A. Sekala, taj. Box 131 : Al. Pugelj, blag. Box 1366.
Št. 94 Cleveland, O.: A. Kos, pred.,J 16301 Waterloo Rđ. ; F. Kos, taj , 16301 Waterloo Rd.; A. Gerbič, blag:, 16021 Waterloo Rd. — Seja vsaikio 1. nedeljo v mesecu.
Slovenske novice.
Indianapolis, Ind.
10. t. m. se je oglasila štorklja pri rojaku Anton Hvalica, gostilničar, in ga obdarovala s sinčkom. Obilo sreče mu želi tukajšnje dr. Danica S. S. P. Zveze!
Ravnoista gospa se je oglasila 11. t. m. v hiši gostilničarja Louis Fon, z moškim spolom Naj velja i njemu isto voščilo!
64 let ječe.
Salt Lake City, Utah, 25. marca. — George Parry, ki je bil tukaj aretiran, na zatožbo, da je o-skrunil eno 11 letno dekletce, je bil od sodnika obsojen v 61 letno ječo.
Poročilo ne pove, koliko je Parry star.
“Ljubi svojega bližnjega!” —
Katoliški župnik P. Imlauf iz Lukavice (okraj Rychnov na Češkem) je z gorjačo v ondotni gostilni razbil črepinjo kmetu Bro-žu in mu tako pokvaril oko, da mu je izteklo. Župnik je storil zločin ob 3. uri zjutraj od 15. na 16. februarja, zagovarja se s tem, da bil pijan. Ubogi kmet bo skoro gotovo umrl. Res lepi božji namestnik !!
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
weekly
Published by M V. HONDA ® CO. 1809-1813 Loomis Street Chicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’ Gt-as Svobode’ izhaja vsaki petek
	in velja 		
ZA AMERIKO:	
	
S A EVROPO:	
za pol leta	%\.Sb	
Citati“ dobre časopise! In zato hočemo razširiti Glas Svobode, ker ga štejemo med one pijonir-jo, ki orjejo ledino. Gl. Sv. vsebuje kot tednik program kot noben drug slov. tednik. Naše geslo je.: za ljudske pravice — proti vsemu slabemu. 'Naš program se zrcali v vsakem stavku, vsaki izgovorjeni besedi in od svojega programa ne odstopimo niti za las! Bičali smo vedno gnjile naše razmere — gaj-žlali jih bomo i v prihodnje! Nastopali smo yedno proti izkoriščevalcem slovenskega delavca — še bolj trdo hočemo to nadaljevati! Razkrinkali smo vedno tiste “pol tiča - pol miša” — ravnotako bomo delali v naprej ! Bili smo vedno proti neznosnim socijalnim razmeram v naši novi domovini -hočemo boj nadaljevati, dokler se ne pokaže vlada in merodajni faktorji, da odstranijo slabo in je nadomeste z dobrim! Nastopali bomo toliko časa proti slabemu slov. časopisu, dokler se ono ne pobolj-Benjamin Franklin je rekel ob ša in ubere poštena pota! Vsem neki priliki, ko si so razni njegovi pijavkam dobro podnos, ki stre-
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik A» nam natančno naznanijo poleg Novega tud Stari naslov.
NAŠ PROGRAM.
prijatelji ogledovali njegove za četne tiskarske stroje, da ho pri hodnjost odvisrfa od tiskane bese de in zraven še pripomnil, da bo tisti človek največji lopov, ki bo ljudi zastrupi j eval s tiskom, ali drugimi besedami, kdor bo ljudem prodajal slabo časopisje, slabo čtivo, slabo moralo — strupeno dušno hrano!
Ko bi bil Franklin danes med živimi, se bi zjokal, ker med nami je sila veliko takih lopovov, ki zastrupljajo ljudi s tiskano besedo, posebno s slabimi časopisi, katerih se ljudstvo navadi, jih naroča, čita in tudi — po njih ravna. Kolika odgovornost vendar pri listu, ki ima več stotisoe naročnikov; kolika odgovornost pri časopisu, ki ima deset tisoč in več naročnikov. Še večja odgovornost pa sloni na časopisu, ki ima samo par tisoč naročnikov, ljudi, ki so pričeli segati v mošld dobi po dušni hrani. To so ravno Slovenci, naš delavec je šele v Ameriki spoznal potrebo časopisa in čtiva sploh in ni mu zameriti, da je pričel v svoji moški dobi prijemati za časopis, ker kot mlademu ni bila dana prilika in so tudi slabe gospodarske razmere preprečile njegovo izobrazbo.
Današnja izdaja Glas ¡Svobode bo čitana od več sto novih ljudi, ki morebiti danes prvič vidijo ta časopis, katerega ime jim pa gotovo ni nepoznano. Vsak se bo vprašal, kako pride uprava tega lista do tega, da mi je poslala eno izdajo lista na ogled? Jaz se ne bom naročil? Ne potrebujem nobenega Glas Svobode!
Vedeti pa moraš prej, kaj hoče mo od Tebe. Poznati moraš naš program.
So časopisi, ki vedno vpijejo za narod! za narod! za narod! Drugi se poslužujejo izreka za slogo! slogo ! slogo! Tretji skrbi za izobrazbo ! izobrazbo! izobrazbo! Četrti za koristi! koristi! koristi slovenskega naroda! Intakodalje.
Glas ¡Svobode se nič ne prepira in nič ne kriči, kako se bori za ‘Slovence, kako deluje za procvit in napredek slovenskega delavca, trgovca in uradnika. Nič tistih obrabljenih fraz ne najde čitatelj
a, potrebujejo malo razvedrila,	~	-
alo poživila, da človek ne zao- Brunsbmidt v Mmneapohsu, ter ane, da ve kaj se po svetu godi povzročila kontroverze, ki se na-posebno v delavskem virvariju. sanjajo deloma na zdravo m raz-anes se bojuje vse za boljše bla- sodno pamet, a deloma pa na po-ostanje, za boljše plače, za več- ¿lo zavist, ki bujno cvete v moz-. upoštevanje na gospodarskem ganih vrste ljudi, katerim je last-i političnem polju. Vse se gib- ni žep bog, a domorodec — deveta in računa za bodočnost. Vsak ^nga-
svoji moči varuje svoje intere-
.- žejo po delavčevem žepu, v jav-- nosti se pa lišpajo s pavovim perjem1!
Tn od tega ne odstopimo! Delovati hočemo pa na drugi strani nato, da se narod privadi citati ddbre stvari; da bo vedel razločevati slabo čtivo in dobro. Ravno Slovenci, gospodarji in gospodinje, potrebujejo pouka v vseh zadevah. Potrebujejo nasvetov za vzgojo svojih otrok. Sreča in blagostanje je v tisti hiši, kjer se ljudje razumejo med seboj, kjer žive kot prijatelji. In če pravimo, da smo svobodni, moramo gledati, da tudi drugim pustimo svobodo v govorjenju in delovanju — seveda vse kar je prav. Pokazalo se je, da so svobodomiselne družine najbolj srečne in najbolj ekonomične in priljubljene. Kjer so ljudje navajeni odkrite besede, kjer se pobija hinavščina, tam se vzgajajo značaji. Naletiš na hišo, kjer vsak dan po trikrat molijo o-čenaš in pred spanjem še posebej rožni venec. Kako pa drugače izgleda v isti hiši? Gledajo se med sabo kot zveri, sovražniki in nevoščljivci ! Zakaj ni pri njih miru in sprave ? Zakaj prepir v hiši ? — Tako so zrejeni, tako vidijo in slišijo od sosedov —- vsi delajo in žive tako.
Pa bo kdo rekel: kaj pa ima časopis pri tem opraviti?! Dosti.
Časopis, dober časopis, ljudi vzgaja in jih naredi v resnici ljudi. Kjer je prepir in sovraštvo, tam je potreba miru in ljubezni; kjer je bolezen, tam treba zdravila, dobrega zdravnika; kjer vlada tema, treba luči, velike, bleščeče jasne svobodne luči! In dober časopis je mnogokrat mejnik prepira in sovraštva, lečitelj. in dona-šalee ljubezni in sprave, donaša-lee izobrazbe in luč spregleda, fundament za dobro vzgojo svojega naroda.
In časopis, ki ima tako važen, stvaren in pošten program — je za podpirati, razširjati, mora biti v vsaki hiši!
Ti si morebiti danes prvič zazrl naš list. Prečitaj ga dobro in razumljivo in sodi pošteno, če veruješ v naš program, odzovi se s svojo naročnino, opozori tudi svo-
iraDijenm iraz ne najue cnaieij .
• m-edalih uašeea lista Toda Jega prijatelja na istega ,.P,	, g , b	Za ljudske pravice — proti vse-
djub temu stori za izobrazbo, svo-	"	,
¡odo in vstajenje ¡Slovenca v A- mu slabemu! leriki več, kot vsi oni drugi kri
lernu vec, koi vsi um mugi mi-	TTT>. ,TTT vrm a tim
ači, vsi izkoriščevalci in poslep- BA T>nJnmmnANI ¡evalci ljudstva. In to naš narod e, in zato zna tudi ceniti našo pi-avo, ki ne zastruplja, temveč bla-i. gladi in štrglja!
Kaj lahko vse en časopis stori,
POSOJILNICA.
Spisal Vidov Bergant.
Že nekaj časa sem. čitam v raz-¡tvaj laiiKo vse en časopis siori, ^ }	^ ?aRnikih razmotri-
nočemo tn seenkrat ponavljati.	llotaTimn-+v; «mvenskeea
.	, ,	, .	,	, vanja o ustanovitvi slovenskega
►a pa narod, kot je to ravno slo- J	,	, .	• , •
i • a -i •	i •	denarnega zavoda, ki naj bi bil
-T Amerik POtretaje t» kMtač™ v slovenskih rokah tor
l ega časopisja, J	■ ' . služil v prvi vrsti v korist, seveda,
iiidie, ki prežive deset ur m se	.
vsak dan v tovarni ali rudni- “rojakom.
To idejo je prvi izprožil g. V.
Toda, predno o stvari svoje
. Svet tako hitro napreduje, da mnenje izrazim, moram omeniti.
človek v njem hitro zaostane, da ni moja stvar, se javnosti po-■ se ne briga i sam za vse nove, dajati, čeprav vse tu v Ameriki i» oderne pojave. Danes se ne za- bajajoče slovenske in tndi druge eva od ljudi da znajo samo či- časnike čitam. Opakijem to in o-ti in pisati, temveč še mnogo, no, zdravo in gnilo, koristno in nogo drugega. Kje pa dobiti de- škodljivo, toda malone iz vse era je ven vse potrebno znanje, vse to posneti, da nad vbogim slovenje zamudil in se ni nikdar u- skem narodom visi neko proklpt-
? Kaj mu je storiti, če hoče stoti s svetom, z duhom časa?
stvo, neki podedovani greh — nizkotna zavist!
Baš to., oziroma razna mnenja o slovenskem denarnem zavodu, so me napotile, da nekoliko izprego-vorim.
Ko sem prvi članek o stvari gospoda Brunskmidt-a v “Gl. Sv.” čital, šinila mi je takoj misel v glavo, da je dobrohotni gospod v sršenovo gnezdo pošlatal. In ni-sejn se varal! Ko je tudi “¡Proletarec” in “Narodni Vestnik” o zadevi pisal, to je g. B. dopise priobčil, oglasil se je njuyorški “Gl. N.” ter pisal nestvarno kritiko da, naravnost škandalozno po g. Brunsclimidtu udrihal in mu celo neke zasebne stvari očital, kar ni za noben, količkaj dostojni list častno, najmanje pa za Gl. N., kateri si lastuje neko prvenstvo, a-koprav ima pretežna večina čitatelj ev o njem vse drugo sodbo, kot si jo gospodje okolo G. N. mislijo.
Ne čutim se poklicanega, da bi g. B. zagovarjal, in toliko manje, ko niti nimam čast ga osebno poznati, in tudi sem prepričan, da mojega zagovora ne potrebuje. — Resnici na ljubo pa moram reči, da ko bi g. B. danes prišel v svoj rojstni kraj Radeče poleg Zidanega mosta, bil bi z radostjo sprejet, ker ni bilo vrlejšega župana od njega v Radečah, in še dandanes se ga rojaki pohvalno spominjajo. G. N. bil bi prostor bolje porabil, kot ga je, in si ne bi bil nakopal splošno obsodbo, kot si jo je!
