Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 61. V LjODIjBHt, V m, IS. Kil 1917. Leto XLV. 9 Velja po pošti: a » oelo loto upre).. K 26*— sa en meseo ...... 2-20 sa Nemčijo oeloletno. „ 29 — st ostalo Inozemstvo. „ 35'— V Ljubljani na domi Za oelo leto napr«],. K 24'— na en meseo „ ,. K 2*— V opravi prsleman mesečin „ 1-80 s Sobotna izdaja: = Za oelo leto.....K 7-— sa Nemčijo oeloletno. „ 9*— sa ostalo Inoserustvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) *a <»nkr«t . . . . po 30 v za d?«-In večkrat . „ 25,, pri vočjlh naročilih primeren popnst po dogovora. ■ Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan lzvzemšl nedelje In praznike ob 5. ari pop. Redua letna priloga vozni red. ^^ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne —i sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hrauilnice avstrijske št. 24.797, oijrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Dpravoiškega teleiona št. 188. V Petrogradu izljmlrala revolucija! Petrograd, 14. marca. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura javlja: V Petrogradu je izbruhnila revolucfa. Izvršilni odbor 12 članov dume se je poMil moči. Vse ministre so zaprli. Posadka glavnega mesta, ki šteje 30.000 mož, se je združila z revolucionarji. V četrtek (sredo?) tretji dan revolucije so v glavnem mestu zopet napravili red. Odbor je imenoval poslanca Esigelhardta za povelj v Petrogradu. XXX Znamenje napredujočega razkrajanja političnega in gospodarskega življenja v sovražnih državah so mnogoštevilni upori, ki se pojavljajo zdaj v tej zdaj v drugi državi. Anglija in Rusija nista več vojaško in gospodarsko iako nedotakljivo-hvaljeni velesili, za kakoršni so ji še začetkom vojne smatrali nekateri politični krogi v osrednjih državah. Z onemoglostjo Anglije na morju in onemoglostjo Rusije na kopnem gre roka v roki politična in gospodarska kriza. Težki porazi, ki jih je doživela Rusija 1. 1015. in njeni neuspehi 1. 1916., so napravili globok vtis na ruski narod. Ogromne žrtve te vojne, ki je bila vsaj izpočetka popularna, so bile zaman in ljudska nevolja se obrača proti tistim odgovornim krogom, ki so ruski narod lahkomiselno pognali v svetovno vojno, ne da bi se bili nanjo vojaško in gospodarsko zadostno pripravili. Nezadovoljnost s sedanjo vojno politiko se javl ja na Ruskem v docela nasprotnih si družabnih krogih: na eni strani v velekonservativnih krogih, ki so z veseljem pozdravili zvezo s Francijo in Anglijo, na drugi strani pa v mednarodno - revolucionarnih krogih velikomestnega prolctariata, ki jc na Ruskem bolj nego kje drugje i zgubi i vsak domovinski čut, ker je videl na vladi vedno može najbrezobzirnejše samovolje in najnesramnejše sebičnosti. Zadnje desetletje so rusko ljudstvo v svoje sebične namene zlorabljali posamezni visoki generali in pustolovci vseh vrst, ki so si znali pridobiti vpliv lia dvoru. To jc mogel petrograjski in moskovski mestni prolctariat mnogo Preje in teineljitejšc spoznati nego kmečko ljudstvo, ki je povečini konservativno. Zato se javljajo sedanji upori Posebno v velikih, mestih, a ne bo dolgo, ko se razširijo tudi na deželo. Seveda je večina mož pod orožjem, a tudi to ni moglo zabraniti težkih uporov, ki sc razvili polagoma iz demonstracij ludi pomanjkanja živil, jni katerih so sodelovale večinoma ženske. Na Ruskem prelivajo kri lastnih državljanov, ki so pustili na cedilu ob-sovraženo vlado v trenutku, ko je pripravljala na bojišču odločilne dogodke. Tako se maščuje nad Rusijo, da je vladala svoje prebivalstvo s kruto samovoljo kakor brezpravno čredo in ga puščal« v najgloblji nevednosti. Revolucionarno gibanje v Rusiji pa "e izhaja samo iz širokih ljudskih mas, marveč tudi iz dume. Socialistična stranka y dumi odločno nastopa za mir in graja tntrasingentno stališče ruske vlade. Konservativci in liberalci so seveda za nadaljevanje vojske, prvi, da ugodijo carjcvi volji, drugi, ker jim to ukazuje angleški poslanik puchanan. Liberalne skupine v dumi pa nočejo sedanjo voj.sko izkoristiti v to, da ustanove angleško parlamentarno gospodovo na Ruskem, vsled česar bi bilo car- stvo le preprost okrasek in bi prišla moč v roke ministrstva, ki bi bilo edinole dumi odgovorno. Značilno ie, da se za vpeljavo parlamentarizma ne navdušujejo samo v Rusiji, marveč tudi v gotovih krogih nemške države. Pred kratkim je konservativni pruski državnik grof York pl. V/artenburg to odločno pobijal in opozarjal, da je tako parlamentarično gospodstvo popolnoma v nasprotju z bistvom nemške države in s političnimi izročili nemškega naroda. Na Ruskem je vsa gonja za parlamentarizem le skrivna agitacija za ustanovitev ruske republike. Kitajska je že republika in Severna Amerika bi gotovo pozdravila ustanovitev ve'ike ruske republike. Če vse to upoštevamo, moremo umeti, da skušajo konservativci na Ruskem najti dva izhoda iz teh parlamentarnih in ljudskih nemirov. Nekateri bi radi še pravi čas, dokler še gre, s cesarstvi srednje Evrope dosegli za Rusiio sprejemljiv mir, da tako ohranijo monarhistični sistem na vzhodu Evrope. Drugi konservativci se pa tembolj podajajo v naročje vojnih hujskačev, da bi tako ves narod združili in šli v boj proti osrednjim silam. Petrcipaiska brzojavna agentura v rokah revolucionarjev. Iz današnje brzojavke o revoluciji v Petrogradu sledi, da je petrograjska brzojavna, agentura v rokah revoiuci-jonarjev, nadalje da imajo Petrograd v rokah revolucionarji, ki so žc napravili red v glavnem mestu. Poročil pred iziroM revolucije v Pe- Petrograjska posadka pomnožena. — Vsa zbiranja prepovedana. Stockholm, 14. marca. Petrograjsko posadko so nove čete zelo ojačile. Veliko starejših podčastnikov so takoj odpo-klicali z bojišča in jih poslali v notranjo državo. V delavskih in v dijaških mestnih okrajih preiskujejo stanovanja, veliko oseb so zaprli. Vojaški poveljnik v Petrogradu je zapovedal, naj policijo nadome-ste kozaške patrulje. Ljudem so prepovedali, da bi se smeli zbiiati; celo pred prodajalnami se ne sinejo zbirati, kar bedo še povečuje. Pravijo, da bo vse, ki so bili prijeti zaradi nemirov, sodilo vojno sodišče. Zakaj so odgodili dumo. — Poslaništva zastražena. Curih, 14. marca. »Corriere della Sera« javlja iz Petrograda: Pri hišnih preiskavah v dumi so dobili toliko obtežilne-ga gradiva, da so dumo odgodili. Več poslaništev straži na željo poslanikov policija. Izgredi pred angleškim