Iti je trajala dva dni. Po nekaj urah hoje iz Ghesa smo zapustili še zadnje naselje Himmi in usmerili dolgo kolono nosačev preko 3500 m visokega VTha Donth. Po treh dneh hoda smo bili v poch1ožju ledenika Bidalgwar. Domačini su se le te-1ko odločili, da so pri~i do tu, v kraj, kjer bivajo njihovi bogovi, od tu naprej pa za nobeno ceno niti koraka več. Ostali so nam le profesionalni nosači, s katerimi smo skupno prenašali tovore do prve in dalje do baze 11. Ivinogo več bi moral napisati u vsej orgfillizaciji, saj je bilo z njo veliko dela, prav tako o ljudeh-domačinih, s katerimi smo bili skupaj, o njihovem načinu življenja ter pokrajini, ki sm o jo prehodili. Vse to in še marsikaj drugega pa bo napisano v knjigi, ki bo izšla v prvi polovici lefa 1981 in bo govorila o p1·vi jugm,:lovanski bimalajski ekspediciji. Trisuli in pot do njih ALES KUNAVER Gorski lu·bet Himalaje se razteza skoro ::1000 kilometrov daleč v obliki loka, rahlo izbočenega proti jugozapadu. Nekje skoraj v sredini tega loka, kjer se stikajo Indija, Tibet in zapadni del Nepala, leži področje Kumaun, ki zajema okoli 300 kilometrov dolg pas vzdolž Himalaje, po širi.ni pa vse območje od najvišjih gorskih hrbtov, ki hkrati predstavljajo tibetsko mejo, pa na jug do začetka severne ravnim~ Gangesa. Politično p1ipada to področje Hindustanu ali točneje njegovi federalni državi Uttar Pradesh. Upravno se deli Kumauo v dve pl'Ovinci: Alrnoro ;n Gahrwal. Dominantna gorska skupina je tu venec vrhov okoli Nanda Devi, ki je hkrati tudi najvišji vrh Indije. Teritorialno j e t.a gorska skupina razdeljena med obe provinci, tako da pripada vzhodni del z Nanda Devi v pn : >Vinco Almoro, zahodni z Dunagirijem in Trisulom pa v Gahrwal Prečni profil preko t.ega dela Himalaje je hkrati identičen s potjo naše ekspedicije in si ga zato oglejmo začcnši z ravnino Gangesa. To zapuščamo v višini 200 metrov. Iz naplavljene ravnine se vzdiguje predgorje Hills popol­ noma brez prehoda kot gore iz morja v v'eč vzporednih ,ndolžnih hrbtih, ki po kakih 50 kilometrih dosežejo največjo višino okoli 2000 metro-v. V tem pasu 499 leže večji kraji kot Almora, Naini Tal in Ranikhet. Tli kraji se odlikujejo z zelo zmerno klimo in bujnim rastlinjem, zato tu bivajo preko vročega poletja mnogi p,rebivalci iz nižin. Teren se od tu. polagoma spušča proti severu in se v naj­ nižjem pasu spusti do okoli 1000 metrov nadmorske viŠlne; pri tem pa je osnovna h1-ibovita oblika terena, ostala neizpremenjona. Skozi najnižji del predgorja sl utirajo pot nekatere večje 1·eke in naš prerez tu prečka dolino Pindarija, ki zaključuje predgorje s precej urejenimi prometnimi zvezami in se začenja predel visoke Himalaje. Osrednji visoki greben Himalaje je tu pomaknjen relativno pr«:ej proti jugu in je izoblikovan kot 7..apii; vi:>.nec vrhov okoli Nanda Devi. Na južni strani štrle iz venca krajši goTSki hrbti: Nanda Kot, Maiktoli, Thru:kot in veriga Trisulov. Ttisul 1 je jug-0zapadni vogalni vrh v osnovnem gorske .m ve.ncu, višine Tri.suli 2, 3 in 4 pa slede naravnost na jug. Kot gorski hrbti Kumauna so orienth'ane tudi glavne doline v smeri vzhod­ zahod in le na nekaterih mestih so si reke izbrusile prehod proti jugu. Posebno vrsto dolin pa predstavljajo tiste, ki ločijo že omenjene južne izrastke glavne gorske skupine. Vse ie doline začenjajo lcdcn:i.