Kolikor sem čital o slov. denarnem zavodu, in mislim da sem prav razumel, ni g. Brunsbmidt nikjer pisal o ustanovitvi “Slov. Banke”, pač pa o “Zadružnem denarnem zavodu”, kateri bi imel biti popolnoma slovenski zavod. Naj bi se tak zavod imenoval “'Hranilnica” ali “Posojilnica” ali pa oboje; to je čisto postranska stvar. Ge se denar obrestonos-no v zavod vlaga, tedaj se ga daje v “Hranilnico”; ker pa “Hranilnica’”, radi prosperitete in prometa, mora vloženi denar tudi izposojati, je tedaj “Posojilnica”. A to je, kakor rečeno, čisto postranska stvar, naj se zavod imenuje tako ali tako, to namen ne predrugači. Če je “Hranilnica”, je čisto naravna, da je ta hranilnica ob jednem tudi “Posojilnica.”
G. B. je isprožil vprašanje, zakaj si ne bi v Zjed. Državah živeči Slovenci tak ali sličen denarni zavod vstanovili. On je pošteno in odkrito svoje stališče označil, in obenem želel mnenje drugih. G. B. ni s tem nikogar žalil, marveč dokazal svoje neumorno in nesebično delovanje v korist in pro-cvit svojim rojakom. Kako da je prišel g. B., do psovanja od strani G. N. to naj vedo bogovi — a tudi mi! Bisnes je trumpf, sebičnost
pa mati zavisti!! -----Gospodje
pri G. N. si domišljujejo, da so modrost in velikansko učenost z veliko žlico zajemali, —- in pustimo jim to veselje.
•
Nanesla me je pot k prijatelju na Blue Island ave., kteri mi pomoli nov slovenski list, mesečnik “Naš Gospodar”, rekoč: “Ali ga vidiš?” Tedaj nov list; kdo ga izdaja, ni povedano. Piše, da s politiko se ne bo bavil, kar pa ni res! Kolikor sem list prelistal, sem takoj zapazil, da ni tako politično čist kot novorojeno dete; in kar me je najbolj osupnilo, je na 20. strani tiskano naglavje. kakor sem ga jaz na tem spisu zapisal, namreč : “Banka ali Hranilnica ali Posojilnica. ”
Kaj piše ta “Naš Gospodar?”
Članek je precej obširn, veliko pisanega, a prav malo rečenega. Iz vsega se posname: Ne! Da bi pa kakšen nov nasvet bil dan, tega ni. Namigava na točke, ktere ' je že g. B. razmotrival, a v celoti podaja G. N. prijateljsko roko. — Pisec stavi za zgled razne “Posojilnice” in “Hranilnice” v starem kraju in povdarja “Kranjsko hranilnico” v Ljubljani. Komu N. G. to piše, mi ni znano, a dozdeva se mi, da za “neumne Kranjce”, kakor nas G. N. ceni. Toda vpošte-vam mnenje pisca članka v N. G. in si ga nekoliko bližje oglejmo.
Kako sem že zgorej omenil, ni g. B. o nikaki “Banki” pisal, pač pa priporoča denarni zavod, kakor so n. p. na Kranjskem in drugod “komsumna društva”. Vsa taka društva basirajo na delniškem principu. Delniški vložki re-prezentujejo “matico” — stock — to je vstanovni kapital. Mislim, da mi ni potreba povdarjati, da z nič ni nič: op na vso sdavnico eden sam založi, tedaj pač ni zadružno podjetje, marveč zasebno.
Iz tega sledi samoobsebi, da nameravani slov. denarni zavod, se bi osnoval na delniškem principu, kakor to g. B, jasno povdarja.
Kakor misli pisec v N. G. o “Rajfajznavkih”, tako moram reči, da on o tem ni dobro poučen, — ali pa namenoma noče biti —. Rajfajznov zistem je izumel pop Rajfajzen, (od tod ime), in ta zistem si poslužujejo edino in izključno denarni zavodi na Kranjskem, ki jih klerikalci, načeloma popi v konkurenčne svrhe napram napredni stranki osnujejo ter nerazsodno ljudstvo derejo, dokler ne popoka vse skupaj. Duhovnik ima denar, kmet dolg, siromak pa beraško palico. Vsak nekaj!
Da so na Kranjskem duhovniki s svojimi “ Rajfajžnoki ” neizmerno gorja že povzročili, tega mi ne more nihče izpodbiti. Sebično in pa neveščo gospodarstvo je vzrok neštetim polomom. Kjer ni poštenega delovanja in dobrega znanstva ni nič, ne more vspeva-ti ,in potem naj si bo “Banka, Hranilnica ali Posojilnica.
Pisec tudi omenja največja denarna zavoda v Ljubljani, namreč: “Kranjsko hranilnico” in pa * ‘Ljubijansko mestno hranilnico ’ ’. ^ Kaj je s Kranjsko hranilnico? Če ne bi pred par leti deželna vlada, škof Jeglič, vsi farji in celo žandarji “Kranjsko hranilnico” v zaščito vzeli, bila bi že zdavnaj pri vragu! Čigav je denar v tej hranilnici? Slovenci so ga pretežema nanosili, a razna nemška podjetja imajo dobiček, ter ¡Sloveneom figo kažejo.
Mestna hranilnica je primeroma mlad zavod, in ee paralelo potegnemo pridemo do zaključka, da je Mestna veliko, veliko na boljšem stališču, kot je “Kraine-riše špar kase”.
Toliko za danes, hotel sem samo dokazati, da argumentacije pisca v N. G. so za nič, in da se jih ne more upoštevati.
Koneeno, kar drugi narodi tu v Ameriki dosežejo, zakaj ne bi i Slovenci isto dosegli?
Proč z zavistjo in sebičnostjo, in prepričani boste, da gre in mora iti, samo vstrajnosti g. Brun-shmidta!
BILO JE.
V	Bloomington, 111., je pred nedavnim časom umrla ena sužnja, stara 124 let.
Rojena je bila v Richmond, Va., kot sužnja sedemkrat prodana in imela sedemnajst otrok, od katerih jih je bilo deset prodanih, kot se proda živino, ne da bi zamogla kedaj zvedeti, kaj je postalo iz njenih'sinov . . .
Čas, v katerem so bile mogoče take brutaUtete, leži za nami, in moderni čitatelji časopisov se i-majo baviti z drugimi stvarmi, kot za take stare stvari.
Gotovo.
In vendar moramo mi, moderni novodobni čitatelji vedeti, (koristno je za nas), da je bila takrat sužnost vzeta kot nekaj prepotrebnega, kot faktor, s katerim se je moralo računati, in je bilo suženjstvo vzeto kot najboljši ta kratni svetovni red. Teologi t.edaj-nega časa so suženjstvo zagovarjali z bibličnimi izreki, država je opravičevala suženjstvo lot sveto lastninsko upravnost, in družba je opravičevala ta grdi madež ame-rikanske zgodovine kot potrebno življensko in socijalno institucijo, kakor to še danes dela z delno-plačilnem zistemom, in katerega mdpira in indorsira požrešni in krvavi kapitalizmus.
Toda vse to opravičevanje, za tajevanje in indorsiranje, sužnjosti ni ohranilo. Socijalne razmere so se s časom spremenile,- gospodarski zistem Amerike je dobil drugo podlago — in zato je morala suž-njost pasti.
In ravnotako se bo zgodilo z e-konomičnimi upravami današnjega časa. Zistem, ki se danes opravičuje in se ga povišuje v deveta nebesa, bodo poznejši rodovi uničili in o njem govorili kakor mi danes o sužnjosti stare Amerike.
V	razvijalnem procesu družbe ne ostane nič kakor je. Ta proces je večna spreminjava form, in kar edino ostane, je človek, katerega nepretrgano delovanje in spremi-njevanje reči poklice nova stvarstva v življenje in kateri vstvarja vedno nove socijalne naprave.
Ni tudi za današnji kapitalizmus nič preveč ostalo. Kar spremlja današnji svet v njegovi nepre-računljivi kolobociji je za vse velikega pomena. Nekega dne se bo-
do pričela podirati stara prava, stara načela in vse drugo. Star rek se vedno ponavlja: Ti ne smeš biti tako kot je tvoj oče bil, živel, delal in vmrl. iSlovenci pred dvajsetimi leti, ko so pričeli prihajati v Ameriko, so se posluževali vseh drugih sredstev v dosego svojih ciljev, kakor se jih danes mi. ‘Svoboda Amerike je bila tisti čas vsa druga in danes je zopet drugačna. Delo nekdaj in danes v Ameriki, so dve si nasprotujoči stvari. Plača nekdaj in dnina danes — je tudi velik razloček. Zemlja se suče okoli solnca, to Se ne spremeni. Delovanje človeka se vedno spreminja.
Bili so časi, ko so Slovenci v A-meriki molili za zdravje in srečo avstrijske cesarske hiše —
Bilo je . . .
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Ta teden in drugi teden hočemo posvetiti nekoliko časa in prostora v prid naših oglaševalcev. A predno pa spregovorimo o tem dalje, naj omenimo, da smo pretekli teden poslali opomine vsem, katerim je potekla naročnina, ter da so se nekateri že odzvali našemu klicu. Pomotoma smo poslali nekaj opominov tudi takim, ki imajo še list predplačen. Da smo pomoto napravili mi, je vse mogoče, kajti pri prepisovanju knjig in več tisoč imen se bočešnočeš le vrine kaka pomota. Zato pa prosimo, da nas dotični takoj obvestijo, da bomo stvar vredili, a ob enem jih pa prosimo, da nam za enkrat oproste.
Knjige imamo sedaj tako vre-jene, da na mah vidimo, kako e-den ali drugi zastopnik deluje. Če se hočemo prepričati o delavnosti posameznega zastopnika rabimo samo odpreti knjigo in pred očmi imamo celo njegovo delo.
*
Z današnjo številko poslali smo mnogim rojakom list na ogled. Tisti, katerim se list dopade in ga žele redno vsak teden dobivati na dom, se naj poslužijo naročilnega listka, kateri je natisnjen na prvi strani. Oni pa, ki se ne nameravajo na Glas Svobode naročiti naj nam to naznanijo z dopisnico. .
*
(V današnji številki najdete mno-gov oglasov raznih tvrdk in trgovčev, od katerih nekatere mimogrede omenjamo.
Jos. Triner, izdelovalec ameriškega zdravilnega grenkega vina. je Slovan (Čeh) in oglašuje v našem listu že od kar list izhaja. — Njegova velikanska trgovina pač jasno kaže, da je njegov izdelek priljubljen med našim narodom ter da je njegova zdravilna moč nad vse občudujoča. Rojaki ki rabijo krepila naj posegajo samo po Trinerju.
Na drugi strani najdete oglas Martina Potokar, predsednika S. N. P. J.. Kdor si želi pristne michiganske ali pa njuyorske kapljice, naj se zanesljivo z naročilom tam obrne: Oni pa, ki imajo rajše californijsko vino pa istega dobe pri Stefaniču ali Jakšetu.
Frank Sakser v New Torku rojakom v vseh ozirih zanesljivo postreže. Pošiljanje denarja v stari kraj je potom Sakserja popolnoma zanesljivo. Kdor pa hoče kako v notarski posel spadajoče delo. naj se obrne na rojaka Matijo Skender.
Društvom priporočamo slovansko tvrdko Emil Bachman, ki zdeluje društvene zastave, regalije, uniforme in dr. najzanesljivejše in po primernih cenah; za zlatnino, kot ure, prstane in drugo pa pišite na A. J. Terbovee & Co., kateri Vam radevolje pošljejo svoj cenik in sicer poštnine prosto.
V današnji izdaji najdete tndi oglas F. Grama, kateri nas privatno obvešča o ugodnih cenah v o-glasu omenjenim zemljiščem in nas zajedno zagotavlja, da takovih priložnosti za kupiti dobro zemljišče še ni bilo kmalu ponujenih našim rojakom. Ker Grama sami osebno poznamo, smo prepričani o verodostojnosti vsebine njegovega oglasa. Komur je mar lasten dom, lastna gruda naj takoj, še danes piše Gramu za nadaljša pojasnila.