veleposlaništvom v Petrogradu. Stockholm, 14. marca. Pred angleškim veleposlaništvom v Petrogradu so bili divji izgredi. Pobitih jc veliko šip, Pred takozvanimi skladišči ladi Buchanan, v katerih so nakopičeni angleški darovi ruskim vojakom na bojišču, se je zbralo na tisoče ljudi. Skladišča so razbili, obveze razmetali, na tla in jih poteptali. Angleški veleposlanik v strahu za svojo glavo. Stockholm, 14. marca. Iz Helsing-forsa: Angleško veleposlaništvo je radi nemirov v Petrogradu najelo tu več stanovanj. Zdi se, da se angleški veleposlanik Buchanan boji da bi ga ne napadle delavske množice. Sedem ruskih poslancev zapvtih. Stockholm, 14. marca. Ruska policija jc zaprla sedem poslancev dume. Petrograjski mestni poveljnik je bil poklican v glavni stan. Iz Petrograda in v Petrograd se sme potovati ie, ce to dovolijo vojaške oblasti. Ob Volgi pt>žigali mline. Stockholm, 14. marca. Iz vseh delov dežele dohajajo razburljiva poročila. V guberniji Volga so zažgali veliko mlinov. Delavske skupine osrednjega vojnega odbora so pozvale delavce, naj pozabijo ri to, kar se je zgodilo in naj sc takoj vrnejo na delo, ki bi bil zločin na delavstvu, če bi sc zdaj moči cepile. Ruski revolucionarji raz?{v?1il> most čez Nevo. Kodanj, 14. marca. Ruski rcvolucijonarji so razstrelili železniški most čez Nevo, ki je vezal rusko in finsko železniško omrežje. Skladišča patren v Petroaraclu zlezla v zrak. Stockholm, 14. marca. Popotniki pripovedujejo, da so ponoči od petka na soboto zletela velika skladišča z.a patrone neke tvornice v Petrogradu v zrak. Zjutraj je bilo v glavnem mestu vse razburjeno. Petrograd je podoben bojišču. Narod naskakuje trgovine in javna lioslojija. Policija strelja. A' glavnih cestah stoje strojne puške. Delo povsod počiva. Prefl splošno vsla!o v Rusi)?. Hiag, 14. marca. Brzojavke kodanj-skih bank poročajo, da so izbruhnili v Petrogradu težki nemiri in napovedujejo splošno vstajo v Rusiji. Švedi pričakujejo državljanske vojske v Rusiji. Stockholm, 14. marca. Sodi se, da se bodo splošni nemiri v Rusiji razvili v državljansko vojsko. Angleškega veleposlanika jc pred kratkim zaslišal car. Anglež \e želel, naj se pospeši imenovanje Sazo-nova. Aretacije v ruskih mestih. Kodanj, 14. marca. Orožniki so, kakor poročajo ruski listi, v Samaranu in v drugih mestih aretirali veliko socialistov. Pri aretirancih so našli na tisoče oklicev, ki so izražali up, da bosta osrednji velesili končali vojsko in strmoglavili carizem. Oklic poziva delavce, naj polože delo in naj nastopijo proti ruski vladi. Aretirance, med katerimi jc bilo tudi več beguncev iz Sibirije, bo sodilo vojno sodišče. Tudi v Chersonu, kjer so širili letake, je policija veliko ljudi aretirala. Pravijo, da je ruska revolucijska stranka razširila na stotisoče oklicev. Delavci so zelo razburjeni, ker so zaprli njih voditelje. Pričakuje se, da bo v celi Rusiji izbruhnila splošna stavka. Lakota in zima v Rusiji. Curih. Moskovski lisi i poročajo, da so morali v guberniji Nižni Novgorod otvoriti pomožni odbor za stradajoče. V Kijevu in v Moskvi jc grozna zima. V Moskvi so morali zapreti 46 tvornic, ker ni bilo kuriva. Lakota v Minsku. Stockholm, 14. marca. Petrograjska brzojavna agentura poroča, da vlada v Minsku lakota. Generalni gubernator je najostrejše nastopil proti množici, Miljiov preflloo za pose&ni mir. Berlin, 14. marca. »Tagliclie Rundschau« poroča iz zanesljivih virov: Vodja ruskih kadetov Miljukov, znan kot eden izmed voditeljev vojne stranke, je imel v dumi govor, v katerem je na presenetljiv način priporočal ruski vladi, naj hitro sklene posebni mir z osrednjimi silami. Miljukov je izvajal, tla mora Rusija od začetka i z vo je vati največji del vojske brez potrebne pod-| pore od strani svojih zaveznikov. Rusija bi morala sedaj končno zahtevati, da ji zavezniki dajo svoječasno obljubljeno pomoč. Če t>a zavezniki Rusije, kakor se ji« doslej izkazalo, nc morejo ali nočejo držati svojih pogodb, tudi petrograjska vlada nima nobenega povoda, da bi sc držala svojih prejšnjih dogovorov. Ruska vlada ima tedaj po-l olno pravico, "|OYS sVM. Haag, 14. marca. Car je izjavil na-J sproti Angležem, ki so ga olj';-i;:il!, da bo pri mirovnem sklepu ponovil svoje predloge, naj se oborožitev zelo omeji. To ravno tako prisrčne že':, kr.kor cia krščan-; sivo osvoji Carigrad. Ki mm i -i®i«i3. Amsterdam, 14. marca. fK. u.l Reuter javlja iz Washiugtona: Kitajska je prekinila diplomatske ednošaj« z Nemčijo. V n /MU; prlOifJieiB milili m roviiiii preiiov. Amsterdam, 1'?. man.a Na borzi v Newyorku je včeraj vrednost popivjev zelo padla. Poročalo sc ie namreč, da se pričakujejo novi nemški mirovni predlogi. Tudi neugodna poročila o WilsOnovi bolezni so vplivala, da so popirji padli. mm pomorska bitka 00 m ]\\m 11112511 i Basel, 14 marca. Agenzia American« javlja iz Rio de Janeiro: Približno 200 milj od ameriške obali se je bi'a petnajst ur bitka na morju. Spopadli sta se dve nemški pomorski križarki z več angleškimi križarkami. ežs v London, 13. marca. (K. u.) Uradno poročilo iz Mezopotamije: Ostali smo v ozkem stiku s sovražnikom južno od Bagdada. V noči na 13. t. m. je sovražnik izpraznil celo črto, pri čemur smo mu ostali za petami. Sledil je splošen nastop na obeh bregovih Tigrisa. Zjutraj smo zasedli kolodvor. Po malem odporu smo zasedli Kadhimein; ugrabili smo 100 ujetnikov. Naše topničarke so sc udeležile zasledovanja. Od 23. februarja so Turki vse dragocenosti v Bagdadu uničili ali odpeljali. Kljub temu jc bil naš plen znaten. Sovražnik je popustil 500 ranjencev. Našteli smo 200 do 300 mrtvih. Na levem bregu Tigrisa smo ujeli 300 mož. Bagdadsko prebivalstvo nas je prisrčno sprejelo. Turško uradno porodilo. Carigrad, 13. marca. (K. ur.) Glavni stan poroča: Bojišče o b Ti g risu: Po boju, ki sc je vršil 10. U m. južno od Bagdada, so se naše čete umaknile in zavzele postojanke med Bagdadom in Samaro. Noiranja politika. Oktroi gotova stvar? Dunaj, 14. marca. Predsednik Češkega Svaza« poslance Stančk jc imel daljši razgovor z ministrskim uredsed-i nikom Clam-Martinlcem. Cehi imajo v petek in soboto plenarna zborovanja, zato ga je vprašal o namerah vlade in o govoricah, da imamo pričakovati oktroija raznih naredb. Clam-Martinic je odgovoril, da vlada vstraja na svoji programatični izjavi in na sklepu, da ustvari predpogoje za sklicanje parlamenta. Med drugim je ministrski predsednik