šk:i jeziki. in se spuščajo proti jugozahodu k dolini Pdndarija, ki združuje njihove vode. Nas najbolj mika dolina Kail Gange, ki jo začenja 4'700 meb.·ov visok kotel med ver:i.go 'l'ri$ulov in 1'harkotom. Kotel zapolnjuje ledenik Bidalgwar, čigar zgornji del teče natanko v smeri sever-jug in se po kakih šestih kilometrih obrne proti jugo­ z-abodu v smer doline Kail Gange. Re..ka si je izdolbla globoko ostro dolino, ki ne kaže nikakih poprejšnjih znakov ledeniškega delovanja. Zato jmajo vse himalajske doline izrazit »V« profil s pogostimi soteskami in vintgatji., pred­ v.sem v zgornjem toku. Stranska pobočja so zelo strma in mo/\no razrita od et 1 0:d.je, ki je v monsunskih dobah i.zr(!dno močna. Skoraj pravilo je, da poti ne sledijo tokovom rek, ampak so izpeljane visoko v stranskih pobočjih. To velja prav fako za dolino Kail Gange, posebno za njeno orografsko desno stran, kjer se je gibala izvidnica naše ekspedicije. Samo v 7.adnjem delu poti je bilo treba prečili pel visokih in več manjših stranskih grebenov, ki so dosegali višine pt·eko tri ti.soč metrov . .Na nasprotnem bregu je glavna skupina imela sicer lažjo pot; največji vzpon pa kljub temu presega tti tisoč metrov. Geološka struktura terena je naslednja: Pr-e-dgorja Hill predstavlja Baroltholi, ki je, čeprav iz granita, izredno krušljiv. Podoben primer je v prvi večji gorski skupini na vzhodu, kjer je avstrijska ekspedicija na Soipnl našla prav tako krušljivost no enem stranskih vrhov. Skalne plasti so polof.ene tako, da se v,;digujejo relalivno polbena. Zapadna stena Trisulov je homogena celota, Iti preseneča predvsem s svojo ,,-;šino, saj je visoka skoraj 3000 metrov. Njeno podnožje je v višini travnate meje , to je okoli 4000 metrov visoko; vrh pa sega 500 na najvišjem mestu preko 7000 metrov. Stena se razteza od TM.<:ula 1 do Trisula 3 nepretrgano in brc:z vsakih vmesnih stopPnj ali žlebov. Eno samo rebro v steni nudi nt>kaj možnosti vzpona in poteka direktno proti vrhu l. Rebro ne bi prihranilo nobenih tehničnih tefav, bi pa ščitilo plc-zalcc pred velikimi plazovi v .steni. Zapadna stena je za. pogoje, v katel'ih je delovala naša ekspedicija predstavljala res šele rezervno možnost: ost:me pa seveda briljanten problem za kako drugo bolj plezalsko usmerjeno ekspedicijo. K ledeniku Bidalgwaru in l> Lem k dolini Kail Gange pa gravitira vzhotlno pobočje T1·isulov, ki nudi tudi več možnosti vzpona. Je sicer v celoti nekoliko manj strmo kot zapadno, vendar ga bre-.:: pridržka lahko nazivamo stcnn, saj je v spodnjem delu me,;toma celo strmejše; vzpon preko njega pa je močno ogrožen od ledenih plazov. Cc pogledamo l>l.eno v profilu, vidimo, da je v spod­ njem delu izredno strma, proti vrhu pa se nenadoma toliko polo:či. da sneg na njej uslane in ne plazi v dolino. To povzroča. seveda tvorbo ledenika, ki do.sega debelino preko sto metrov. Led se končuje na prevoju med