•
Rojaki, ki naroče ali kupijo karkoli od naših oglaševalcev naj vedno zapišejo v svojem naročilu oziroma naj povedo, da so oglas videli v Glas Svobode. Tisti, ki tako store nam pomagajo veliko, kajti s tem da nas, ozir. Glas Svobode omenijo svojim trgovcem pri nakupu, pokažejo oglaševalcu, da
se mu splača oglaševati v Glas-Svobode.
Vsak rojak bi moral vedeti, da list samo od naročnine ne more shajati in da so oglasi naj ve e ja podpora vsakemu listu. Kupujte toraj pri tvrdkah, ki oglašujejo v Glas ‘Svobode ob enem pa ne pozabite omeniti kje ste videli oglas.
DOMA.
Vpliv soli na rastline. Nemški agronom Giesberg je proučava! vpliv soli na rastlinstvo in je dognal, da sol zelo pospešuje razvoj rastlinstva. Zelenjava, ki je rasla na zemlji, pomešani s soljo, se je razvijala bujneje in je bila mehkejša in okusnejša. Giesberg je-dognal, da zadošča za oral zemlje iy2—¡2 kg soli, ki jo je treba raztresti po njej v deževnem času. Najlepše vpliva sol na rast karfi-jole, špinače, solate, špargljev in artičok. Tudi sadno drevje se pod vplivom soli jako ugodno razvija; in sicer je treba za vsako drevo 15—20 dek soli.
Sukneno obleko lepo obnoviš s tobakovo vodo. ¡Skuhaj navadnega tobaka za pipo, in sieer ga potrebuješ 50 gramov za 21/2 litra vode. Precedi to tekočino, pomakaj še v gorko trdo krtačo in krtači z njo obleko, ki si jo prej dobro stepla in izpraši!a. Potem obesi obleko v senco in ko je skora j suha, jo zlikaj preko robca. ‘Sukno postane na ta način čisto in svitlo kakor novo. 1 2 3 4
ZEMLJA V MISSOURI.
V	okolici Neeleyville se je naselilo od zadnjega septembra do konec marca t. 1. 142 rodbin, to je samo Amerikaneev in Nemcev (ne vstevši Slovence in Italijane). — Kmetije rastejo kot gobe po dežju. Misliš li bralec, da so vsi oni naselniki nevedneži in da ne vedo kaj delajo, kaj so kupili in da morda ne poznajo dobre zemlje od slabe? ‘Cena zemljišču v Missouri-ju se bo v petih letih dala primerjati cenam zemljišč Illinoisa, kjei-se sedaj prodaja aker polja po $100 in gori gozd pa po $50 in čez.
Za ¡Slovence, ki se žele naseliti na lastno kmetijo je tu zadnja priložnost kupiti zemljo po ceni.
Cena spodaj navedenim zemljiščem je absolutno ceneja, kakor kjerkoli v južnem Missouriju. Rojak, poslušaj dober nasvet in kupi zemljo, kajti nobena banka, nobeno podjetje ni tako zanesljivo in varno, kot je pa ravno rodovitna gruda.
V	tem delu Missouri ja ni ne toče ne viharjev, ne suše in ne povodnji. Južni Missouri in severovzhodni Arkansas sta raj Zdr. Držav, kajti tu rastejo vsi pridelki zmernega podnebja, posebno pa vspeva trta in sadje.
Kaj so Florida, Texas, Oklahoma in druge tem enake države? Pesek ali pa močvirje. Sleparija!
Da govorim resnico, pridi in o-glej si sledeča zemljišča, katera sem prevzel od dedičev in morajo biti razprodana do 15. junija, a jih držim do 20. maja izključno samo za rojake.
1.	) Dve kmetiji, vsaka po 80 a-krov, ležeči v enem kosn, od vsake je po 30—40 akrov polja, drugo je gozd; hiši, hlev, lep vrt, cena akru $30. Najemnina od tega zemljišča za to leto znaša $400. In potem ceni vrednost zemljišča.
2.	) 160 akrov krasnega gozda, ležečega ob glavni cesti, zraven šole, cena akru $26.00.
3.	) 160 akrov gozda, nekoliko manj drevja kot na gornjem kosu, cena akru $24.00.
4.	) 360 akrov gozda, toda ob novi delani cesti; cena akru $22.
Visa gori omenjena zemlja je suha (ne močvirje) ravna in leži od 1—-2 milje od železnice in mesta.
Na željo kupcev razdelim zemljo na 40 akrov po isti ceni, kedor pa želi kupiti samo 10 ali 20 a-krov tega zemljišča pa doplača $3 ng, aker za pokritev stroškov prepisa, abstrakta in tako dalje.
Plačilni pogoji so sledeči; eno tretjino v gotovini pri sklepu kupčije, ostanek tekom 5 let s 7% obrestmi.
Pridite in oglejte si zemljo, če ista ni taka kot jo opisujem, mu povrnem vožnjo, kar jasno kaže, da govorim resnico.
P. GRAM,
Naylor, Mo.
5-17-12
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PJErVNSYLVA^IA
GLAVNI ODBOR:
RREDSEDNIEK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam gburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
N ADZORMEKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
(8LAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
ViRiHDVlNI ZDRAVNIK:
D*. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
GROZNE SANJE.
(Za sanjače.)
Ko smo bili še otroci, smo mnogokrat sanjali čudovite reči; v šolo prišedši, so nam popovi razlagali sanje “sv.” Jožefa, poznejšega egipčanskega kralja, ki je ta-
krat vladajočemu faraonu čudovi to razodel pomen njegovih sanj, jspodarja po vzroku stare zapušče-
oblekel in še podal na sprehod po mestu. V svoje veliko začudenje je res našel vse kakor se mu je sanjalo ! Tam cerkev, hiše in vrtovi ter ona stranska pot, in zavedal se je svojih sanj. Po poti je prišel tudi do obraščene stare hiše; vodnjaka pa ni mogel najti.
Podal se je v mesto in nazaj v hotel ter drugo jutro vprašal go-
katero pripovedko pač vsakdo gotovo še ve in nam je ni treba šeen-krat tu omenjati.
'Vidimo torej, da je pomen in "razlaga in vera v sanje odkar človek obstoja. 'Sanjamo vsi; naj zvedo čit. in posebno čitateljem Gl. Sv. nekaj pomembnih sanj gotovo velikih sanjačev. Pa ne da bi se vam potem i Vam tako “grozno” sanjalo.
Veliko ljudi je, ki ne verujejo v sanje, so pa zopet drugi, ki verujejo veliko v nje. Ni dolgo tega, ko so se pripetili slučaji v sanjah, ki so se, ne le vresničili, pač pa pripeljali do zasledovanja krimi-nalov in raznih obsodb.
V neki vasi na zapadu je naenkrat izginil znani farmer, katerega niso več videli in tudi vrnil se ni več; mnenje je vladalo, da ga je mogel kdo zavratno umoriti in telo skrbno skriti. Dva moža, ki sta istočasno živela v drugi oddaljeni vasi, se jima je neko noč obema jednako sanjalo. Eden za drugim sta šla k okrajnem šerifu in mu razodela svoje sanje. Sanjalo se jima je, da sta videla izginolega farmer j a, one druge vasi, ležati v vodnjaku na svoji farmi.
Ljudstvo se jima je splošno smejalo, sosebno, ko ni vedelo za omenjeni vodnjak in tudi nikdar slišalo o njega eksistenci. “Sanjača” pa le nista odnehala, in prišlo je do zasledovanja in preiskave. Za hlevom je bil kup gnoja, tega so odstranili ter prišli do nekih dil pod njem, ki so pokrivale — vodnjak, v katerem-je res ležalo truplo izginolega farmer j a. Preiska va je dognala, da sta ga umorila njegova dva nečaka, katera sta zločin tudi priznala in bila obsojena. Tako en slučaj!
Charles King in Edvard Hayward, sta zasledovala rudo v zapadni Canadi. Nekega dne pa je zmanjkalo Haywarda. Policija na konjih in Indijanci, ki so stvar zasledovali, so ostanke Haywarda našli v pepelu Kingovega taborišča. Haywardovemu bratu, ki je istočasno živel v severni Minnesoti, se je sanjalo, da je bil brat ustreljen. Dva dni potem je prejel brzojav od canadske policije ob-veščujoča ga o umoru svojega bra ta, zajedno ga prosila, da pride, kot priča k obravnavi Kinga. King je trdil, da je nedolžen, a pomagalo mu ni to nič in bil je obsojen.
Drugi slučaj l
INeko noč jeWospel nek popotnik v malo mestece v državi Arkansas; bil je izmučen in lačen. Šel je v hotel, kjer je, ko se je o-krepčal legel v posteljo in kmalu trdno zaspal ter sanjal. Sanjalo se mu je, da je došel v mesto opo-ludne, nato je šel okolu, da si ga ogleda. Prišedši do neke stranske poti je šel po nji, ki ga je vodila do obraščene in zapuščene stare hiše. Na dvorišču je zapazil star vodnjak, v katerega je iz radovednosti pogledal. V njem je videl ležati truplo mrliča; od groze je hotel upiti, pa ni mogel, nakar se ves poten vzbudil.
Obrnil se je in'skušal zopet zaspati, pa živci so mu bili tako razburjeni, da ni mogel. Vstal je, se
ne hiše. Povedal mu je, da v njej živita stara dva, mož in žena, ki pa ne občujeta z nikomur in le malokedaj zapustita hišo. Občinstvo ju komaj pozna, a ne prideta nikjer v poštev. Popotnik s tem pojasnilom ni bil zadovoljen in podal se je na magistrat. Tam je povedal, kako se vse vjerna z njegovimi sanjami, le vodnjaka ni našel.
Magistrat je dal popotniku nato izpoved dva stražnika, da stvar, ako mogoče, izsledijo. V stari zapuščeni hiši niso ničesar sumljivega našli, nato so iskali vodnjaka na vrtu. Preizkava je zbudila pozornost in kmalu se je nabralo veliko ljudi, in ko sta stražnika izpraševala ljudi o vodnjaku, vzkliknila je neka stara ženska, opirajoča se na birgle: “Vodnjak? No, tega ni več 30 let. Dobro se ga spominjam še kot mala deklica, ko smo kamenje metali vanj ter poslušali, kako je “štrbunkalo” v vodo.”
Popotnik jo na to vpraša, kje približno se je vodnjak nahajal.
“Približno je moral biti isti tam, kjer sedaj vi stojite,” je od-.. Vrnila starka.
Prinesli so krampe in lopate ter pričeli tam na okolu odkopavati in ko so odmetali dva čevlja zemlje, prišli so do trdo vložene opeke, katero so odstranili in pod njo zadeli na zložene deske. Tudi te so odstranili, ter pod njimi našli močno hrastovo krsto, v kateri je ležalo možko truplo.
Starega moža, gospodarja stare zapuščene hiše, so takoj zaprli, njegove žene pa ni bilo več v hiši; zginila je. Pozneje so jo našli skrito v drvarnici in izpovedala je: “Neki večer je došel k nam neznani krošnjar, in poprosil za prenočišče; ko se mu je odgovorilo, da ne sprejemamo tujcev, je pristavil, da ima veliko denarja, in da lahko plača, kar zahtevamo, in še pristavil, da ne more več naprej. Ostal je in radi njegovega denarja so ga umorili. Krošnjar je prišel od daleč in ni nihče po njem povpraševal. Njegovo telo so dali v krsto jo položili v vodnjak, katerega so nato pokrili in sčasoma je tudi zarasel. Ženska je tudi dodala, da sta bila z možem v ved-nem strahu, in kadar je kdo potrkal na vrata, sta strepetala misleč, da je kedo, ki ju bo aretiral. Tudi po noči nista imela miru, ker ju je vest povsod preganjala.” — Nje mož je v začetku odločno zločin tajil, toda pozneje je tudi on izpovedal isto.
Tu nek drug slučaj !
Mr. Williams’u of Seorrier House in Corwal na Angleškem, se mu je 11. maja 1812. sanjalo, da je videl moža z imenom Bel-lingham, streljati na finančnega ministra častnega viteza Spencer Percival, v preddvorani hiše poslancev. Mr. Williams, je bil radi teh sanj grozno vznemirjen, razodel jih je svoji ženi, a ona ga je tolažila naj se ne vznemirja radi sanj in mu svetovala, da naj le mirno zopet zaspi. Mr. Williams je potolažen res zopet kmalu zaspal ter zopet sanjal vse kot po-
prej. Nato je zopet zaspal pa zopet isto sanjal. Poznal pa ni nikogar in oseb še nikdar videl ni o katerih je sanjal. Tudi v preddvorani hiše poslancev ni še nikdar bil.