poudarjal potrebo nemškega posredovalnega jezika in novega poslovnika za državni zbor. Vlada bo vedno imela pred očmi zgolj za vse narode enak in skupen interes države. Če se izpolnijo gotove potrebe države, tedaj se tega ne sme smatrati kot izpolnitev strankarskih zahtev. Posebno bo »Češki Svaz« prav storil, če bo brez predsodkov počakal na vladne odredbe. Posl. Stančk bo poročal »Svazu«. « * * Kakor neke vrste komentar k tej izjavi, se berejo izvajanja poslanca dr. Steinwenderja v današnji »Tages-posti«: Že štirikrat je bila ugodna prilika za sklicanje zbornice. Več okoliščin je govorilo za razne priprave naredbe-nim potom. Stvari niso bile nove in če bi se omejili na najpotrebnejšo mero, bi ne rabili dosti časa. Sicer ta ureditev ne bi nikogar popolnoma zadovoljila, toda kasneje bi se dalo marsikaj zbolj-šati. Tudi je bilo več ugodnih prilik za objavo, pa ker se vlada ni zganila, so se začele gibati stranke, kar je imelo neljubo posledico, da je tisto, kar bi se moralo zgoditi v državnem interesu, kar naenkrat dobilo lice strankarskih zahtev. To je moralo povečati odpor. Nemške meščanske stranke so sicer soglasno zahtevale parlament; večina je zahtevala manj predpogojev, v danem slučaju bi se zadovoljila le s poslovnikom. nemška manjšina pa je hotela poslovnik le kot krono velike zgradbe raznih naredb. V novejšem času so kršč. socialci brezpogojno za sklicanje; seveda hočejo poslovnik. Teh misli so tudi nemški soc. demokrati, večina »Nationalver-banda«, slovanske stranke in pretežna večina javnega mnenja. Če Nemci ne najdejo srednje poti, je »Natior.alver-band« v nevarnosti. Toliko je pa gotovo, da parlamenta ni mogoče več dolgo odlašati. Zato se n« sme zahtevati preveč predpogojev, kajti sicer se državni zbor snide, ne da bi se izpolnil niti en sam teh predpogojev. Boljše pa je vsaj nekaj predpogojev vsaj začasno spraviti na varno, kakor pa nič. Kar je za državo in parlament neobhodno potrebno in neodložljivo. to naj pride, za vse ostalo poskrbi resnost časa. ki narodnih sporov sicer ne bo odpravila, pa jih bo z gospodarskimi in socialnimi nalogami za dolgo potisnila v ozadje. Obe izjavi bi rekli, da vlada zaenkrat pripravlja nemški psredovalni jezik in nov poslovnik. Kakor je odloženo gališko, tako je odloženo tudi češko vprašanje. Ni več daleč čas do vladnih naredb in takrat bo lahko natančno presoditi, v koliko je vlada varovala interes države in enakopravnost njenih narodov. Ronor med prusko poslansko in gosposko zbornico. Berlin, 14. marca. Pruska gosposka zbornica je odklonila predlogo o dijetah poslancev, kakor jo je sklenila poslanska zbornica. Vse stranke so obžalovale ta korak in ostro ugovarjale raznim napadom na poslansko zbornico in državni zbor. Liberalci so zahtevali volitve za gosposko zbornico. Kancler Bethmann-Hollweg sicer priznava, da ima gosposka zbornica pravico zavrniti predlogo, vendar to obžaluje. Ostro pa mora zavrniti napade na državni zbor, kajti ta je v treh vojnih letih storil za svojo domovino toliko, kakor noben drugi parlament. Vnovič ponavlja, da bo doživetje v tej vojni moralo dovesti do izpremembe notranjepolitičnega položaja. Kancler bi že danes rad izvedel te reforme, toda ni še čas za dejanja. Jedro vseh političnih zahtev je reforma pruske voliv-ne pravice. Vlada jo bo predložila in gotovo pride do težkih notranjih bojev, toda do tega ne sme priti, dokler se zunanji sovražnik zaganja v našo deželo, Za kanclerja je to jasno: Po vojni nas čakajo tako velike naloge, da bo moral pomagati ves narod z vsemi sloji. Treba bo krepke zunanje politike. Obdani bomo od sovražnikov, proti katerim ne bomo smeli nastopati z besedami, ampak z vso notranjo silo ljudstva. Trd no smo odločeni za vse posledice glede ureditve delavskih pravic in pruske volivne pravice. Te misli hočem in bom izvršli. Sedaj pa je na vrhu vprašanje: Kako končamo to vojno z zmago? Zbornica je sprejela proračun obeh zbornic, Vojska i Italijo. Italijani so se po zadnjem streljanju zopet pomirili. S temnimi slutnjami in težko bojaznijo zasledujejo v Italiji dogodke v Rusiji in žive v stalnem strahu pred napadom. Mali boji, ki so se na primorski in tirolski fronti razvili iz italijanske inicijative, poizvedovalni poleti sovražnih letalcev nad naše etapske prostore so izraz tiste stra-tegične histerije, ki napravlja našega sovražnika tako zoprnega. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. marca. Uradno: Včeraj so se splošno manj bojevali. Naši letalci so včeraj metali bombe na sovražne tabore pri Ločniku. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 13. marca. Na tridentinski fronti dne 12. marca običajno delovanje artiljerije in mali boji med poizvedovalnimi oddelki severovzhodno od Cimego, na pobočjih Monte Seluggio (dolina Posino) in pri izviru Bodenbacha (Sexten-Drava). Na julijski fronti je sovražna artiljerija bolj delovala. V tolminski kotlini na Krasu (?) je oddelek našega pešpolka št. 117 nenadno vdrl v sovražne črte zahodno od Lucati (?). Zažgal je kritja, porušil obrambne naprave in pripeljal 24 ujetnikov ter 1 strojno puško. Sovražnik je nekaj ur pozneje poskusil s protinapadom. Bil je zadržan in z našim ognjem razkropljen. Italijanska zbornica. Curih, 14. marca. V italijanski pd-slaniški zbornici je republikanec Chi-esa pozval vlado, naj potrebno ukrene, da se zboljša vrednost denarja. Reformist Macchi je prosil vlado za odločnejšo aprovizacijo in za zvišanje domače produkcije živil. Poljedelski minister Reineri je izjavil, da se vprašanje poljedelskih delavnih sil popolnoma upošteva. Slaba izkušnja na Francoskem ne priporoča, da bi se tudi v Italiji skušalo doseči povišanje poljedelstva s pomočjo državne rekvizicije zemlje. Tri milijone stotov žita je na morju pod močnim varstvom. Nadaljne množine žita so nakupljene. Tudi ministrstvo je v vednem strahu radi parnikov, ki vozijo žito in s tem življenje Italiji. Če zbornica danes vpraša, ako ima ministrstvo popolno varnost za nadaljevanje aprovizacije z žitom, mora odgovoriti z »ne«. Ministrstvo mora vedno bolj stati na stališču, da je nujno potrebno, da se vporaba omeji. Vojni minister se je pečal z obljubo, da bo 160.000 vojakov oproščenih za poljedelska dela. Izjavil je, da se mu ne sme očitati, če skopari z oddajo mež za poljedelske namene, kajti vsaka neprevidnost bi bila usodna. Minister je nadaljeval: Mi moramo biti pripravljeni, da odbijemo