t? p; GLAS 2XLVni - št. 94 - CENA 110 SIT Kranj, petek, 1. decembra 1995 Elan predstavil nove smuči ^ torek je Elan na sejmu Šport in rekreacija predstavil v°j novi program smuči SCX. Smuči z izrazitimi b°Čnimi loki po besedah smučarskih demonstratorjev omogočajo smučarjem preskok navzgor v znanju. Prav to P° je bil tudi eden glavnih razlogov, zakaj se je iirija "toeriške smučarske revije odločila, da smučem SCX Podeli laskav naziv smučka leta 1995. Več na 13. strani Bled, d.o.o., Gorenjska 33c, RADOVLJICA TEL 064/741-788, FAX:064/741-789 ^486DX4/100 93.280 SIT prostore v Radovljici (EMONA) J486DX4/120 95.260 SIT V Radovljici odpiramo trgovino 3& X 18.258/12 x 9.959 SIT z računalniki in CD ROM igrami. C°GRAMSKA OPREMA za važe poe\wan}c, CD KOM \qre •RAČUNALNIKI: Preselili smo se v nove poslovne 7. MIKLAVŽEV SEJEM ^ Gorenjskem sejmu v KRANJU od 30. 11. do 4. 12. '96 • največja izbira daril in igrač • avtomobili, blago široke porabe • vsako popoldne obisk MIKLAVŽA HtOST VSTOP - PROST VSTOP I KURILNO OUE • PO NIŽJIH CENAH LOČILA: skladište Medvode tel.:061/611-340,611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 OČILA SPREJEMAMO 24 UR NA DAN PROGRAMI frHgllopic KRANJ - Labore, Ljubljanska c 21. tel. 22 33 73 Digital Logic č///te1 še ni. Za TAM je bila tudi cela noč prekrati V sredo popoldan pa s° I poslanci na predlog vlade # na izrednem zasedanju drz* nega zbora, ki se je zavle* vse do četrtkovega jutra, ve,,j dar kljub temu niso naj sporazuma. Vlada nan,rb0 zahteva, da s spreme^ zakona o sanaciji TAM^ državni zbor podrobneje o?1 j či, ali znaša pomoč 8 milU*\ za glavnico, ali skupno tud* obrestmi. Ker je posredi vprašanje interpelacije ministra za gospodarske °-t javnosti dr. Maksa TajnikaU, in več kot očitno tudi ra^S čevanje znotrajkoahcijskih^j ZLSD na ** uspeli priti. Izredno ^ danje se je nadaljeval0 četrtek popoldan. • S. Z* nosov med SKD na eni s ter LDS in ZLSD na d., seveda v veliko veselje opj£ cije, do sporazuma še & priti. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCf Demokrati Slovenije Za več strpnosti in kulture Glavni odbor Demokratov Slovenije je na svoji redni seji tokrat v Novem mestu obravnaval in sprejel strategijo delovanja Demokratov Slovenije do volitev v letu 1996, program dela stranke ter razpisal postopek evidentiranja, predlaganja in določanja kandidatov te stranke za volitve v državni zbor. Ocenili so, da morajo Demokrati Slovenije, pri iskanju rešitev za številne težave, s katerimi se srečujejo državljani Slovenije, ohraniti dosedanji način političnega delovanja in s tem še naprej vnašati v slovenski prostor več strpnosti in kulture političnega dialoga. Slovenska ljudska stranka Vlada s svojim delom ogroža državo Glavni odbor Slovenske ljudska stranke je na svojem zasedanju v tem tednu temeljito obravnaval aktualne politične in druge razmere v Sloveniji in sprejel vrsto zaključkov in sklepov. Med drugi- mi so sklenili, da podpirajo dosedanjo aktivnost stranke pri preprečevanju korupcije, divjih privatizacij in drugih oblik kriminala, ter pobudo za oblikovanje protikorupcijs-kega kroga. Za učinkovito preprečevanje organiziranega gospodarskega in drugega kriminala je po mnenju SLS nujno potrebno sodelovanje vladnih, parlamentarnih in tudi drugih organov ne glede na strankarsko pripadnost in