Drugi dah je na konju dirjal k Williams’ovi	hiši njegov sin,
ter poročal, da je neki Bellingham v preddvorani poslanske dvorane ustrelil Mr. Percivala. Nato je Mr. Williams raztolmačil svoje sanje, ki so se popolnoma vje-male s poročilom njegovega sina. Bilo je dva meseca potem, ko je šel Mr. Williams v London, ter obiskal tudi parlamentarno po slop j e in pokazal na prostor, kjer je stal v usodepolnem momentu Bellingham in kje Mr. Prcival.
Tu še bolj zavit slučaj!
Issac Walton, pripoveduje o Sir Nicholas Wattonu, ki je bil angleški poslanik na Francoskem. Leta 1653 je neko noč sanjal, da je blagajnik Oxford vseučilišča bil oropan od pet nepoznanih o-seb. Drugi dan je pisal Watton pismo svojemu sinu, kateri je študiral na istem vseučilišču v katerem mu je razložil svoje sanje. — Njegov sin je prejel pismo drugi dan po ropu, in ga oddal naprej -postavljenim; le ti so po informaciji njegovega očeta stvar zasledovali, prijeli roparje, ki so bili sojeni in obsojeni.
Še bolj čuden sanj!
Rev. Mr. Pearing vikar neke vasi ne daleč od Londona, je i-mel neko noč grozne sanje o lastnem sinu, ki je malo poprej umrl, in bil pokopan v isti cerkvi v ka-terej je oče pastiroval. Sanjal je namreč, da je videl svojega sina vsega razkosanega in v krvi, njegov obraz pa grozno spačen. Sin je vpil: “‘Oče, pridi in pomagaj mi! ne pustijo me v miru počivati.” Oče se je nato vzbudil grozno vznemirjen, vendar je skušal na isto pozabiti. Zaspal je zopet in zopet se mu je sanjalo o trpljenju svojega sinal ki je vpil: “Trgajo me na kose, oče pomagaj!” Ko se je zdanilo, je oče šel k cerkovniku po ključe od groba. Cerkovnik se je opravičeval rekoč, da je njegov sin iste odnesel v popravo. Duhovnik je nato vzel železen drog in žnjim privzdignil ter od pri vrata grobnice. Videl je, da je bila grobnica odprta in krsta njegovega sina razbita in telo raz-drekateno. V čeljustih ni bilo nobenega zoba. Sin ključarja je bil zobozdravnik, odprl grobnico ter mrtvecu populil zobe, katere je nameraval rabiti v svoji stroki.
Res, čudne sanje sanjajo ljudje — in mnogokrat pomenljive in resnične. Dobe se še vedno največji ateisti in svobodomiselci, ki pa še vedno v sanje — Arerujejo.
SIROMAŠTVO-BOGASTVO.
Zapravljivost.
(Skoraj ne mine dan brez kake vznemirljive konsternacije med bogatini in reveži, katera so stro ga obsodba današnjega kapitalističnega zistema.
Par tednov je tega, ko sta \ Washingtonu, glavnem mestu Z dr. Držav priredila g. in ga. McLean pojedino, ki je stala malenkostno svotico $130,000; in sicer je to svota na podlagi izpovedbe gostiteljev samih.
Za duhteče ozračje v dvorani sta iz Angleškega importirala 4000 lilij, ki so stale $8,000 torej po $2 komad. Razun tega je prišlo od vseh strani obširnega sveta še raznih drugih stvari, kakor drevesca, razne druge cvetice, ptice itd. itd. In vse to za dekoracije dvorane e-nega samega večera.
Po preračunanju vseh rož v dvorani onega večera je bila sama vonjava cenjena na $15,000 (prepričani smo, da za $15,000 vonjave ni še nikdar doseglo delavčevega nosu).
And last, but not least, se moramo spomniti tudi še takoimeno-vanega diamanta “famious Hope diamond”, katerega cenijo na pol milijona dolarjev, a McLean je dal za njega le borih $180,000, in ki je dičil glavo ge. McLean. Toda to ni bila edina zlatnina, ki jo je krasila. Razun nje so bile tudi drugi gostje sosebno ženske, kot so po navadi ob takih sestankih, vse na-lišpane z dragimi nakiti, ki so bili pa tako revni nasproti onemu “hoodoo diamond”, ki ga je ga. McLean nosila, kot moje iz 4 sob sestoječe stanovanje napram Mc-Lean’ovi graščini.
Razvidno je, da so pozabili omisliti si še nekoliko stotin metuljev,
katere bi v dvorani za ples izpustili, kjer bi se s smrtjo borili zaletavajoči se ob briljantno luč, ali da jih plesalci pomandrajo, kar bi jim gotovo služilo v še večjo zabavo in razvedrilo. (Kar se je dogodilo pri neki drugi pojedini, ki je stala le $25,000 več od McLeano-ve.)
Pa se naj še kedo drzne trditi, da so slabi časi in se pritoževati nad draginjo ali o slabi prosperiteti ! Menda se ne bo nihče pritoževal nad $130,000 in $1,50,000 pojedinami, a kadar čitamo o $2.00 za posamezno lilijo — well, mogoče je, da začnemo potem filozofirati toda neprisiljeno, ker mi revne človeške lilije, ki nas vsakdo lahko vidi pohajati po ulicah v teh mrzlih zimskih dnevih, z razdrapano obleko, trdo ozebleni udi in praznim želodcem nimamo korajže filozofirati. Naravni nagon nas sida tu ponovno omenjamo brez-božnost mater, ki prodajajo svoje otroke. Yes, zamenjejo za preživeš samih sebe. Mislimo od 13 do 14 let stare otroke, ki hodijo v tovarne in premogokope delat da preživljajo bolne starše, in teh je na tisoče v mestih te prosvitljene dežele,-ki žive v takozvanem močvirju, to je v zamazanih predmestjih, kot ga je Upton ¡Sinclair popisal v svojim Džuglu. Tudi na one, ki se morajo z 5c show zadovoljevati bo to razkritje blagodejno vplivalo. Pred par tedni so tu v Ohicagi družbinem potom prodajali gledališke vstopnice, in prvo ložo so prodali za $900. Druga jim je vrgla samo $500 in tretja, katere skoraj več ni vredno omenjati, le $350. To poslednjo ložo je moral kupiti kak cheap sport. To je zopet pedagogičen ek-semplar, kako brezpotrebo se trosi denar.	,
Yi tisoči, vi milijoni delavcev! Vi, ki se tresete mrazu v stanovanjih pod zero; vi, ki stojite v vrstah za skorjo kruha. Vsi vi vstva-ritelji vsega in lastniki ničesar! Veselite se, vi s polnim želodeom in toplo obleko, novic, kakršne zgoraj omenjene, in zadovolji-
AVSTRO HMERIKANSKA-LINIJil.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
mr
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Kaiser(Franz Jc sef I. 15. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka Oceania	a. arini«
Laura
3. aprila 1912 10. aprila 1912 Parniki odplujejo redno ob
Alice
4. maja 1912
Bush's Stores, Pier No I na	°b p3poldne iz Pristanišča
o. 1 na koncu sOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh oremUov, „	. .
najbližja Vašega doma. Dobra i„ naj.<'®n*Je ln kovana pristanišča SLOVENSKEM JEZIKU	priljudna postrežba; občuje ser
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOR
ZA
AMERIKO
so
te se z idejo, da ni še vse zgubljeno na tem božjem svetu.
Brezpomembno razmetavanje bogastva ni vaš business, toda kje, ah kje je pravica milijonov, ki resnično vstvarjajo vsa bogastva — da se vas oropa vsega potrebnega za življenje.
Zakaj, da zakaj v imenu huma-nitete morajo zaničevati se delavske kreature, in trpeti vse življenje pomanjkanje?
Zakaj njih otroci hodijo na pol nagi okolu, medtem ko pse bogatinov oblačijo v lepe obšite jopiče iz najboljšega blaga — za to, da ne prezebejo skoz lasten kožuh narave — za marsikaterega delavca bi boljše bilo, ko bi bil eden teh psov.
Da, da! Nesrečnega delavca zaprejo, ker je vzel hleb kruha, a grafterji, kar je le olepšano ime —, ki kradejo na debelo, pa jih postava ne vidi.
Kaka pravica, da delavci, ki v potu svojega obraza pridelajo dovolj vsega za vse, so primorani plačevati tako grozne cene za živ-ljenske potrebščine za isto, kar so sami pridelali če nočejo gladu po giniti.
Čudno ni torej, da se robstvo nad nami maščuje s takimi razkošnimi pojedinami in novoletnimi darili kot $500,000 ovratnica itd. in $900 gledališka loža za en sam večer ali pogreb psa kake bp-gatinke, ki stane $10,000; drugih manjših stvari tu še ne omenjamo ne.
Vse se vrši kot se je vršilo pred veliko francosko revolucijo. Nekdaj radodarne ameriške ženske napram revnejšim slojem, so postale bahate in častilakomne, kot svoječasno francoska kraljica An-tonieta. Ko so ji sporočili, da ljudstvo nima kruha, rekla je: “Zakaj si ne kupi kolača!” Nesramni pohlep po denarju presega že vse meje. To delavci, nam naj da zavest za kooperativno delo za naša stremljenja na gospodarskem polju če hočemo kaj biti, kaj veljati ter končno zrušiti krivični današnji za kapitaliste dobičkanosni zi-stem in ga namestiti z drugim, ki bo dal tudi delavcem vse pravice, katerih so deležni, zistem pod katerim bo vsakteri srečen in zadovoljen.	Človek.
Wove pomladne in soletne. modne obleke za može in dečke..
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri
Hi MG (a
JELINEK in MAYER, Imitelja.
Vogal Blue Island Arene in ISta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
B'
m-
M. A. WEISSKOPF, M. D.
---- ZDKAVNIK IN RANOCELNIK ---
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—h- popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8—10,
ure dopolud,ne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DR, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist,

m
u
ATLAS BREWING CO.
aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena,
| LAGER | MAGNET j GRANAT "HI
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Vsak’slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
i
i
*
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne
IMiettiiei Sl5L©na.er
5241 Butler Str., Pittsbnre, Pa. Beii Phone 7-r FiSk
Compagnie Générale Transatlantique
I* New York v Avstrijo če* Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutraj:
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	s. s. La 9avoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. s> La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKI-
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, UL
DOPISI.
Cleveland, Ohio.
Sredi žalostnega posta so priredili clevelandski socialisti v prostorih Novega sveta prav lepo vspe-lo proslavo pariške komune s pod-učnim programom. Posrečena izvršitev lepega programa, natlačena dvorana ljudi, zadovoljstvo in veselost občinstva nam jasno kaže, da se je začelo na tem perečem torišču živahno gibanje. Socialisti so se začeli gibati in če bodo njihove agilne moči stopnjevale sorazmerno z rastom števila sodrugov, bomo doživeli še lepih vspehov. Če prav je bila veselica v postu, se je vendar nabralo polno dvorano občinstva in tudi v tem oziru smo doživeli korak iz ozkih omejenih ¡nazadnjaških oj-nic, bljižje k svobodi.
Nimam namena ocenjevati posameznih točk. ker to itak vspeha, ki so ga želi od občinstva ne poveča, niti ne zmanjša. Pač pa bi rad omenil prvič govornika, ki o-beta še mnogo, ako bo ohranil mladeniško navdušenje in ako bo še večkrat nastopil. Ravno z govorniki smo tako slabo založeni kot le z' malokaterim sodobnimi talenti. In drugo kar bi rad javno omenil, je ona živa slika: Vstajenje delavstva.
Že veliko predstav in sličnih prizorov se je videlo pri nas, a tako živo učinkujoče slike, tako globoko zamišljene resnice in tako pomembne skice življenja ni še nobena skupina prednašala kot so to storili socijalisti na proslavi ‘‘pariške komune”. Ker je ta živa slika tako mogočno vplivala na pričujoče, da ni bilo konca frene-tičnega aplavza, da se je moralo zagrinjalo še in še dvigniti, naj toraj na tem mestu orišemo to sli' ko vstajenja delavstva.