vsak sovražni poskus in z ozirom na bližnje morebiti odločilne dogodke bi bil zločin, če bi vzeli ljudi proč od obrambe, katero smo pripravili proti sovražniku. Tudi za fronto in pomožno službo nimamo preveč ljudi, da, razmeroma celo manj kot druge armade. V imenu armade apeliram na poslance, naj zastavijo ves svoj vpliv, da bo ljudstvo požrtvovalno in odločno vztrajalo v ljubezni do domovine. Italijanski sindikalist o razdelitvi Avstrije. V italijanski zbornici je 6. marca govoril sindikalist Labriola o mirovnih pogojih entente. Labriola je nasprotnik ruskih zahtev po Carigradu. Ravno tako zavrača novo češko-slovensko državo in pa vrnitev Poljske Rusiji. Srbsko vprašanje se ne sme rešiti v nasprotju, ampak v soglasju z italijanskimi interesi; pač pa ima Italija svoje pravice do Dalmacije. Vojska z Rosi in Romuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 14. marca. Uradno: Napad naskakovalnih čet pri Brze-zanih, o katerem se je poročalo včeraj, je popolnoma uspel. Pofem, ko smo temeljito uničili sovražne utrdbe, smo odvedli dva ruska častnika, 256 mož, več strojnih pušk in metalcev min. — Naši letalci so, ko so odbili napade sovražnih letal, metali bombe na kolodvor Radziwillov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14, marca. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Živahno so delovali v predpolju na več mestih med Vzhodnim morjem in Dnjestrem. — Naskakovalne čete so naskočile ob Naraiovki dele ruske posto- janke, razdrle so obsežne naprave min in so se vrnile z 2 ujetima častnikoma ln z 256 možmi, z več strojnimi puškami in z minometi. Na kolodvor Radzi-willov (severnovzhodno Brodov) je bilo vrženih veliko bomb. Z bojne črte nadvojvoda Jožefa in od vojne skupine pl. Mackensena se ni nič posebnega poročalo. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 13, marca. Uradno: Vzhodno od Tulče obojestransko streljanje artiljerije. Ob Seretu so naše čete odbile močan sovražni poizvedovalni oddelek. No južnem Ba kanu. AVSTRIJSKO URADNO FOROČILO. Dunaj, 14. marca. Uradno: V vzhodno albanskih jezerskih j ozemljih se bojujejo dalje. Francozi so naše postojanke med Ohridskim in Prespa jezerom večkrat brez uspeha napadli. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 13. marca. Uradno: Na zahodnem bregu Prespaškega jezera je nastopilo več sovražnih stotnij, ki so pa bile z velikimi izgubami pognane nazaj. Ravno tam sta bila ponoči še dva sovražna napada krvavo odbita. Naše postojanke zahodno in severno Bitolja je sovražna artiljerija zelo ljuto obstreljevala. Na ostali fronti slaboteu pehotni in topovski ogenj med izpostavljenimi sovražnimi oddelki. Na celi fronti živahno delovanje letalcev na obeh straneh. Pri Miletkovu smo med bojem sestrelili angleško letrlo. Ob Črnem morju. Dve ruski bojni ladji sta brez uspeha obstreljevali naše obrežje pri Durankuli. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. marca. Veliki glavni stan: Več francoskih sunkov med Ohridskim in Prespa jezerom ni uspelo. Izjalovili so se tudi močni sovražni napadi severnozahodno in severno Bitolja. Sovražne izgube so bile na obeh točkah znatne. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Razgovor s Pasičem. Ženeva, 14. marca. Dopisnik lista »Temps« je imel na Krfu razgovor s Pasičem ki je govoril o možnosti odločilnega udarca proti osrednjim silam. Pa-sič je izjavil, da se mora z veliko balkansko armado odrezati zveze med Nemčijo, Avstrijo, Turčijo in Bolgarijo. Zopet se morajo osvojiti žitna ozemlja Bolgarije in Rumunije potem bo nemška blokada brez pomena. Boji na zahodu. Na vseh frontah se je delovanje artiljerije in poizvedovalnih oddelkov povečalo. Ugodno vreme, če bo trajno, bo povzročilo boje, ki bodo vpeljali velika podjetja, o katerih se že več tednov neprestano govori. Kako velik vpliv ima vreme na začetek ofenzive, kaže pozneje kot nameravano začeta bitka pri Verdunu in naša juž-no-tirolska ofenziva leta 1916. »Agence Havas« je pred kratkim sporočila, da se bo v bližnjih dneh vršila prva velika pomladanska bitka. Poldrugi milijon belih in črnih Angležev je od Yperna do čez Peronre zbranih za napad. Predno se pa prične ta napad, se mora pridobiti stik z novimi nemškimi postojankami ob Ancri. kar Angleži že par dni poskušajo. Kakor kaže, so si Francozi za pozori-šče pomladanskih bojev izbrali tudi dele Champagne; danes velja kot dokazano, da je nemki sunek južno Riponta njihov načrt občutno motil. Ljuti boji, ki so se v tem odseku razvili in se sedaj z menjajočim se uspehom nadaljujejo, postajajo vedno bolj obsežni, deloma oač proti volji francoskega vojnega vodstva. Vsekako je nemško vojno vodstvo doseglo, kar je 14. februarja nameravalo. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 14. marca. Veliki glavni stan: S streljanjem smo severno Armen-lieresa pregnali angleške oddelke. Pri Ancre sn Angleži popoldne napadli brez priprave s topovi med Achit le Pe-tit in Grevillers, ponoči pa po močni pripravi s topovi na obeh straneh Buc-quoya. Z velikimi izgubami smo sovražnika odbili, prepustil nam je 50 ujetnikov. — V Champagni se nadaljujejo boji južno Riponta z menjajočim se uspehom. — Na vzhodnem bregu Moze so se izjalovili sunki Francozov pri St. Mihielu. Našo stražo ob reki so potisnili nazaj. Prvi generalni kvartirni mojster: d1. Ludendorff. Vojvodinja Conaught umrla. London, 14. marca. (K. u.) Vojvodinja Conaught je umrla. Posledice poojsirene podmorske vojne. / • .i - : 22 trgovskih ladij (48.150 ton) in dve vojni ladji potopljeni. Berlin, 14. marca. Uradno: Naši podmorski čolni so zopet potopili 17 parnikov, 2 jadrnici in 3 ribiške ladje, ki so skupno obsegali 4f 150 ton prostora. Neki podmorski čoln je poleg tega potopil malo sovražno križarko s tremi poševno nagnjenimi dimniki in neko ladjo posebne vrste. »Qu. 27«, ki je bila prirejena kot past ža podmorske čolne. S te ladje smo ujeU 1 pprojžnika, 1 krov-nega častnika in 4 može, med katerimi je bil eden nevarno ranjen. Načelnik admiralnega/štaba mornarice. Združene države vpoklicujejo mornarje pod orožje. Genf, 14. marca. Iz Newyorka so javlja: Poziv za vpoklic mornarjev pod orožje so Združene države razglasile 7. t. m. Angleški torpedni rušilec potopljen. Lugano, 14. marca. (Kor. ur.) »Tribuna« poroča: Minister Scialoja je pripovedoval, da je neki podmorski čoln potopil angleški torpedni rušilec, ki jo spremljal ladjo, s