strmim in polož­ nejšim delom in tvo1; sklP.njeno ledeno baricro, od.koder se lomijo ledeni plazovi in padajo proti Didalgwaru. Ti plazovi so predstavljali največjo ncvarnu:;t na poti med baznim taboriščem in taborom II. Steno režejo na dveh mestih lede­ niški jeziki in sicer med vrhovi 2 in 3 tP.r 3 in 4. Najugodnejši je ledeniški jezik, ki se kot leden slap 1liva izpod sedla med Trisuloma 2 in 3 proti Bidalgwaru. Zato smo ga izbrali za vzpon kljub plazovom, ki jim je izpostavljen 7. obeh strani. ,,t Ledenike v delokrogu naše ekspedicijP bi lahko delili v ld kategorije. Najvišji so viseči letleniki v ?.gornjih delih stene. Ti nimajo kontakta z osTednjim ledenikom in se končujejo z ledenimi odlomi še visoko nad dolino ter zajemajo vso verigo Trisulov. Drugi so že omenjeni ledeni slapovi, ki akumulfrajo velik del laviMkega ledu iz prC'j.šnje k1:1legorije jn se izlivajo v Bidnlgwar , ki pred­ stavlja sam tretjo kategm;jo. V začetnem kotlu ledenika se zbira led in sneg iz zapadne stene Tharkofa in Mrightunija ter z vsega vzhodncgo. pobocja Td­ su lov. Ledenik teče spu<'.-eLka naravnost proti jugu in nato zavije proti jugo­ zapadu. Dotok padavin na Ilidalgwar je relativno majhen, ker so njegovo zaledje same strme stene brC'Z daljših puloimejših pobočij, ki bi lahko akumulirala večje količine snega. To sP seveda odraža v njegovi dolžinj, saj je Je okoli 8 kilometrov dolg in spada zato k manjšim himalajskim ledenikom. Njegova maksimalna širina je nt!kaj več kot 1 kilometer. Bidalgwa..i· se v spodnjem delu strmo spušča in sega nandol do višine 3400 metrov, kjer iz njega teče Kail Gang-a. Lornlca snega se glblje v prPdmonsunski dobi približno 4500 metrov visoko. V tej dobj Je kopnenje snega no.jmočncjšc iu se v zgornjih t.okovih rek vodostaj zviša in doseže maksimwn v monsunski dobi. Takrat sicc1 delno usiha dotok vode iz kopnečega snega, ga pa obilno nadomesti deževnir.a 7. vsega niže ležečega 'm:emlja. Narasle reke so običajuo precej~en problem za clcsped.ioije, ki se v tem času VJ•ačajo. še enkrat preglejmo prehojeni teren, tokrat njeg-ovo vege,tacijo. Začnemo s subtropsko džunglo v podnožju Hills, ki v predgorju preide v gozdove hima­ lajskega dolgoiglastega bora in rododendrona na hladnejših sevPrnih pobočjih okoli 2000 metrov. Slika se bistveno ne izpremeni preko ce-legn področja Hilli, ciokler ne pridemo v vlažnejše območje visoke Rimalo.je. Vlaga in hlaci višjih leg p1ecej izpremP.nita podobo, in sicer se poleg že omenjenih vrst pojavi več različnih listavcev in iglavcev, med njimi zimzeleni hrast, butan~ki bor , hima­ lajska cedra, bre-✓.a itd. V zgornjih legah ootane rododendronovo drevje še vedno glavni predstD.vnik gozda in z vi..lfuio i;,;gubi le nekoliko na svojih dimen- 501 502 VICA KIAANA · ·po :A&OR 1 «if !-- -'rt--.::::--- ----t--~ ... ;;;;;;.~-ic- 603 zijah. Včasih pokriva rododendronov go:r.d cela pobočja in cvete v več barvah. NašteJj smo šest glavnih vrst od rdeče p1-eko bele, svetlo modre pa do rahlo vijoličaste. S svojo navzočnostjo preseneča bambus, ki se-le včasih celo preko 3000 m nadmorske višine in predstav lja vcčh.