Ko se je zagrinjalo dvignilo, je sedel na visokem in obširnem sedežu reprezentant kapitalizma z vso našopirjeno mogočnostjo. Visok cilinder na rejeni glavi, frak na obširnem telesu, zlate verižice na okroglem trebuhu in na mesnatih prstih so se bliščali zlati prstani, na desni je stal vojak z nabito puško v roki, pripravljeno za strel: na levi strani kapitalista je stal reprezentant nebeškega kraljestva v črni surki z brevirjem v roki in desnico stegnjeno k blagoslovu, neprenehano je iznjego-vih ust vrela ljubezni polna nebeška beseda. Vse je gibalo. Kapitalni mož v sredi je mehanično stegal prijazno roke doli v nižavo, obraz držeč na smeh, vojak je sedaj in sedaj nastavil puško proti sredini žive mase, mašnih gospodov je v diliriju molil in blagoslavljaj ; v sredi te gospode pa je ležalo teptano delavstvo poskušu-joč vstati izpod nog tlačiteljev, pa vsikdar jih je potlačil v nižino mašnikov blagoslov in prijazen smehljaj rejenega bossa in vojaška puška. Večkrat je delavstvo poskušalo skočiti kvišku a zaman, “blagoslov” je bil hujši. Tam v daljavi so nevidni duhovi peli pesem prebujenja, klici vstajenja, kar je na speče vplivalo vspod-budno. In vstali so, planili so kvišku in zapodili kapitalnega rejenca v beg in mašnika pregnali z njegovim “žegnom”, z vojakom pa se je ljudstvo pobratilo. Zagrinjalo je zdrknilo doli, petje je prihajalo bljižje in glasnejše, zaveza se je zopet dvignila in na o-nem prestolu kjer je prej bival zatiralec, je stala sedaj boginja ¡Svobode vsa v sijaju prerojene narave z gorečo baklo v roki, pod njo pa se je bratilo ljudstvo, in zadonela je delavska himna in za-šumelo je po dvorani, ljudstvo je burno pozdravljalo bratstvo, svobodo; dvorana je bučala silnih pozdravov navdušešnega ljudstva. Lep večer, lepa slika, velika bodočnost, če bodo hodili ljudje po tej poti.
Dopadel se je najbolj v tem lepem prizoru poznani Mihael Luk-nar; kdo ne pozna njega, ki je vstvarjen za kapitalista in rojen za delavca — Miškota. Kako mogočno se je zibal na širokem stolu, z visokim cilindrom, nihče bi ne pokazal mogočnika v takem sijaju. Zato je bilo tako navdušenje med ljudstvom ob celem prizoru. Da, da, resno delo ima vsikdar lep vspeh. Živeli!	H.
Walsenburg, Colo.
V tem mestu biva le malo Slovencev, več pa jih je raztresenih po različnih eampah v okolici, kjer so vposljeni v premogovih rovih. V mestu samem' biva zelo
mnogo črncev, Meksikancev in I-talijanov, ter ima vsled tega popolnoma južni značaj. 'Okolica je deloma pripravna za poljedelstvo in obdelana, deloma pa je svet gričast in gol, le tuintam obrasel z nizkimi borovci. — Posebna znamenitost Walsenburga so bogovi vetra, ki morajo imeti svojo rezidenco nekje v bližini. Meseca suš-ca se menda ženijo, kakor mački. V objestni veselosti podijo se po planjavah in preko golih gričev, kot furije. Kadar jim zmanjka snega, nosijo prah, pesek in kamenje po zraku, vse iz gole razposajenosti. Po trotoarjih naku-pičijo včasi cele zamete peska, o priliki pa ga zopet ekspedirajo dalje. Posebno veselje jim je tudi zbijanje klobukov, pa naj so isti s krivci ali brez njih. Tudi nasproti nežnemu spolu ne poznajo nobenih ozirov. Jaz sem si vedno vse žepe natlačil s kamenjem in opeko, kadar sem šel na ulico ( ker v aviatiki sem še bore malo izvež-ban) klobuk pa sem držal z obema rokama. 'Tako vam neko opoldne capljam proti restavraciji (dobro s kamenjem obložen seve) pa tiščim z obema rokama klobuk na oči. Ker je klobuk še precej nov in brez lukenj, seveda nisem posebno dobro videl in primerilo se je nekaj tacega, kar Nemec imenuje “Zusammenstof”, Američan pa “wreck”. Vkljub oblakom prahu videl sem, brez daljnogleda vse prebivalstvo planeta Mars in ko sem se tega naveličal, začel sem občudovati tolsto, tri cente težko meksikansko krasotico, ki me je — držeča se za nos — motrila z brezmejnim občudovanjem in tako pozorno, kot Mr. Amundsen konec sveta na južnem tečaju. Enčas me je bilo malo sram, ležečega v obcestnem jarku, a ko sem zračunil težo kamenja v mojih žepih in težo moje malenkosti skupaj, zneslo je vse komaj okoli 200 liber (kamenja približno za 50 funtov) sem pa prišel do zaključka, da ni nobena sramota biti premagan od take premoči (bil sem v manjšini za najmanj 100 funtov) pa je moj o-braz začel kazati zopet samozavestne, .vsakdanje gube iz jarka. Moj vis—a—vis se je končno tudi naveličal občudovati mojo krasoto in junaško pozicijo v jarku, pokazal mi je še enkrat za slovo svoje snežnobele zobe in odšel svojim potom. Sin mojega očeta pa je pobral svojega rojstva kosti iz jarka in odšel — mesto v restavracijo h kosilu — v temen, zaprašen kot nekega saloona. Črno-ožgani mek-sikanski sweetheart pokvaril mi je ves tek!	A. J. Terbovec.
Leadville, Colo. Uredništvo 'Gl. Sv.: —
V prvi vrsti moram danes omeniti blagajnika razpuščenega dr. št. 40 v Salida, Colo., ki nas je po telefonu poklical, ako hočemo kupili društvene znake po 50 centov komad. Nam je bilo znano, da se je dr. št. 40 razpustilo, kakortudi, da so znaki kupljeni od zveze. Ko-nečno smo pisali, da nam jih naj le pošlje, kolikor jih ima. 6. t. m. jih on osebno prinese tukaj bivajočemu rojaku z dostavkom, da jih naj zroči dr. št. 9 S. S. P. Z. v Stringtown. Dotični rojak pripomni, da to lahko stori, ker je sam član om. društva. Nato dobimo zavitek na določeno mesto. U-mevno, da se je znake preštelo. Po blagaj. računu bi znašal znesek 12 x 50c ali 6 dolarjev. Znaki so pa za nas znašali v vrednosti v resnici — $2.50. Društvo je torej veliko svoto preplačalo. Kako to? Deset znakov je bilo po 15 centov, ostala dva, ki ju dobiš pri Zvezi po dolarju, sta bila po 50c. Lahko jih dobi blagajničar nazaj in poskuša še drugod svojo srečo!
Pri volitvi društvenih uradnikov naj bi bili člani previdni. Ni treba misliti, da jaz sam zase agitiram, ne. Moje skromno mnenje je le, da se društveni uradniki večkrat premestijo, to pa zato, ker pri več letnem uradniku se najde več pomanjkljivosti kot pri novincih.	Anton Gorše.
Sygan, Pa.
Somišljenik urednik: —
Poročati nimam kaj posebnega. Z delom gre tukaj še precej dobro, samo zaslužek je bolj slab; zaslužimo ravno toliko, da se pošteno preživimo. Omeniti moram tudi, da smo vstanovili novo društvo in priklopili k S. S. P. Z Upam, da bo društvo kljub vsem nasprotstvam dobro napredovalo; že sedaj šteje 23 članov.
Tukaj v Sygan so precej na-
predni Slovenci. P© mojem mnenju je pa tisti rojak iz naše naselbine najbolj “izobražen”, ki je pisal lažnjivo pismo na gl. blagajnika Zveze. Pisava je bila bolj kitajska, kakor slovenska, in vsebina pisma? Napisane so bile same podle laži, naperjene proti novemu dr. št. 89 v lSygan, Pa. Dopisnika poživljam, da pride s svojim pravim imenom na dan, da se bolj jasno pogovorimo!
Bratski pozdrav sobratom S. S. P. Z.!	’ John Pleteršek,
Alix, Ark.
Slavno uredništvo: —
Par vrstic iz naše lepe naselbine! Šteje okoli 30 Slovencev, 12 družin, drugi vsi samci. Skoraj bi lahko stavil cel groš, da nismo niti štirje naročniki Gl. Sv. Sem a-gitiral in priporočal naš delavski list, toda brez vspeha. Za vse drugo imajo naši Slovenci denar, za dober časopis seveda ne. Ali smo napredni, g. urednik? In ker nas je tako malo ¡Slovencev, bi kdo mislil, bogve kakšna sloga vlada med nami ! Oh, te ni pri nas !
Veliko se je že čitalo v časnikih o zavisti in nevoščljivosti Slovencev — in tega vsega je pri nas dovolj. Imamo tudi mnogo takih patriotov, ki radi čitajo časnike drugih, da bi se pa sami naročili, pa vrag obvar! Dva dolarja na leto za papir! jih rajši zapijem!
Več naših Slovencev zahaja v nemško cerkev, tri milje od tu oddaljeno. Ondotni nemški župnik jih dobro skubi, Kranjci mu pa kimajo, čeprav se med seboj ne razumejo. Ta cerkev ima $16,000 dolga. In kaj mislite, je napravil dober dušni pastir? Sklical je vse farane, tudi Slovence, jim napravil račun od $10(4—300 za posameznika — pa bo cerkev plačana ! Če pa bi kdo izmed teh ne mogel denar takoj položiti, se pa mora kje zadolžiti. Je to tudi napredek, somišljenik urednik? Bog se vsmi-li teh nesrečnežev!
Svobodomislec.
Llovdell, Pa. Glas Svobode: —	^
Delamo sedaj tukaj bolj srednje; vozov vedno primanjkuje, pa Slovenci tukaj smo dobro utrjeni, kakor sv. Petra skala in se ne bojimo nobene .borbe, ki se nam o-beta s 1. aprilom t. 1. Tudi drugače vlada med tukajšnjimi Slovenci in delavci drugih narodnosti lepa sloga, kar je le za pohvaliti.
Na društvenem polju smo tudi bolj zavarovani kakor Turki proti Lahom, ki mu hoče vzeti polovico dežele, ne da bi za njo kaj dal! Imamo že sedaj 4 podporna društva, ki spadajo različnim slov. organizacijam in se vsa lepo razvijajo. Če je med Adamom in Evo vladalo tako soglasje, kakor pri naših društvih, sta bila vredna paradiža!
Andy Maloverh.
Stone Canon, Cal. Gospod urednik: —
Od tukaj mislim ni bilo že zdav-nej nobenega dopisa, ker tukaj sploh Slovencev ni. Največ je A-merikancev in Italijanov. V pre-mogorovniku delamo vsak dan, na 8 ur zaslužimo po $3.00. Le malo preveč stran je tukajšnji rov; dober premogar lahko delo dobi tukaj. Vreme imamo tukaj že krasno ; zemlja je ravna in v horicontu je hribovje. Slišal in čital sem v Gl. Sv. o agentu papeža, škofu ljubljanskem, kako je on ravnal z župnikom s Sore, g. Anton Berce. Zanimive so take dogodbe in vredne, da jih narod izve. Želim, da se shranijo za mene štiri brošure in jih razdam med tukajšnje Slovence — štirje smo namreč tukaj ! Vas lepo pozdravim!
Jos. Trebeč.
RAOULD AMUNDZEN.
Zoper preplavljajo svet vesti o odkritju južnega tečaja. Topot pripovedujejo o Norvežanu Raoul-du Amundzenu, da je odkril južni tečaj in na Norveškem je že vse v velikem ponosnem veselju nad velikim uspehom svojega rojaka. Zategadelj ne bo odveč, ako podamo v glavnih obrisih nekaj živ-ljenskih podatkov o Raouldu A-mundzenu. Raould Amundzen je bil rojen v Borje na Norveškem, zdaj je star 39 let. Zgodaj se je že udeleževal voženj na severno ledeno morje. Leta 1897. je bil prvi poročnik na belgijski ladji “Belgica”, ki se je udeležila ekspedicije na južni tečaj. Pozneje se je nadalje izobraževal na morski stražnici v Hamburgu. Kmalu
si je kupil majhno jadrnico “Gjoa” in odplul z njo leta 1903. na sever. Tri zime je moral prebiti visoko na severu, preden se je utegnil vrniti leta 1906. skozi Byerinško cesto preko San Francisca. O tem potovanju, ki je prineslo dragocenih znanstvenih u-spehov, je napisal knjigo: “Severozahodna pot”.