katero so sc vozili udeleženci posveta sporazuma iz Pe-trograda domov. Zastražo^-! ameriške ladje. Genf, 14. marca. »Havas« poroča: Predsednik Wilson je poslal veleposlanikom noto, ki obvešča, da je Amerika sklenila postaviti straže na vsako trgovsko ladjo, ki se bo vozila po ogroženih morjih, v obrambo proti napadom, Eksplozije v ameriških municijskih tvor-nicah. Kolin, 14. marca. \z New Yorka sc zasebno poroča: Eksploziji v Kingslandu 11. januarja je povzročila kanadski tvor-nici razstrelil škodo 80 milijonov mark. Vse se je izpremenilo v prah; Koliko ljudi je mrtvih, strogo prikrivajo. Pri poznejši eksploziji neke praharne v Haskerm (New-Yersey) so bili celi kraji uničeni Pok so slišali več sto milj daleč. Povratek grofa Bernstortfa. Berlin, 13. marca. (Kor. ur.) Grof Bernstorff se je danes zvečer pripeljal v Berlin. Spremljalo ga je 20 oseb. Angleški admiraliteti nedostgjajo topovi za oborožitev trgovsih ladij. Haag, 14. marca, (K. u.) Angleška ad-miraliteta se trajno posvetuje z zastopniki plovnih zbornic o oborožbi trgovskih ladij. V zadregi so, ker nc dobe toliko topov, kolikor jih potrebujejo. Admiralitcla je sicer naročila veliko topov v Ameriki, a jih ne,dobe, ker potrebuje ameriška vlada sama vse brzostrelne topove, da oboroži z njimi lastne ladje. Ameriškim livarnam je naročeno, naj začasno pridrže vse topove. V vojne ladje izpremenjeni italijanski parniki. Rim, 14. marca. '{Kor. ur.) Uradni list poroča, da so izpremenili v vojne laclje parnike »Porto Torres«, »Porto Suez«, »Umberto I.«, »Caprera« in »Tocra«. Rusko poročilo o Dojili on Sirupi. 12. marca. K a v k a š k o bojišče. Dne 8. marca so naše čete vrgle Turke iz njih postojank v okolici Hamadan pri Bi-sutimu in so to točko zasedle. Turki, ki so jih naše čete preganjale, so se umikali proti Ladje Nadu, Dnevne novice. -f Pogreb Otona pl. Detele se je vršil včeraj od Ajmanovega gradu na pokopališče v Žabnici. Pokojni Detela je prestal v Leonišču operacijo, ki se je sicer posrečila, a organizem ni bil več dovolj močan, da bi prenesel posledice. Detela je hotel umreti doma in je želel, da ga prepeljejo na njegov grad. V ponedeljek popoldne so ga prepeljali z avtomobilom na njegov grad, koder je že čez pol ure umrl. Prostor za zadnji počitek si je sam izbral na pokopališču v Žabnici. Pogreb je vo dil dekan starološki g. Matija Mrak. Udeležili so se ga od deželnega odbora dr. Lampe m načelniki uradov: ravnatelj Zamida, stavbni nadsvetnik Klinar, deželni knjigovodia Lindtner in nadupravitelj Nebenfiihrer, Deželno vlado je zastopal dvorni svetnik pl. Laschan in komisijo za pogozdovanj Krasa dvorni svetnik Rubbia, c. kr. kmetijsko družbo pa generalni ravnatelj cesarski svetnik Gustav Pire. Pogreba se le udeležilo gasilno društvo v uniformah, ro-slovilni govor ob grobu je govoril dr. Lam-De, ki je naglasa 1 zasluge pokojnika za kranjsko deželo in za kmečki stan. želi je bil moder in previden tfosoodar, Uu- bil je svojo rodno zemljo in naš narod, delujoč vedno po starem in preizkušenem geslu: »Vse za vero, dom, cesarja.« + Šola za slovenske invalide obstoji že dalj časa na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani' pod vodstvom g. ravnatelja Šubica. Poljedelstvo poučujeta ravnatelj Rohrmann in sadjarski učitelj Hu-mek. Sedaj je na nji 25 invalidov. Vojna odlikovanja. Cesar je podelil zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje policijskemu komisarju v Trstu dr. Iyanu S e n e k o v i č u in goriškemu magistratnemu uradniku Iv. V i -d r i g ; zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje pisarniškemu oficialu na policijskem ravnateljstvu v Trstu Avgustu M a s e 11 i; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje občinskemu tajniku Rudolfu Polenčič v Tolminu; zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje poštnima asistentoma v Trstu Karlu Č e h in Jožefu K u h a č e v i č. — Smrt za domovino. Na južnem bojišču blizu Gorice je dne 29. oktobra 1916 padel junaške smi;ti Tomaž Berce, posestnik v Brezniškem vrhu. — Za neustrašeno delo v ognju granat |e dobil bronasto hrabro svetinjo na hra-brostnem traku urar Janko Zavlovšek iz Braslovč pri Celju. Častitamo tovariši. — Odlikovan Vrhničan. Zelene Josip, prakt. dež. bolet, urada, sedaj četovodja pri c. in kr. pp. »Cesarjevič« št. 17, je bil odlikovan z hrabrostno bronasto kolajno . .... . , . — Patriotična vzgoja mladine. Domobransko ministrstvo se resno bavi s tem vprašanjem. V Gradcu je stotnik Kalt-schmidt izjavil, da nočejo mladine predčasno spraviti pod vojaški »drill« in iz nje dobivati vojake, ampak gre se le za telesno okrepitev in duševno vzgojo v pa-triotičnem smislu. Nižjeavstrijska, Češka, Moravska in Šležija imajo že take organizacije, sedaj pridejo na vrsto tudi ostale kronovine. Pri tej vojaški vzgoji pride v poštev 2.3 milijona ljudskih šolarjev, 1.2 milijona ljudski šoli odrastlih dečkov v starosti 15 do 17 let in okoli 300.000 srednješolcev. Med temi je okoli 100.000 srednješolcev 15- do 17letnih, in ti so posebnega pomena za vojaško izobrazbo in vzgojo. — Smrtna kosa. Umrl je v Trstu podčastnik črnovojniškega polka št. 27 Karel Ivurnlk. — V bolnišnici Ilallcr-schloss, Gradec, je umrl desetnik 20. lovskega bataljona Rudolf Špan iz Planine na Štajerskem. — Nagloma je umrl v Zagrebu veletržec iz Osjeka Mo-ric Neumann. — Umrl je v Cel ju hišni posestnik Ludovik Kossar, star 81 let. — Umrl je bivši dalmatinski državni poslanec dr. Ferri. Bogoslovce I. in II. razreda v Zadru so poslali domov vsled pomanjkanja živeža. — Odlikovane Tirolke. Iz Inomosta poročajo: V bojih proti Italijanom v odseku Judikarij so se lani žene malega kraja Creto izredno odlikovale z junaško strežbo in oskrbovanjem naših lastnih čet, katerim so nosile živila in municijo. Na predlog poveljnika tega odseka je bilo sedaj 50 žensk iz Creta, ki so zaposlene kot vojne delavke, odlikovanih z železnim zaslužnim križcem. Zdravstvene razmere na soški in jugovzhodni fronti. Tajni svetnik in generalni major Avgust grof Bellegarde, kateremu je nadvojvoda Jožef poveril nadzorstvo nad zdravstveno službo na soški in jugovzhodni fronti, poroča: Vodilno načelo naše zdravstvene službe je bilo od vsega začetka, da se ohrani dragoceno življenje in delomožnost naših vojakov. Bolj nego kdaj prej stopa danes v ospredje zahteva ,da vsak posameznik čim preje ozdravi in se vrne vojni službi. Naša