politično usmeritev. Ocenjujejo, da je slovenska zunanja politika pri reševanju odprtih vprašanj, zlasti s sosedi, neuspešna, zato predlagajo, da se zunanjepolitična strategija obravnava v širšem krogu: predsedniki države, vlade, zunanji minister, predsednik zunanjepolitičnega odbora in predsedniki strank, in na tak način ugotovijo najpomembnejše točke nacionalnega interesa in zunanjepolitične strategije. V SLS podpirajo predlog za predčasne volitve, saj ocenjujejo, da sedanja vlada ogroža razvoj Slovenije, zato bi bilo najbolje, da se vzpostavi drugačna za prihodnost boljša vladna koalicija. Liberalna demokracija Slovenije Znanost naj financirajo tudi agencije Predsednik odbora za znanost, tehnologijo in razvoj pri LDS Stane Pejkovnik je na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da bo odbor, ki ga vodi, pri svojem delu upošteval strokovna stališča širše javnosti, saj meni, da' odbor ne sme delovati zgolj strankarsko. Ob obravnavi predloga zakona o financiranju na področju znanosti in tehnologije, ki je v prvem branju, je odbor pripravil nekaj pomembnih pripomb: pomembno je urediti status javnih raziskovalnih zavodov, pri čemer mora zakon določiti tudi obveznosti ustanovitelja, in ne le določati, kdo sme biti ustanovitelj; predlagajo, da naj zavode fmancirajo agencije, ki ne bodo le servis ministrstva za znanost in tehnologijo; organizacijske spre-membe, ki jih bo v raziskovalnih zavodih povzročil novi zakon, pa naj ne bi preobremenile teh zavodov. Izkoristiti je potrebno sa-moorganizacijske sposobnosti (Ji in potenciale in skrbeti za to« .j, se ne bodo v raziskoval^, organizacijah namesto z nostjo ukvarjali s formalno*1 Socialdemokratska stranka Slovenije Slovenija kot policijska država „, Podpredsednik SDSS JJl Brejc je včeraj spregovo/1 £ svoii pobudi za presoj0 0 točke 150. člena zakon* kazenskem postopku, p° ,:e. terem za osebo, ki je osurM j na, da je sodelovala ^ izvršitvi kaznivih dejanj, P jj iskovalni sodnik lahko od/ ^ prisluškovanje. Meni, da J6^ določba v nasprotju z ust*i| ki govori o varstvu Vx*sff zasebnosti in določili o ne takljivosti stanovanja. N**J pustno je, da je lahko za ^ poseg osnova že sum, w poskuša na tak način XK takimi sredstvi storilca ^ odkriti. Od vlade zahteva," pojasni, zakaj je uvedla represivna sredstva, saj .( vodi Slovenijo med poli^5' države. V SDSS bodo pfgj vili predlog sprememb za*° o kazenskem postopku^L katerih naj bi se take dol0^ črtale. • Priredil Š.Ž. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direk'■ ' Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovcan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej, y jj8 Stanovnik, Marija Vblcjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Me .7 Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 0647223-111, teleta: 064/222-;" / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in Pe^Lj Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek r JJJgfHKH GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT *>5 S 1 decembra 1995 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS 1. december je svetovni dan boja proti AIDS-u A1DS in spolnost sta tesno povezana Uputno je na svetu registriranih 15 milijonov ljudi, okuženih z virusom HI V. V Sloveniji je bilo do konca septembra '^javljenih še dodatnih