Meseca junija 1910 je nastopil Amundzen na Nansovi ladji “Fram” novo potovanje na tečaj. Pravzaprav je nameraval potovati okolo rta Rog, ob zahodni ameriški obali v San Francisco in odtod na severni tečaj; ko pa je dospel septembra 1910 v Madejro, se je odločil, da se udeleži mednarodne tekme na južni tečaj. Amundzen je zapustil februarja 1911 na 164 stopinji zahodne dolžine in 78 in pol stopinji južne širine ladjo “Fram”, da preišče z osmimi možmi in 115 psi ledene krajine in nastopi s sanmi potovanje na južni tečaj. “Fram” pa se je vrnil v Buenos Aires.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Serjak.
COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik,
Za Pueblo: M. Kochevar, B. Kirn.
M. Javornik in F. Stupar.
Za Salida: F. Miklič.
Za South Conon: M. Ohkraut.
Za Leadville: Selan in Slack. ILLINOIS.
Za Chicago: V. S. Skubic in A. Anžiček.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za La Salle: M. Brgles in M. Hribernik.
Za Waukegan: J. Gantar.
Za Joliet: F. Skole.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pekel.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Witt: D. Senuškar.
Za Livingston: A. Zupan.
Za Hillsboro: J. Deželak.
IOWA.
Za Buxton: J. Palčič.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albreht.
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in okolico: A. Lipošek. Za Mulbery: J. Lekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar; J. Žager.
Za Columbus: J. Zakrajšek. KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Bivabik: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Chisholm: M. Grahek.
Za Gilbert: A. Strle.
Za Hibbing: R. Kure.
Za Buhi: Joe Drobnič.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Lesar.
Za Baltic in okolico: M. Likovič. MONTANA.
Za Roundup: J. Cerovšefc.
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
MISSOURI.
Za Naylor: J. Klaužar.
Za Kansas City: J. Koenig.
Za Adamsburg: Jos. Mostar.
Za Morgan: J. Pleteršek.
Za Taylor: R. Gradišnik.
OHIO.
Za Cleveland: Ig. Smuk.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: R. Pužel.
Za Lorain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. Čuk.
OREGON.
Za Oregon City: P. Kurnik.
PENNSYLVANIA.
Za Adamsburg: J. Klaužar.
Za Arona in okolico: M. Bruneb Za Brougton: J. Žitnik.
Za Lloyd ell: J. Culkar.
Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec. Za Claridge: A. Praček.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Reading: I. Križan.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj.
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L.
Strle in M. Mladkovič.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City in okolico: F. Leben. Za Marianna: M. Čebašek.
UTAH.
Za Scofiell. Winterquarters in Clear Creek: J. Zajec.
Za Kenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Lončarich. WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč in M Petchnik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee: John Lenko.
Za Sheboygan: J. Malar.
WYOMING.
Za Superior: L. Demshar.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič in A. Justin.
POTUJOČI:
Za Severozapad: Jos. Keržlč.
Za Vzhod: M. Kranjc.
It doesn’t pay to neglect your Health jJBSBjft;
če priđete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev * PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c.	,
in 50c. steklenice.	/
Čuvajte se ponaredb in pazite na 4 sidro in naše ime.	\
F. AD. RICHTER <S CO., 215 Pearl St.. New York. N.Y. ”
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJN
1719 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči la pristnost in okusni izdelek naročenih potrobšCia.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel In gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo za--stonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapabce St., Denver,Colo
Dobra Unijska Gostilna, k£bv
mrzel in gorak prigri- lftc C Cfoctil V zek. : Pod vodstvom JOJ« 3. JtdOlIiy
2005 Blue Island Ave.
velikfi Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Place.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mh in spoiladne obuće.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBank.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRÊAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio**
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina in stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18.nl.
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
V6TANOVLJENA 1840.
Ogrsko-ameriška postrežba
Iz New Yorka v Reko via Gibraltar, Genovo, Neapolj in Trst.
Noyi moderni parniki na dya vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo:
SAXONIA - -	14.2 70 tonov
IVERNIA - -	14.210 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agent9 Everywhere.
Ci. vokoun
UilW. J8th St.. Chicago.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canai 2301 Popravljalnica dežnikov in pip.
"Slorenian Cii” Mm
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, TeJ. Oanal 1406
RAZNO IN DRUGO J
Kranjsko.
Železnica Novo Mesto—Metlika.
Gradnja te železniške proge se je oddala za 8,800.000 kron. Proga bo dolga 50 km in se začne precej graditi. Otvorjena bo 1. maja 1914. Od deželne meje do Karlovca, 30 km dolgo progo, bodo zgradili Ogri. Tako bo zveza iz Ljubljane na Karlovec v Reko. En del gradbe na kranjski strani je prevzela slovenska tvrdka Lončaričeva iz Ljubljane.
Smrt v valovih. V četrtek 22. z. m. so našli v Idrijci mrtvo truplo 711etne Helene Dienstmanno-ve. Utopljenka je bila močno udana pijači in je najbrž v pijanosti zašla v valove; zelo verjetno je, da je Dienstmannova izvršila samomor, ker se je večkrat že preje izrazila v tem zmislu.
Dejanje blaznika. Na Visokem pri Kranju se je omračil posestniku Josipu -Sajovicu 19. z. m. um in je v hipni blaznosti napadel svojo ženo Ivano, jo zagnal ob tla in hudo obrcal. Žena je dobila tako nevarne poškodbe, da so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
Grozna nesreča v Slivnem. — V noči od nedelje na ponedeljek 21. feb. t. 1. je zgorel hlev Franceta Makole v Slivnem, hišna št. 18. — 261etni samec Štefan Mokole iz Prečnika pri Slivnem se je nalezel vina, pa je šel namesto domov spat na hlev Franceta Makole. O-kolo 1. popolnoči je nastal požar, ld je hlev do tal upepelil. Najbrž je Štefan Makole na hlevu kadil in vsled neprevidnosti povzročil o-gčTij. Grozen prizor se je naslednji dan nudil ljudem, ko so izpod pogorišča izvlekli popolnoma sežgano truplo, zakaj nihče ni slutil, da je plamen poleg poslopja ugrabil še človeško žrtev.
Vipava — posadka. Piše se. — Dne 1. marca: Prvi marec je bil za Vipavo zgodovinski dan. Dose-daj je bila vipavska dolina kljub vsej svoji opevani krasoti malodane pozabljena od celega sveta, nje zgornji, kranjski del, odtrgan od vsake važnejše prometne zveze; nekdaj jako lepe državne ceste so v zadnjem času tako zanemarjene, da bo že res nevarno po njih voziti. — Danes pa je dobila Vipava svojo garnizijo, s tem postala drugo garnizijsko mesto Kranjske, vsled česar upamo, da bo rešena pozabljenosti ter da ji napoči z današnjim dnem nova doba, novo življenje. — Ni čuda tedaj, da je občinski odbor po svojih močeh vse potrebno ukrenil za čim najlepši sprejem prihajajočega vojaštva. — Pa tudi prebivalstvo Vipave je na splošno hotelo dokazati svoje simpatije novi garniziji s tem, da je razobesilo raz svojih hiš bele-modro-rdeče zastave.
Smrt pod stopami. V Škofji Loki se je igral osemletni deček Zdravko Klun z dvema drugima dečkoma v mlinu najemnika Ivana Prevodnika. Dečka sta odšla, Klun pa je ostal sam v mlinu. Ker ga ni bilo delj časa domov, so bili starši vznemirjeni in so ga šli iskat. Našli so ga mrtvega v mlinu. Najbrže je prišel preblizu stopam, ki so ga zgrabile in stlačile.
Štajersko.
Ženska je zgorela. V Ivanjšov-cih pri Radgoni se je vnela hiša. Vsi domači so bili pri mlinu, kjer so delali olje. Pri hiši je ostala le ena ženska, ki je med tem pekla kruh. Ko pa se je ozrla, je prestrašena opazila, da hiša gori. Naglo je začela hišo prazniti in reševati blago. Hiša je bila že vsa v ognju, pa je še smuknila v gorečo hišo reševat, a je ni bilo iz goreče hiše in je zgorela.
Otrok je zgorel. V Trbovljah se je igrala sedemletna Kristina Dol-šakova zunaj na polju, kjer so bili zažgali ogenj, da požge korenine in plevel. Deklica je metala suho listje v ogenj; prišla pa je preblizu in se ji je krilo vnelo. Hipoma je gorela nesrečnica kakor živa baklja. Ker je vsa preplašena začela bežati, se je plamen še bolj razvnel. iSmrtnonevarno opečena se je zgrudila, preden je bila doma. Dasi je bila zdravniška pomoč takoj pri roki. je umrl otrok še tisti dan v strašnih mukah.
Trideset let popolnoma slepa — izpregledala. Iz Kapele poročajo: V Radenskem vrhu je pred kratkim izpregledala mati gosp. Vogrinca, nadučitelja pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, bila je 30
let popolnoma slepa. Nepopisno je veselje, ki ga uživa cela rodbina, a največje še za staro ženico. Pri izpregledu ni poznala nikogar svoje rodbine.
Samomor v trboveljski bolnici.
Vtrboveljski rudniški bolnici sc je zdravil delavec Anton Kusman zaradi poškodb na glavi. Dne 25. m. m. ponoči je bil precej nemiren in je pripovedoval, da gre na vsak način domov, kjer bo spil pol litra žganja. Nato je odšel iz sobe. Ker ga ni bilo nazaj, so ga iskali in ga našli ob 6. zjutraj v bolnišnični kopeli mrtvega. U-strelil se je bil trikrat z revolverjem v prša. Kusman je bil alkoholik in splošno sodijo, da je izvršil samomor v dušni zmedenosti. Vprašamo: Kako, da imajo v trboveljski bolnici bolniki revolverje pri sebi? Kaj takega je mogoče pač samo v Trbovljah.
Požar je izbruhnil v Kukovem-žlaku na Teharjih, ki je uničil hišo in tri gospodarska poslopja, last posestnika in peka Štefana Krema v Gaberju pri Celju, Štajerskem.
Primorsko.
Dezerter. Od 97. pešpolka v Trstu je dezertiral 21fttni Avguštin Peterin iz Ločnika. Zglasil se je v laškem Vidmu ter povedal, da ni mogel več strpeti pri vojakih.
Zoper vseučilišče v Trstu so začeli pisati nemški in italijanski listi, ki izražajo bojazen, da bi v slučaju, ako bi se v Trstu ustanovilo italijansko vseučilišče, prepluli in poslovanili slovanski vse-učiliščniki mesto Trst.
Marsiljezo so zapeli v Gradišču ob Soči Al. Kolavčič, Fr. Kaštelan in Vižintin. Obtoženi so bili, da so peli državi in javnemu redu pretirane pesmi, katerih ena se začenja z besedo: Stopite s prestola divjaki. Peli so z izzivalnim namenom. Pred okrožnim sodiščem v Gorici sta izpovedala prva dva, da sta pela marsiljezo, tretji pravi, da sploh ni pel. Rekli so, da ne vedo, da bi bila taka pesem prepovedana. Po dolgem prekoje-vanju je obsodil sodni dvor Ko-lavčiča na teden dni strogega zapora, Kaštelana in Vižintina pa na pet dni vsakega. — Kaj se že v Avstriji ne sme peti!
V tujini prijet. Ker bi se bila imela graditi belokranjska železnica že pred več leti, je prišlo takrat več obrtnikov in podjetnikov. Tudi Anton Štibilj iz Ustja je vzel zaraditega v najem v Gaberju nad Kumpmantlom Žunic-kino gostilno, kjer je prišel oi, vse. Prodal je zarubljen voz in konja in pobegnil. Zdaj so ga a-retirali v Pulju in se bo moral pokoriti za to. Štibilj je pač res žrtev razmer.
Poboj na parniku. Takoj po odhodu parnika “Oceana” iz pristanišča New York sta se sprla mornar Simon Simonič in kurjač Janez Lisica. Med prepirom je potegnil Simonič samokres in ustrelil Lisico v prsi. Dne 5. t. m. je priplul parnik v Trst in je kapitan izročil zločinca policiji.