statistika kaže že sedaj zelo visok odstotni postavek ranjenih in bolnih, ki so se kot popolnoma ozdravljeni in za službo sposobni vrnili na fronto. Kadar bodo znane tudi številke iz minulega vojnega leta, bo ta odstotni postavek še višji, o čemer je pa pripomniti, da povzročajo terenske razmere na Krasu posebno mnogovrstne ranitve, zlasti številne so poškodbe, ki jih povzroča krušeče se kamenje. Organizacija sanitetne službe jc na splošno dobra in sposobna za prilagodenje raznovrstnim terenskim razmeram. K temu pride na italijanski fronti še izvrstna gorska oprema in mnogo dobre improvizacije, ki so vseskozi zelo umno zamišljene, da se ranjencem olajša stanje in izpopolni nega. Dobre ceste omogočujejo vzorno prevažanje z avtomobili, pritegniti se morajo pa tudi drugi vozovi. Ob sebi se razume, da se ravna z bolniki pri prevažanju z največjo skrbnostjo. Pri porazdelitvi zdravnikov sc treba ozirati na število in na obstoječe potrebe. Prva črta mora biti dobro preskrbljena z zdravniki. Tu dela zdravnik v ognju ob najtežavnejših razmerah in pošilja ranjence ozorno oskrbljene v drugo črto. Tu treba opraviti glavno delo. Pred neko bolnišnico na bojišču sem videl en sam dan ležati 1200 ranjencev. Tu se stavijo na zdravnike zlasti ob vročih bojnih dneh ogromne zahteve. Za take prilike so zelo umestne »leteče kirurgične skupine«, ki se morejo s kake mirne točke fronte v najkrajšem času spraviti na mesto. Za tako skupiro popolnoma zadostujeta dva avtomobila z osobjem vred. Te skupine so tudi bolj praktične nego samostojne kirurgične skupine, katere zahtevajb zelo obsežen osobni in trenski aparat. Na Krasu ima skoraj vsaka bolnišnica na bojišču svoj lasten kirurgični oddelek. Trditev, da o dobrobiti in gorju ranjencev odloča čin višjega vojaškega zdravnika, ki je v miru opravljal zgolj administrativno delo, ni opravičena. Štabni zdravnik kot poveljnik vojne bolnišnice mora oskrbovati celokupno vodstvo, organizacijo, adaptacije, oskrbo, dovoz in odvoz; neposredno zdravljenje pa je v rokah kirurga in drugih zdravnikov. Ako sc bol-nični poveljnik preveč posveča zdravljenju bolnikov, se lahko zgodi, da vsled tega trpi upravna služba in s tem tudi bolniki. Poleti 1915 sem našel na soški fronti zdravniško službo žc zelo specializirano, specialisti so se večinoma že posvečali vsak svoji posebni stroki. Odnošaji med vojaškimi in službujočimi civilnimi zdravniki so bili vedno kar najboljši. Znanje in sposobnosti civilnih zdravnikov so vedno našle popolno priznanje, glede uvrstitve v vojaški red ni bilo nikdar nobenih ovir. V vojaškem častniškem zboru veje vedno svež, dober, požrtvovalen duh, ki omogočuje posebno poveljnikom zavodov, da morejo svoje zavode v okviru danih določb samostojno, energično, inciativno in iznajdljivo urediti in opremiti, in to tudi ob najtežavnejših razmerah. Tako potrebne Fontoenove aparate so imele na jugozapadni fronti skoraj že vse bolnišnice; nabavili so si jih deloma s sredstvi Rdečega križa, pa tudi s prostovoljnimi darovi. Na jugovzhodni fronti sem našel to napravo še le v početkih, čemur je vzrok ta, da se je celi ta del šele nedavno uredil. Zdravil in obveznih potrebščin ni nikoli manjkalo. Dasiravno se je moralo tu in tam s posameznimi predmeti za kratek čas štediti, je bilo vendar tega materiala vedno obilo na razpolago. Kot strežniške moči delujejo tako v bolnišnicah za ranjence kakor tudi v bolnišnicah za kužne bolezni zlasti redovnice, ki vživajo visoko priznanje. Pa tudi svetne strežnice so se po primernem izšolanju in prebiri zelo hitro udomačile in prav dobro obnesle. Izredno veliko so storile v zdravniški pomožni službi in bolniški negi, za vzdrževanje reda in snage ter se obnesle tudi kot voditeljice rezervnega sanitetnega osobja. Ogromno je delo, ki ga v tej vojni izvršujejo naši zdravniki in kirurgi, tako ogromno, da ga ni mogoče dovolj ceniti; ravnotako pa tudi delo naših zdravnikov, ki vodijo boj proti epidemijam, ki hite s svojimi bolnišnicami kugi nasproti in jo, še predno se je mogla razpasti, iztrebijo, tako, da je ta stalna nevarnost prejšnjih vojn, ta strah narodov, skoraj popolnoma izginil. Vse to delo se je izvršilo in se še vrši v blagor naših vojakov v iskreni slogi med zdravniki in predpostavljenimi višjimi poveljstvi. Primorske novice. Dr. Hilarij Zorn. Dne 16. marca obhaja monsignor dr. Hilarij Zorn svoj god in svojo 70 letnico. Odličnemu šolniku, učenemu bogoslovnemu pisatelju prezaslužne-mu domoljubu, ki se je v miadeniškth letih poskusil tudi v pesništvu in v glasbi, kliče ob tej 70 letnici »Slovenec« »ad multos annos«. Smrtna kosa. V Ajdovščini jc umrl v soboto dne 10. t. m. po dolgi mučni bolezni znani gostilničar in mesar A. Mare. Pokoj njegovi duši. Cenjeni družini naše sožalje! — V pulju je umrl g. Jožef Kratky. Oglasil se je iz italijanskega ujetništva neki Franc četrtič, ki piše Valentinu Četrtič. Prizadeti naj se /.glasi v pisarni »Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38/1« kjer dobi dopisnice. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Umrl je v Lebringu pri Gradcu g. Josip Nanut, faktor Hilarijanske tiskarne v Gorici. Dramatičen večer Zofije Zvonarje. (V deželnem gledališču 14. marca 1917.) Nekaj je bilo, kar nas je spominjalo na lepe, minule dni in človek, ki strada, je vesel še tako malenkostne južine. Program sam sc nam ni dopadcl. Razumemo ga in vemo, iz kakšnega duševnega razpoloženja se je rodil, a odobravati ga ne moremo. — V basu goriških beguncev prirejen večer od umetnice, ki je tudi sama hrepenela po sreči in domovju, obsega umevno v vojnem času od vseh slovenskih pesnikov prav Gregorčiča. Borštnikova ie iz časov, ko ie bil Gregorčič na programu in baš ta goriški pevec prija najbolj ženski duši, Vendar je ravno v tem slovenski del programa postal enoličen in krivičen, ker mu jc manjkalo Prešerna, Zupančiča, Sardenka, Aškerca in drugih, ki so tudi prvaki med nami. Vrhu tega je in ostane Zvonarjeva igralka težkega, dramatičnega kova in kot taka bi našla tudi subjektivno zase in za nas boljše pesmi. Čemu ni izbrala v hrvatskem delu mesto umetnih pesmi raje očarljivo lepih narodnih pesni, ki so pravi biseri svetovne literature. »Kar je za zemljo dež in za mater otrok«, to je za slovstvo narodno blago. In končno ie bil program odločno predolg, ker jc bil preenoličen. Pa to povem samo mimogrede, da se ob eventuelnih zopetnih prireditvah