dvanajst primerov okužbe z virusom HI V, deset ljudi je na novo obolelo. V Sloveniji je skupaj (41 moški, 4 ženske in dva otroka) prijavljenih primerov AIDS-a, od tega 5 na Gorenjskem. Danes se AIDS prvenstveno (75-odstotno) siri z nezaščitenim spolnim odnosom. I*«enice> j decembra Na,les) na svetovni dan boja U, [ AIDSU, bodo vsem J**°m Srednje šole na zloženke ^nicah razdelili kj • Vn|m> podatki o bolezni I J° že imenujemo kuei a ki je g/ede na po (|- «« imenujemo kuga y "'odvajjsetega stoletja, ^"ki zloženki je priložen V Evropi je po poročila VVHO iz konca preteklega leta največ okuženih z AIDSom v Španiji, 29350, sledi sosednja (!) Italija s 25.783 in Nemčija z 12379. V Sloveniji je po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo 47 prijavljenih primerov AIDSa in 60 prijavljenih primerov okužbe s HI V, brez razvite bolezni |L^e o tem, da je spolno 2j{u*Qih kar 56 odstotkov tj, °% edina zanesljiva zaš-Pred to boleznijo. pravili na podlagi seminarske naloge dijakinje Sandre Jerebic, ki je na podlagi ankete med dijaki tretjih m četrtih letnikov srednje strojne in e na Jesenicah ugotovila, da je spolno aktivnih 56 odstotkov vseh ^Se^Š0lskTleU'Zat° anketiranih, od tega jih 40 *«ioJ3fnicaJl S° P°M0bn0 zdravstvene šol Cr'jo ob svetovnem dnevu S? Pr°ti AIDSU izvedli že v o^iru zdravstvenega 3J3wv i^lt^ga^ t. .'*a pod vodstvom men- neria * Monike Ažman odloči- «»i j. v , Mladi se vedno ne vedo dovolj "Dijaki so spolno aktivni in premalo ozaveščeni," trdi t da bodo letos ^Ijiti. Zloženko še bolj osnov- ^'Podatki in nasveti glede tematike AIDSa so pri- Monika Ažman. "Ko sva s kolegico prof. Majo Krajnik opravili seminarsko nalogo o stanju poučenosti srednješolske mladine o spolnosti in AIDS-u, sva ugotovili, da mladi zgodaj začenjajo s spolnimi odnosi, ob tem pa od staršev in v šoli dobe še vedno premalo informacij o spolnosti oziroma so te prepozne. Se vedno niso zadosti motivirani za uporabo kondoma, mi pa premalo storimo za vzgojo posameznikov, ki bodo odgovorni za svoje vedenje in za vse možne posledice takšnega vedenja." Monika Ažman meni, da je prav šola pomemben vir informacij o spolnosti in AIDS-u, zato je treba potrebno ponovno preveriti učne načrte in skrbeti za dosledno izvajanje teh vsebin. Pouk o spolnosti naj bi potekal čimbolj zanimivo in dinamično, mladi pa bi morali imeti možnost izmenjave izkušenj v skupinah. Ena takšnih pohvale vrednih tovrstnih oblik je prav gotovo akcija, ki so jo pripravili na Srednji šoli na Jesenicah. Zanesljivih ocen ni Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je bilo v Sloveniji do konca ;e ste zaskrbljeni ali vas fnima več o virusu HIV [" o aidsu, lahko dobite formacije v naslednjih stanovah: *Qvod za zdravstveno l«rstvo Kranj, Gospos-Ijtska 12, Kranj, Tel.: S1 556- izubijani pa Infekcijs-klinika, Japljeva 2 -Posvetovalnica za HIV/ Jds vsak ponedeljek od % do 14. ure, tel.: (061) §13 113, in,. 