·-rat veliko oviro pri hoji po brez­ potnem svetu. Gozdna meja je pod Bidalgwarskim ledenikom približno 3400 m vi.soku. V mejn1::m področju smo našli predvsem rododendron, nekaj brez in le redke zastopnike iglavcev. Posebno puglavje je pud.t·ast; Loda o tem samo na krat.ko. Podrast je v splošnem zelo gosta, se pa mofuto ra7.likuje vlama podrast severnih pobočij od suhe in zelo trnaste na slabše poraščenih južnih pobočjih. Hi.malajska favna je precej pestra. Ropar tiger se zadržuje v nižjih dolinah; pr ecej više še živi panter, nato himalajski črni medved, lisica in drugi. S prvima dvema nismo imeli nobenih kontaktov, kljub puškam ve.rjetno v naše dobm. Značilni pred-:stavniki parkljarjev so: thar, muškatno govedo in bara.l v višjjh legah. Zelo pogosti so himalajski fazani - manali in nekoliko manjš.i č-akor, tudi član kurjega rodu. Med ptiči so zelo številni še mrhovinarji; njihov glavni predstavnik je brkati ser. Seveda pa, kot povsod v Indiji, ne manjka opic. še okoli 3000 metrov visoko smo lahko opazovali večje krdelo langurjev. Kače so sicer v Indiji zelo pogo(;!,e, vendal' smo srečali le dve, ki jih žal ni bilo mogoče identificirati. Tudi svet insektov je zelo pisan in poleg metuljev, muh itd. se med trofejami ekspedicije razkazuje tudi veli.°I{ črn škorpion. Malo kje ima vreme na gibanje ekspedicij tako močan vpliv kot na Himalaji, ki je vsa pod vplivom monsunskih vetr:ov. To so sez.on.ski dominantni vetrovi, ki pihajo izmenično s severa ali pa z jugozapada in prinašajo ali mt'zel in suh zrak ali pa tope.l in. vlažen in z njim padavine. Vsako leto sta dve suhi in dve deževni dobi, od katedh je spomladansko suho obdobje najugodnejše za delovanje ekspedicij, ker traja dalj časa, je toplejše in je takrat ozračje v višinah mirnejše kot, v jesenski. dobi. Nas zanima torej prihod spomladam;kega monsuna, ki zaključuje ciel.o ekspedicije. Monsun prihaja torej z jugozapada in zadene najprej konico indijskega polotoka. Tam predstavljajo Gati in De­ kanska planota precejšnjo ovirn in monsun se razcepi v dve veji. Ena počasi zajema polotok, druga pa napreduje v loku preko Bengalskega zaliva, Bengalije in nato proti- severo~padu vzdolž Himalaje. Jasno je, da moč monsuna pada in naše področje spada že v tim. del, kjer je često že precej oslabljen. Slaba st.rnn tega pa je njegova nerednost, saj ga je težko točno napovedati, kot je to možno v vzhodni Himalaji , na primer v skupini Everesta. Praviloma dose:!e monsun Gahnval med sredo in koncem junija, vendar kmalu oslabi in ga prekinjajo obdobja lepega vremena. Pred nas topom monsuna je običajno daljše »predmonsunsko lepo vreme •«. To pot se z njim ne moremo pohvaliti, saj smo v wem času imeli le tri dneve brez popoldanskega sneženja. Prebivalci doline Kail Gange pripadajo plemenu, ki je znano pod imenom Bhotia in so verjetno eno redkih plemen, ki kažejo :>:elo malo makov mešanja s Tibetom. To je popolnoma razumljivo, ker jih masiv Nanda Devija loči od običajnih pl'elawv med Tibetom .in Indijo. Pretežno so .kmetovalai jn obdelujejo polja do 2500 metrov višine. Najvišja vas v dolini je Dura, 2440 