upošteva. Tudi preveč serijoz-nega je bilo, malo pomešano s satiro in veselo pesnijo bi nam bolj ugajalo. O umetnosti Zvonarjeve same pisati je prijetno delo, ker ga človek opravlja rad, ko lahko samo hvali, ne da bi si očital, da je lagal. Samo psihološki interpretaciji posameznih mest bi oporekal, ker so se mi zdela preveč minucijozno izcizelira-na in so s tem postala razsekana na škodo celote — zakaj detajl jc lep, ker jc celota lepa, a pri tem vidi človek le preveč kontur in izgubi jasnost rdeče niti celotnega umotvora. Pri par deklamacijah sem imel utis, da je bil konec stereotipen glede mo-dulacije glasu. To je pa tudi vse, kar imam negativnega povedati. In sedaj pozitivno! Izgovarjava jasna, čista in klena, tudi na mestih najvišje ishičenosti in ekstaze razumljiva in umerjena. Dispozicija in analiza posameznih oesmi vzorna in umetniško premišljena. Geste sicer dramatične, a nikdar teatralne, kar jc bila velika vrlina, zakaj človek, ki živi vse svoje dni na gledišču da rad tisto, kar tvori njegovo življenje. Tn ravno v tej točki je bila umerjenost dovršena. Zvonarjeva sicer ni deklami-rala tako, kakor deklamirajo ob bralni mizi, saj je bila na glediškem odru, a vendar dopustne meje deklamacije ni nikdar prekoračila. Je pač umetnica! Njen glas je krepak in neutrudljiv in se mu po dveur-nem neprestanem govorjenju ni poznala nc najmanjša onemoglost. »Kugina kuča«, »Soča«, Ujetega ptiča tožba« -Nazaj v planinski raj«, »Človeka nikar« in »Nc vzdihuj« so bili biseri in vseskoz vzorno dovršene umetnine. — V melodramu Povodnii mož« je bil dovoljeni dramatski razmah večji in zato učinek najmogočnejši. Tu je pulzirala vroča gle-dališčna kri po žilah Zvonarjeve, ki nas je pretresla kljub surogatnemu klavirju, ki zasluži ime glasov-revir. Hiša je bila razprodana v vseh prostorih, deželni predsednik grof Attems je počastil predstavo s svojim obiskom in Zvonarjeva je dobila po »Soči« lep lavorov venec. Dal Bog, da dobimo zopet svoje gledališče, čez katerega smo preje tako radi zabavliali, a smo se ga naučili šele ceniti sedaj, ko smo ga izgubili. Vsaj vsak teden en večer bi se lahko prirejale predstave. Malo dobre volje je treba in šlo bi — slovenskemu narodu v čast, nam pa v razvedrilo in — razkužilo. Adolf Robida. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 14. marca zvečer. Uradno: Na zahodu je deževalo, dan je bil miren. Na vzhodu so pri Brzezanih živahno streljali s topovi. Novi napadi sporazuma na obeh straneh Prespa jezera so se izjalovili, Milanske novice. lj Mleko za Ljubljano. V včerajšnji seji mestne preskrbovalnice za mleko jc sporočil zastopnik deželne vlade g. dr. Senekovič, da jc deželna vlada dobila zaprošena pooblastila za preskrbo mleka za Ljubljano in da tozadevne naredbe izidejo v par dneh. V okrajih Kranj, Škofja-Loka in ljubljanska okolica bodo kmetovalci prisiljeni vse mleko, ki ga ne rabijo za domačo porabo (količina za to bo določena), oddati zbiralnicam, ki jih bo organizirala mestna preskrbovalnica za mleko z »Mlekarsko zvezo«. Ti okraji so izločeni iz akcije za dobavo surovega masla. Mlekaricc ostanejo, a sc bodo morale izkazati, da oddajajo mleko samo v Ljubljano. Mleko bo pri producentu po 30 do 36 vin., v Ljubljani sc bo prodajalo po 44 vin. liter. lj V vednost. Mestno županstvo je prejelo od strani vojnožitnega prometnega zavoda pol vagona bele moke z dostav-kom, da jc to moko — kot nekako zdravilo — delili med osebe, ki so težko bolne ali pa v visoki starosti. Sedaj pa je , radi te moke nastal tak naval, da bo pošla v par dneh, ako jo bo hotel imeti vsak, ki predloži kak površen ordinacijski list. Vsled lega je župan odredil, da se razdelitev te moke ustavi za teden dni, da sc v tem času more razdeliti dosedaj nakazana množina med nebroj oseb. V bodoče pa se moka nc more več oddajati zgolj le na ordinacijske listke, temveč izdajala sc bo le na pravilna zdravniška spričevala, s katerimi sc zanesljivo izkaže težka bolezen, ker bi drugače piišla moka v roke takim osebam, katerim ni bila namenjena. Ker sc bo drugi teden prodajala črna moka, prosi župan, da naj sc ne oblega mestnega fizikata, kakor se je to dosedaj godi io, in da naj se moka ne jemlje radi vsakega malenkostnega želodčnega katara resničnim bolnikom. Izdala se je torej na-redba, da mestni fizikat ne daje več nakazil za moko in da se ima vsak, ki je resnično bolan, obrniti do kakega drugega zdravnika. Opozarja se, da so na Dunaju ravno tako postopali in da so 80 odstotkov vloženih prošenj zavrnili. Tudi v Ljubljani ni drugega izhoda. Gospodje zdravniki se pa prosijo, da izdajajo spričevala le resnično težko bolnim osebam! 1 j Izdelava in razpečavanje peciva. Mestni magistrat ponovno opozarja, da je v smislu ministerijalne naredbe z dne 20. decembra 1915, št. 379 prepovedano obrtno izdeljevati in razpečavati malo pecivo, dalje slaščičarsko pecivo iz pšenično moke, kakor tudi oddajati domače slaščičarsko pecivo iz pšenične moke v kavarnah. Obrtno izdeljevati slaščičarsko blago i/, surogatne moke, dovoljeno je v smislu razglasa mestnega magistrata z dne 13. januarja 191G, št. 232 le vsak torek in nedeljo. lj Najdena jc bila po včerajnji predstavi v deželnem gledališču denarnica. — Dobi se v našem uredništvu. Razna poročilo. Za centralizacijo zaredene Poljske. Lvovska Gazcta veczernaja« poroča iz Varave: Poljski narodni svet je državnemu svetu izročil spomenico, da naj se odpravi prometne ležkoče med obema zasedenima deloma Poljske in za oba centralizira uprava v Varšavi. Stavka v 23. španskih papirnicah. Pariz, 23. marca. (K. ur.) »Temps« poroča iz Barcelone, da stavkajo delavci v 23. papirnicah. Angleški ukrepi proti lakoti. Berlin, 13. marca. (Kor. ur.) »Nordd. Allg. Ztg.