Vlak je povozil na progi Be-ljak-Trst nekega delavca in ga tako raztrgal, da ga ni mogoče poznati. Ni gotovo ali je neznanec ponesrečil ali je izvršil samomor.
Nesreča z električnim tokom. V Stabilimento tecnico v Trstu se je dotaknil delavec Josip Vicoli žice električne napeljave. Električni tok ga je na mestu usmrtil.
Nesreča v gozdu. Na pustni torek je sekal 311etni Andrej Melinc s Trnovega drva v gozdu. Nesreča je hotela, da se je visoko v hribu utrgal kamen in priletel z vso silo ravno na Melinca in mu zlomil tilnik. V jako žalostnem stanju so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer je prav malo upanja, da okreva.
Zvezo med Evropo in Azijo namerava napraviti ruska vlada z železnico, ki bi imela 23 km dolg predor pod gorami Kavkaza in bi vezala Vladikavkaz s Tiflisom.
Luksemburg. Umrl je vladar nadvojvoda Viljem. Vladarstvo nastopi dedna nadvojvodinja Marija.
Francoske nune na begu v Avstrijo. Po Severnem Štajerskem in Zgornje Avstrijskem hodijo sedaj neprestano francoski agenti, ki kupujejo posestvo za francoske nune. Imajo na razpolago 800.000 kron. Srečna Avstrija, ki še vedno nima dovolj samostanov.
Otrok s tremi očesi in rogovi. V vasi Pajavit na Srbskem je porodila kmetica Vilica Rakič dečka
s tremi očesi in sicer z dvemi naravnimi in enim na čelu. Otrok i-ma na glavi tudi dva rogova dolga približno 5 cm.
Aviatika v Evropi. Francija i-ma sedaj 450 pilotov in 500 aero-planov. Germanija 140 pilotov in 150 aeroplanov. Rusija ima 100 pilotov in 140 aeroplanov. Angleška ima 60 pilotov in 65 aeroplanov. Italija ima 35 pilotov in 50 aeroplanov. Avstrija ima 25 pilotov in 20 aeroplanov.
Zaradi bana Čuvaja se, ponavljajo velike demonstracije po vseh hrvaških zemljah. V Zagrebu mora policija večkrat nastopati s sabljami in orožništvo strelja na demonstrante, ki pobijajo o-kna, ulične svetilnice in trgajo u-lične napise. Na Sušaku je 1500 ljudi demonstriralo proti banu in Madjarom. Enake demonstracije so tudi po dalmatinskih in bosenskih mestih.
Kitajska republika je zunanjim državam naznanila svoje nove o-ficielne zastave. Narodni prapor ima pet prog rdeče, rumene, modre, bele in črne zastave, ki označujejo petero na Kitajskem živečih plemen. Zastava armade je ru-deča in ima v sredi zvezdo z devetimi žarki, ki nosijo na koncu rdeče kroglje. Mornariška zastava je tudi rdeča, v gornjem notranjem kotu pa ima modro zvezdo na belem polju.
O redovih. Kaj je krepostnemu državljanu večji ponos in dika kakor red na njega patriotičnih prsih? In patriotje naj nikar ne bodo v skrbeh, da bi redov ne zmanjkalo ! Zakaj višja roka pazno čuje nad njih naraščajem . . . Tako je ustanovil cesar Viljem II. — i seveda — kar troje novih redov v enem dnevu. In gotovo se ne bo nikomur zdelo neprimerno, ako si ob tej za patriotična srca tako radostni ustanovitvi nekoliko ogledamo statistiko redov. Čeprav i-majo redovi skoro tisočletno zgodovino za sabo, so vendar v današnjem pomenu povsem izrodek 19. stoletja. Kajti koncem 18. stoletja je bilo samo 58 redov, med tem ko znaša število vseh v kulturnih državah obstoječih redov in odlikovalnih znamenj 386! Prvi red je bil ustanovljen začetkom
11.	stoletja, toda že ob koncu te ga stoletja so našteli 7 redov, v
12.	stoletju sta se pridružila samo še dva, v 13. stoletju 6, v 14. stoletju 7, v 15. noben, v 16. stoletji; trije, v 17. pa 32. Doba Ludovika XIV. s svojimi dvornimi običaji je tora j zaplodila precejšnje število redov. Ampak venec slave gre 19. stoletju z njega 263 novimi redovi. Veliki nemški mislec Jakob Grimm je ob priliki dejal, da se ustanavljajo redovi zmerom v dobi političnega propada. Ko je Napoleon podil monarha za monarhom in jim pulil dežele, tedaj so se tolažili s tem, da so ustanavljali redove. In morda je tudi Viljemovo ustanavljanje novih redov izraz nečesa, kar Viljemu nikakor ni prijetno . . .
O gradnji panamskega prekopa.
Poleg raznih tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo za gradnjo panamskega prekopa, izkoriščajo zlasti vodno moč za odpravo nepotrebne zemeljske plasti. Iz ogromnih jeklenih cevi brizgalo vodo proti plastem, ki jih hočejo odstraniti; silni vodni pritik raztrga plasti in jih zredči v redko blato, ki ga vsesavajo velike sesalke in polnijo z njim transportne vozove. Pri zatvorničnih delih ob Mi-rafloresu so na ta način v treh mesecih odpravili nad 300.000 kubičnih metrov zemeljskih tal; ako bi hoteli to delo opraviti po stari poti, bi bili potrebovali najmanj še enkrat toliko časa. Nadalje uporabljajo pri prekopnih delih še eno novo tehnično iznajdbo, poseben stroj za lučanje cementa. Treba je bilo ojačiti skalnate stene v preseku Culebri, ker jih je-voda v prekopu zelo razjedala in je bila nevarnost, da jih popolnoma uniči. Inženirji so sklenili, da ojačijo odporno silo skalnatih sten z močno betonsko plastjo. V ta namen so zgradili poseben stroj z veliko lopato, ki jo je zračni pritisk v velikem loku pognal od zadaj na spredaj. Na to lopato šo naložili hetonovo malto, ki jo je stroj zalučal s tako silo na skalo, da je zalila tudi najmanjše razpoke. Ko se beton strdi, nastane popolnoma gladka stena, ki se oh njej razbije vsa moč valov. Vsak lučalni stroj obmeče dnevno povprečno 18 kvadratnih metrov skalnate stene s poltretji centimeter debelo hetonovo plastjo.
ZASTONJ
MOŽEN
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Wra{a Knjižica je -Vredna £10.00 VsaKemu bolnemu čloVeKu.
Mi želimo, da vsiki bolni člo vek piše po našo urejano zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgmbitek mofi, re/matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemidoma poš^emo in bodita uverjeni da o-zdravite hi a tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter ludi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poŠ ite in mi vam pošljemo popolnoma brezolačno ono knjižico.
Dr.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
* C.0•’ Aus' 708 Northwestern Bldg ; 22 Fifth Ave., Chicag, 111. uospoaje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ti
tako pošlite.
ter vaj prosim, da mi jo
Ime. . Pošta.
Država.
TUJA SLABOST.
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisu-je skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, to-
• da vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh prebavnih organih, in ki
i	IZČISTI CELO TELO,
W	DA ZDRAVO KRI,
(g)	VREDI PREBAVO.
’8P	Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero hi moral
mR tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabega počutja, je veleznano:
J Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v

m
JOSEPH TEINHE’S

REGISTERED
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralziji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov

in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. V lekarnah	@
JOS. TRINER S
^ ^333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111. ®
••m« mmmmmm m mmmmmmmmmmmmmm
m
m
m
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 105 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedoo domače dobro vino, likerji i cigare.
Vsi Slovani se zbirajo v tem salona!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
RjULROAD EXCHA1GE BAB
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Pischlin
LOUIS ROBSEL
0000000000000000000000
o o o o o
Slovensko-hrvaški	O
SALOON	I
o
Vedno sveže pivo, Izvrstno O
VARICOCELE
HYDROCELE
BREZ NOŽA IN BOLEČIN.
Zdravljenje v 5 dneh
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in boleznt tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE
BOLEZN
ZGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti1, slabost, na. por, zastrupljenje In zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in. pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. ŽENSKE
BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo SlOVOnskO
DR. ZINS, 183 gh3£»& Chicago
Odprto od 8 zj utra J do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
iKiMMMaMeMinaiNNMM i
žganje in pristno domača vina. 460 Grand ave. KENOSHA, WIS. Telefon 1199
0000000000000000000000
*****
Angleščina brez učitelia!
Po navodilu sloveasko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu rezana stane $1. in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA* 538 W, H5 Si, hn Vork, N, L
... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
MORILEC SVOJIH STARIŠEV.
Francosko spisal Guy de Maupassant. — Prevel za Glas Svobode H. S. T.
Odvetnik je zročil prošnjo voljo blaznosti. Kako drugače si naj kdorkoli raztolmači to čudno zločinstvo ?
•Nekega jutra, v travi blizu ICha-ton, bili so najdeni trupli, en mož in ena žena, jako poznana, bogata, ne več mlada in omožena, žena je bila vdova že tri leta.
O nju se ni vedelo, da bi imela sovražnike; bila nista oropana. Vse je pričalo, da sta bila vržena iz ceste v reko, potem ko sta bila vdarjena, eden za drugim, z dolgim železnim drogom.
•Preizskava ni dognala nič. Čol nar, ki je bil strogo izprašan, ni vedel nič. Že se je skoro stvar po zabilo in opustilo preiskavo, ko se je nek mlad tesar iz ene bližnje vasi, George Louis, imenovan tudi s pridevkom “Boržoaz”, javil oblasti.
iNa vsa vprašanja je odgovoril to:	\
“Moža sem poznal dve leti, žen sko šest mesecev. Izročila sta mi mnogokrat staro pohištvo v popravo, zato ker sem jako spreten delavec.”
In ko je bil vprašan:
“'Zakaj ste ju umorili?”
Vedno dal enak odgovor: “Umoril sem ju zato, ker sem ju hotel umoriti.”
Več niso mogli dobiti iz njega. 'Ta človek je bil gotovo adobtiran, nezakonski otrok, dan v tujo zrejo in zapuščen. Imel ni druge ga imena kot ono Georges Louis, toda ko je odrastel je postal še precej inteligenten, z dobrim okusom in prirojeno narodno občut-nostjo do finese in dobil je priimek “Boržva”, in ni bil nikoli drugače klican. Govorilo se tudi je, da. je bil socijalističen fanatik, ki je veroval v komunistične in a-narhistične doktrine, velik bralec krvižejnih novel, znameniti političen agitator in dober govornik v ljudskih zborovanjih delavcev ali farmerjev.
# # *
Njegov odvetnik ga je zagovarjal z blaznostjo.
Gotovo, kako bi kdo domneval, da bi ta delavec umoril svojega najboljšega odjemalca, bogatega in radodarnega (kar je on vedel), kateri mu je pripomogel, da je v dveh letih prihranil tritisoč frankov (njegove knjige so pričale) ? Edino eno raztolmačenje bi bilo opravičljivo: blaznost, fiksna ideja individua, ki išče maščevanje na dveh boržvah na vseh buržoa, in odvetnik je podal lepo iluzijo k njegovemu priimku “Buržva”, ki mu je bilo pridano od cele občine, ko je rekel:
“Ali ni ta ironija dovolj, da prevaga pamet tega reveža, ki nima očeta ne matere? On je goreč republikanc. Kaj pravim? On še «elo pripada k isti politični stranki, katere člani, prej ustreljeni ali izgnani od vlade, sedaj sprejema z odprtimi rokami — ta stranka, katere princip je roparski požig in uboj nekaj vsakdajnega.
1 “Te temne doktrine, sedaj a-plavdirane v ljudskih zborovanjih, so uničile tega človeka. Slišal je republikance — celo ženske, da, ženske — zahtevajoče kri pd M. Gambetta, kri od M. Grevy; njegov omahljiv duh je padel; zahteval je krvi, krvi buržva!”
“Ni on tisti, katerega imate soditi, gospodje; temveč Komuna!”
•Povsod je bilo slišati vzklike razburjenja.
Vsak je bil prepričan, da je odvetnik dobil svojo pravdo. Državnik pravdnik mu ni niti nasprotoval.
•Nato je sodnik vprašal obdolženca običajno vprašanje:
“Jetnik, želite kaj pristaviti v svojo obrambo?”