motrov visoko. Omt!Ilili smo že, da so pobočja zel.o strma in je zato poljedelstvo omejeno lt: na ozke terase, ki texjajo zelo mnogo dela in ročno obdelovanje. Na teh njiv:icah uspeva predvsem ječmen, rž in včasih kmmpir. To sestaiv1ja tudi prehrano prebivalstva, po večini vegetariansko. Taka prehrana je zelo enostranska, ni čuda, če so prebivalci šibke rasti. V dolirui smo nalel,eli le na redke obrtne delavnice, ki se omejujejo na kovaštvo preprostega orodja in srebrnega okrasja ter na prav skromno preprogar .5tvo. Upravno načelujejo vasem iupani; v 504 zgornjem delu doline p11 je za več vasi en sam župan. DoJina ne moni preživljali svojih prc ... bival.cev in je zato izseljevanje zelo močno. Ka poti smo večkrat naleteli na prazna selišča; vas Kunae pa je bila popolnoma za­ pu~čena. Pri nas;eljevanju dolin Kumauna in Gahrwala je igralo vaino vlogo dej:slvo, da hin­ duizem pi"ipisujc bogovom bi­ valilče po gorskih vrhovih in so zato nekateri k.raji v njiho­ vem vmožju postali cilj ro­ marjev. To so prPdvsem Hadri­ nath, Joshimath in Bajinath, ki je edirti na poti naše ekspPdi­ cijc. Tu so tudi vzroki za po­ imcnoYanjc gora, saj na primer pomeni Trisul trizoba kopje boga Šive, ~i čuva svojo ženo Nanda Devi. Mitnloško ozadje ima še več vrhov v tej skupini, vendar je prav tako važno po­ imenovanje po krajih in žavalih kot na primer Dunagiri in Tharkot ter Bal'Oltholi; :,:adnja dva očitno po tharu in baralu. I 1/ q, ~,~ .. / Jugozapatllll 11,etrm•f S tem bi bil terenski opis zaključe11. Poklicni geograf bi IU1šel v 11jem pomanjkJjiv-0sti, pa naj zato pri branju natakne črne naoČTiilce. Alpinistično zgodovino Trisulov začenja dr. Longstaff, že leta 1905. Takrat je prevladovalo mne.nje, da drži do Tdsulov dolina Kurumtoli, ki je sice1· stranska dolina Knil Gange. Longstaff tu ni prišel do cilja in se je vrnil naz.lj h Knil Gangi. Ob njej je šel do zelenice Multhket in tmn izdelal kartografske popravke obstoječih zemljevidov. Pristop z juga se mu je 7.del nemogoč in ga 7„ato dve leti kl:lSJleje 1907 najdemo v soteski Rischi Gangc. Poizkus vzponi:\ s severa mu je uspel in 12. junija je s švicarskdma vodnikoma bratoma Brochc­ rell in Gurko Karbirjem st.opil na vrh Trisula l. SP istega.leta je ponovno pod južnimi in zap11dnimi pobočji Trisulov. 'J'o pot je kartiral predvsem 7.apadno stran, to je dolino Nandakini. Z južne strarti od takrat niso znani nobeni poizkusi vet. Od severi'\ je bil po Longstaifovi smeti vzpon ponovljen še večkrat. Leta 1933 se je na vrh povzpel H. P. Oliver s šerpama Kasar Singh in Krulu, leta 1951 pa eki.pedicija, ki jo je vodil Indijec Gµrdial Singh. Z njim sta na vrh stopila ~e Greenwood in šerpa D:wa Thondup. To je bilo 22. junija, toda :Ze naslednji dan se je na 'l'risul 1 povzpel še dr. Walter iz Pondicheryja in z njim šerpa Nyma Tensing. Na Tri.sul l se je leta 1958 povzpela še manjša indijska ekspedicija pod patronatom Yojaške šole v Dera Dhunu. Tudi ta vzpon je bil izvršen s severa. Trisula 2 in 3 do let.os nista doživela nobenega poizkusa vzpona in je na tem terenu na.~a e.kspedicija prva delovala in to uspešno. 505