« izvaja: V Angliji nič več ne upajo, da bodo izstradali Nemčijo, kar še vedno mislijo Francozi. Angleži znajo, da se. je Nemčija, ki je osredotočila vse moči dežele in zaveznikov, pripravila ni vse možnosti, tudi na najdaljšo dobo vojske. Tam, kjer pričakujejo težav v prehrani, jih izkušajo odpraviti po nemškem vzgledu. Gre zdaj za to, če bo to tudi mogoče in če ni tudi v tem vprašanju Anglija prepozno nastopila. Šolstvo. Šolstvo v Črnigori. Naša vojaška uprava v Črnigori se veliko prizadeva, da povzdigne črnogorsko šolstvo. Izmed izdanih odredb naj jih omenimo le nekaj. Po vseh ljudskih šolah se morajo učenci brezpogojno naučiti brati in pisati tudi v latinici. Pouk v veronauku morajo izvrševati le učiteljske moči dotične veroizpovedi. Ljudske šole so prvič mešane, drugič posebej za dečke in posebej za deklice, tretjič nadaljevalne šole. Vsaka šola mora imeti, če le mogoče dobro urejen šolski vrt in polje za kmetijske poizkuse. V nadaljevalnih šolah jc treba učence seznaniti z umnim obdelovanjem polja, z namakanjem in gnojenjem zemlje, z umno sadje-rejo itd. Gimnazije še niso odprte, pač pa je armadno vrhovno poveljstvo dovolilo 50.000 K za ustanove nadarjenim dečkom, ki bi želeli iti študirat na kako srednjo šolo v monarhiji. — Za albansko prebivalstvo so se ustanovile ljudske šole z albanskim učnim jezikom, ki jc bil pod črnogorsko vlado prepovedan; albanske šole so doslej v okrožju Podgorica, Bar, Peč (Ipck), Kolašin in Plevlje, Črnogorska mladina kaže veliko vneme in pridnosti v šoli. Gospodarske Beležke. Nič več pive. V Pragi se je vršilo zborovanje zveze pivovarn, na katerem sc je sporočilo, da bodo avstrijske pivovarne iz žetve 1. 1911! dobile le 0'71% svoje normalne potrebščine v miru. To poročilo je zborovalco zelo pobilo. Vse kaže, da sc bo v cloglednem času varčuje piva v Avstriji popolnoma ustavilo. Novo parobrodno društvo v Trstu. Tržaška »Jadranska banka« je dobila dovoljenje, da sme ustanovili novo delniško parobrodno društvo, ki se imenuje »Oceanija«. Delniška glavnica znaša 3 milijone kron, ki sc pa more zvišati na 6 milijonov. Novo društvo ima že štiri parnikc, od katerih se nahajata dva parnika v španskih, dva pa v domačih pristaniščih. Giavni delničarji tega društva so: »Jadranska banka«, parobrodna tvrdka »G, S. Bjelič« i parnikom »Mrav« in lastniki parnikov »Sud« in »Koslrcna«. Semensko žito. Ljubljanski podružnici Zavoda za promet z žitom dohajajo še vedno deloma direktno od kmetovalcev, deloma od občin priglasi za semensko žito. Že v deccmbru 1916 je bilo razglašeno, da se je priglasiti za semensko žito potom županstva najpozneje do 20. januarja, ker mora podružnica v svrho dobave semenskega žita imeti v rokah točne podatke. Na priglase, ki so došli zadnje tedne ali ki bi še došli, so podružnica ne bo mogla več ozirati. Pač pa je še čas, da se posestniki, ki potrebujejo koruzo za zeleno krmo, priglasijo za koruzno seme (konjski zob) do 26. marca pri svojih županstvih. Pri tem je v hektarjih navesti ploskev, ki jo misli kdo posejati s koruzo. Županstva morajo poslati zglasilnice na okrajno glavarstvo. Znamenje časa. V nekem večjem mestu na Moravskem so priredili zabavo, pri kateri je sodelovala tudi neka splošno priljubljena umetnica iz Brna. To se razume, da so ji morali dati tudi današnjim razmeram primerno nagrado, ter je za svoje sodelovanje prejela sledeči honorar: po'-drugi kilogram masla, 1 kg maka, 60 jajc, 4 kg moke, 12 klobas, 1 kg suhega mesa, 2 kg graha, pol jelenovega stegna, 20 kg krompirja, 1 kg leče in hlebec belega kruha. Umetnica je bila s tem honorarjem popolnoma zadovoljna. Odločujočega dobrodejnega in bol lajšaiočega učinka so masaže hrbta s Fellerjcvim krepilnim | rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-fluid«. Človek se dobro počuti, ako med masažo z »Elsa-fluidom^ zginejo vse bolečine in se topla kri zopet popolno in močno pretaka po dotičnih delih telesa. »Eisa-fluid* se ne da nadomestiti z nobenim drugim vribalnim sredstvom. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje franko za lc b kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 134. Hrvatsko, številne zlate svetinje in zdravniška priporočila. Istotako odvajalne ; Elsa-kroglice*. 6 škatelj stane 4 K 40 v franko. (eu) Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K 1'50, za otroke K 1"20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu ...................................in..............................iiiiii olenjske novice llllllllllMlllllllinilllllllllllHIllllllllllHIIIIHIIIlllMIIIIIIHHIIUIIIII vsi dolenjski rojaki, četudi živite izven Dolenjskega po vsem Slovenskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone. — 604 vajena mešane stroke, želi mestu v kaki trgovini na deželi z mešanim blagom. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 624. Vabilo. na XXX. redni občni zbor Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi erkvenih zvonov v Ljubljani, ki se bo vršil 22. marca ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Računsko poročilo nadzorništva. 2. Poročilo revizorjev. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1916. 4. Donolmlrta volitev nadzorništva. 5. Volitev revizorjev. 6. Predlog o premembi pravil z ozirom na novi zakon. 7. Slučajnosti. DrugI občni zbor je v smislu § 31. društvenih pravil sklepčen ne glede na to, koliko število glasov i c zastopanih. Predsednik nadzorništva. Sprejme se takoj proti dobri plači več jt-a Za vso ljubeznjivo dokaze srčnega sočutja povodom bridko izgube našega pridnega sinka H izrekamo tem potom našo najsrčnejši zahvalo. Posebno so pa zahvaljujemo preč. gosp. katehetu Žbontar-iu, slavnemu učiteljstvu, osobito blg. gospej Pibroutz-evej in blg. gdčni. Vilmini za spremstvo šolskih otrok, darovnteljem krasnih cvetk in vsem onim cenj. udeležnikoiu kateri so spremil' našega ljubljenca na zadn i poti. Jesenice, 12. marca 1017. Franc in Minka PožcneL tTužnim, globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče, brat in stric, gosgod Anton Alii posest., obč. svet., cerkveni ključar in odbornik »lrfleVarske zveze« danes dne M. marca 1017 ob 9. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 55. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v petek 16. marca ob 0. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Notr. Goricah. Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi v Notr. Goricah. Blagega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. Notr. Gorice, 14. marca 1917. Marija Alič roj. Jere, soproga. Marija, Ivan, Frančiška, Anton, Ivana, Terezija, Franc. Angela, otroci. Henrik Weisz .fiS, aobavlja po povzetju na-lednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-i-kih čevljev K 33.—, K 40.—, K 45.—, in K 50. K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K 50—, K 60.-, in K 70.--. Par čevljev za gospode K 45.—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za čevlje K 1. — Ustan. 1910. i. • Jr ' ~ - --. , i< V ' .' ■ zakon, protokol e • Glasovirje, planine harmonije in orhestrijone LJubljana, Ko'odivorsl