Mož je vstal.
Bil je majhen, lisičje blond, mirnih, čistih, rujavih oči. Močna, sonorna govorica je prišla iz ust tega mirno zročega mladeniča in, pri prvih besedah, je hitro vsak spremenil svoje mišljenje o njem.
Govoril je glasno, deklamatoru-jočem tonu, ampak tako izrazito, da je bilo razumeti vsako besedo v najodaljnejši kotiček dvorane: “'Vaša čast, ker nočem iti v blaznico, in ker dam celo prednost smrti, bom povedal vse.
“Umoril sem tega moža in to žensko zato ker sta bila moja sta-
nsa.

‘ISedaj poslušajte, in me sodite.”
‘Ena ženska, ko je dala življenje enemu dečku, ga je poslala ven, nekamže, v rejo. Ali je sploh vedela, kam ponese njena strežajka nedolžno bitje, izpostavljeno peklenski mizeriji, zaznamovano z nezakonskim rojstvom ; in še več kot samo to — v smrt, od tedaj ko je bil dan v rejo, in žena, ki ni več prejela obljubljene mesečne penzije, kar Večkrat store, puste malička u mreti od gladu in ga zanemarja jo! „
“Zena, ki je dajala meni prsa je bila poštena, boljša in finejša, več matere kot moja lastna mati. Vzgojila me je. Ni storila prav, ko je izpolnila svojo dolžnost. Bolj humano je pustiti umreti male žel-vice, ki so vrženi v predmestne vasi kakor odpadki mize.
“Zrastel sem z instinktom in mislijo, da sem bil svojemu roj stvu v sramoto. Nekega dne so me drugi otroci imenovali mir — Niso vedeli pomena te besede, katero je kdo izmed njih slišal doma. Tudi sam nisem je razumel, toda čutil sem nje sramoto ravnotako
“iBil sem, lahko rečem, eden najboljših dečkov v šoli. Postal bi lahko dober človek vaša čast morebiti mož z visokimi znan stvi, če ne bi moji stariši doprine sli zločina -— ko so me odstavili in dali v rejo drugim.
“To zločinstvo je bilo storjeno na meni. Jaz sem bil žrtev, oni so bili zločinci. Jaz sem bil brez varstva in brez moči, oni brez srca Njihova dolžnost je bila ljubiti me, ona sta me zavrgla.
“Dolžam sem jima življenje — toda, ali je življenje milost? Zame, na vsak način, je bilo nesreča Po njihovem nesramnem dejanju jima sem dolžan le maščevanje Napram meni sta storila največji nečloveški, najbolj infamozni, najbolj veliko zločinstvo, ki se more storiti na človeški kreaturi.
Človek, ki je bil insultiran, bije; človek, ki je bil oropan, vzame svoje nazaj s silo. Človek, ki je bil zavržen, ubija: človek, ki je bil vdarjen. ubija: človek, ki je bil oropan časti, ubija. Jaz sem bil o-ropan. zavržen, tortiran, moralič-no oklofutan, časti oropan, in vse to v večii meri kot oni, katerih jezo opravičujeste.
'Maščeval sem se, ubil sem. Bila je moja legitimirana pravica. Vzel sem jima njuno veselo živ. ljenje za zameno onega grozne ga. ki sta ga dala meni in zahtevala od mene.
Vi me boste imenovali stari-šov morilca! :Sta bila ona človeka moja stariša, ko sem jim bil v na-pot, v veliko sramoto; za katere je bilo moje rojstvo velika nesreča in moje življenje v veliko ne-priliko in sramoto? Bila sta sebična v svoji sreči; dobila sta nepričakovanega motilca, otroka. Ugonobila sta otroka. Moj čas je prišel, in storil sem isto z njima.
“In sedaj ne dolgo temu, ko sem ju hotel pričeti ljubiti.
“Kakor sem že rekel, ta človek, moj oče, je prišel k meni, prvič, dve leti nazaj. Slutil nisem ničesar. Naročil je nekaj kosov lesa za pohištvo. Zvedel sem, pozneje, da, pod pretvezo molčenosti, naravno, iskal informacije od župnika.
“Povrnil se je večkrat. Dela mi je dal polno in me plačal dobro. Katerikrat je celo z menoj govoiul tjainsem kako besedo. Do njega se mi je vzbujala razstajo-ča simpatija.
“V začetku tega leta je s seboj pripeljal svojo iženo, mojo mater. Ko je vstopila, je zastala in mislim sem, da boleha za kako nervozno boleznijo. Potem je vprašala za kozarec vode. Govorila ni nič; gledala je naokrog brezmiselno na moje delo in odgovarjajoča na njegova vprašanja le z
“da” ali “ne”. Ko sta me zapustila, se mislil da je malo bolna v možganih.
“•Prihodnji mesec sta se povrnila. Ona je bila resna, samonasebe pazljiva. Tisti dan sta ostala precej dolgo, in sta mi pustila veliko naročilo. Videl sem jo še trikrat, ne da bi kaj sumničil. Toda, nekega dne je pričela proti meni govoriti o mojem življenju, o mojih stariših. Odgovoril sem: “Mada-me, moji stariši so bili izvščki, ki so me zapustili, odstavili.” Takoj si sem mislil: “Ona je moja mati!” toda pazil sem nato, da ne bi slutila nič. Želel sem jo opazovati.
!V povračilo, iskal sem poizvedbe. Zvedel sem, da sta poročena od zadnjega julija, moja mati je bila vdova samo tri leta. Vedelo se je o nju, da sta se ljubila eden drugega skozi celo življenje prvega moža, toda dokaza o tem ni bilo. Bil je dokaz — dokaz, katerega sta v prvo zakrila in potem upala uničiti.
“•Čakal sem. Ona se je povrnila nekega večera, spremljana od mojega očeta. Tisti dan je kazala globoko pretresljivost, ne vem zakaj. In potem, ko je odhajala, mi je rekla: “Jaz želim, da bi Vi vzpevali, ker se mi zdite pošten in trden delavec; neki dan boste gotovo mislili na ženitev. Jaz sem prišla Vam pomagati da poiščete prostovoljno žensko, ki se bi Vam podala. Jaz sem bila enkrat omožena proti moji želji in vem, ka' je kesanje in trpljenje take možitve. Sedaj sem bogata, brez o-trok, prosta, gospa svoje sreče. Tukaj je Vaša dota”.
“Podala mi je veliko, zapečata-no kuverto.
“Jaz sem jo pa pogledal naravnost v njene oči in jo vprašal: ‘•Ste Vi moja mati?' 'Stopila je nazaj par stopinj in zakrila svoj obraz v svoje roke tako da bi me ne videla. On, mož, moj oče, jo je vzel v svoje roke in zakričal pro ti meni: “Vi morate biti blazni!’ “Odgovoril sem: “Niti najmanje ne. Jaz vem, da ste Vi moji stariši. Jaz ne morem biti več zamolčan. Potrdita, in držal bom skrivnost zase; ne bom vana po vzročal nobenih sitnosti; ostal bom kar sem, tesar”.
“On je stopil proti vratom, še vedno podpirajoč svojo ženo, ki je bila pri koncu svojih moči. Hitro sem zaprl vrata, spravil ključ v svoj žep in ponovil: ‘Poglejte na njo in neupajte se zanikati, da ni moja mati.’
“Potem je on skočil v en kot sobe, jako bled, ostrašen od misli, da škandal, ki se je tako dolgo prestrigel, bo v kratkem izdan; da bo njuno stališče omajeno, da bo njuno dobro ime, čast in vse, z eno besedo zgubljeno. On je za-grgral: ‘Vi ste pobalin, šuft, vi hočete denar od nas! To je zahvala če človek skuša pomagati navadnim ljudem!’
Moja mati, zmedena, je ponavljala: ‘Pojdimo stran od tukaj, pojdimo ven!’
Potem, ko je videl, da so vrata zaprta, je izjavil: ‘Če ne odprete teh vrat takoj, vas bom vrgel v ječo radi “black-mail” in napada! ’
Jaz sem ostal miren; odprl sem vrata in sem ju videl odditi temi.
“Potem se mi je zdelo, da sem popolnoma revček, zapuščen, po-rinen k steni. Polastila se me je velika zapuščenost, pomešana z jezo, sovraštvom in bolestjo; vse telo, vse je v meni klicalo po revolti nasproti krivici, nizkotnosti, ne-časti, umorjeni ljubezni. Pričel sem teči, z sklepom da ju dohitim ob Seni, katere sta se morala držati, če sta hotela doseča kolodvor Chanton.
“Kmalu sem ju dohitel. Bilo je temno kot v rogu. Plazil sem se počasi in tiho za njima, da me ne bi slišala. Moja mati je še vedno jokala. Moj oče je rekel: ‘To je vse tvoja krivda. Zakaj si ga hotela videti? Bilo je absurdno našemu stanu. Mi mu bi lahko pomagali od daleč, ne da bi se nama bilo treba kazati mu. Komu rabijo oni tajni poseti, odkar ga ne smeva pripoznati?’
Potem sem tekel za njima prisluškujoč. Zakričal sem: ‘Vidita! Vi ste moji stariši. Enkrat sta me že zamolčala; me bosta zavrgla še v drugo?’
Potem, vaša čast, me je on vdaril. Prisegam na svojo čast, pred zakonom in svojo domovino. On me je vdaril, in jaz sem ga prijel za ovratnik, on potegne iz žepa revolver.
Kri mi je šinila v glavo, nisem ¿več dolgo vedel kaj delam, v svojem žepu sem imel kompas; vdaril sem ga z istim 'kolikorkrat sem ga mogel.
Potem je ona pričela kričati: Pomagajte! morilec!’ in pričela trgati mojo brado.
‘Zdi se mi, da sem tudi njo u-moril. Kako hočem vedeti, kaj sem storil potem?
Potem, ko sem videl oba ležati na zemlji, brez pomisleka sem ju vrgel v 'Seno.
“To je vse. 'Sedaj me sodite.” Jetnik se je vsedel. Po tej izpovedi je bil proces predložen n»
prihodnjo sezono. Pride kmalu na vrsto. Če bi bili mi porotniki, kaj bi naredili s tem morilcem svojih starišev ?
Ljudska sodba.
Dr. Stewart pravi v “Medical Herald”, da od velikanskega števila novih zdravil, izdane na razprodaj na trg v zadnjih tridesetih letih, edino ena desetina enega odstotka (eno od tisoča) je uspe-
lo.	Vsa ta nova zdravila so bila dana na market v poizkušnjo in ljudsko sodbo. Zdravilo, ki je že" več kot 22 let v ožji dotiki in zvest tovariš naših družin in katerega se vedno več proda, je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Je jako dobro v vseh boleznih želodca in črevesja nervoznosti, zabasanosti, glavobola, zgubi teka, mnogih ženskih boleznih, in posebno poživilno, če človeka mori težka prebavljivost. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339
S.	Ashland ave., 'Chicago, 111..
‘»’Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
SALOON
s lepo urejenim kegliščem in »reže Sehoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
Eagle IBeir
117 East Northern ave., Pueblo, Colo.
Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne ismotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Cah, in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef Douglas 5049 Telef Home J2436
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, m
Telefon Canal 1439.
“TheRoosevelt Salooti”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
ROJAKOM,
ki stanujejo in potujejo skozi Denver, Colo., piporočam svojo dobro urejeno
GOSTILNO.
Oddajam sobe na dan ali na teden Dobra postrežba!
Se priporoča
JOHN DEBEVC 1719 BLAKE ST.	DENVER, COLO
G. A. DeWilde & Sons.
Zaloga importiranega vina in žganja ter najboljšega brinovca.
Sheboygan,	Wls
ODVETNIK
PATENTI
CARL STR0VER
(Sobe stev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILk.
Tbl, 8989 MAIN
The Komad Schreie! Co,
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
GVf,s svoB0Bj
1809-1813 Loomis St., Chicago. 111.

OSVESTILO/
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
drtiJtVena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
PillsburyS
BEST _ Fi ni IP
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .V—i‘Tvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
0emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svote, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
¡ Pijte najboljše pivo
M
B Peter Sehoenhofen Brewin
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Hrani in pazi na svoj denar!
Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno. Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoč 3 proč. obresti. Lahko začneš z $1.00.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer	Prihranka čez pol milijona
od 6 do 8,	dolarjev.
Vstanovljena 1890.