4210*3* '£* Inštitutu za m i kronologijo medicinske fa-luUete v Ljubljani, £orytkova 2, se lahko ^ui brezplačno in ano-Q}nino testirate glede °*užbe z virusom HIV. fpkličite po tel. (061) i«B 042, int 398, od 8. to 12. ure. Višja medicinska sestra Monika Ažman, predavateljica praktičnega pouka in strokovnih predmetov na zdravstveni usmeritvi Srednje šole Jesenice in dijakinje, vključene v zdravstveni krožek so pripravile škatlo zloženk in kondomov, Id bodo danes razdeljeni vsem dijakom na šoli. Pri nabavi materiala so jim pomagali v Gorenjskih Lekarnah, podjetje EMX, d.o.o. Lesce in Papirnica Polo z Bleda. septembra prijavljenih 60 pri-merov diagnosticirane okužbe z virusom HIV brez razvitega obolenja, 48 pri moških (dva od njih sta bila ob postavitvi diagnoze stara manj kot 13 let) in 12 pri odraslih ženskah. Pri moških je največ takšnih, ki so se okužili pri spolnih stikih z drugimi moškimi (25). Vsi okuženi hemo-filiki (11, od tega dva otroka) so bili okuženi Še pred obveznim testiranjem vse darovane krvi. Od 12 primerov okužbe z virusom HIV pri odraslih ženskah jih je bilo 7 okuženih s heteroseksualnimi stiki, tri so navedle injiciranje ilegalnih drog. Kot poročajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, zanesljivih ocen o porazdelitvi in širjenju okužbe z virusom HIV v različnih skupinah prebivalcev glede demografskih in vedenjskih značilnosti nimajo, vendar je gotovo okuženih precej več ljudi, kot je prijavljenih primerov. Epidemija aidsa in okužbe z virusom HIV sta v Sloveniji še v zelo zgodnji fazi. Kljub tveganim vedenjskim vzorcem različnih skupin ljudi, na primer za prenos z nezaščitemini spolnimi stiki in s souporabo pribora za injiciranje ilegalnih drog, se še v nobeni skupini ni začelo res eksplozivno širjenje okužbe. Lahko pa ga pričakujemo, ko bo virus v te skupine vnesen. Zato je nujno z intenzivnimi intervencijami med vsem prebivalstvom, predvsem pa pri mladih in v skupinah z višjim tveganjem, čim bolj omejiti tvegano vedenje. M. Ahačič Prednovoletno vzdušje se prebuja na ulicah Lučke in smrečice bodo! ^ teh dneh vsepovsod po Gorenjskem vidite može, ki skušajo mestne ulice in hiše odeti v bleščeče prednovoletno okrasje. Prazniki prihajajo tudi v naše kraje... j^ednovoletna mrzlica grabi gorenj ce že skorajda na J|8*kem koraku. V deželo j1 a južni strani Alp že priha-Ja Miklavž, letalski vozovnici ?° Brnika pa sta prav tako " fPTorvirala tusti Rnrirolr in rezervirala tudi Božiček ■ dedek Mraz. Gorenjci jjobro trojico seveda že zelo ^strpno pričakujemo. Nezgrešljiv del pričakovanja 0 tudi novoletne okrasitve, *a*o smo tokrat po večjih p°renjskih krajih povprašali, ..ako okrašeni bodo pričaka-u Praznike. »^a začetek se ustavimo v Ivanjski Gori. Novonastala j^ina, ki si precej debel kos vojega proračunskega kru-na odreže od turizma, bo kot °bičajno tudi letos lepo °*rašena sprejela svoje jjoste in obiskovalce. Kot so nam povedali na občini, je za °bčino taka okrasitev prav-*aprav nujnost, za prijetno *dušje bo poskrbelo približno 4000 novih žarnic od pateč do Mojstrane, po Vladah hiš se bo vilo okrog ^0 metrov svetlobnih tra- kov, v Kranjski Gori pa bo poleg tega blestelu tudi 70 na novo izdelanih svetlobnih teles. Vsa oprema bo letos doživela svojo prcmierno okrasitev, občino pa ie oziroma še bo stala nekaj žez milijon slovenskih tolarjev. Pri sosedih, v Jesenicah bodo za enotno okrasitev poskrbeli po možnostih. Za okrasitev vseh ulic letos ne bo zadosti opreme, kljub temu pa po zagotovilih pre-dprazničnega vzdušja to ne bo klailo. Mesto bodo okra- V občini so k sodelovanju povabili tudi vsa podjetja, nekaj se jih je vabilu že dozvalo. Prihodnje leto naj bi bile Jesenice bolj razkošno okrašene, saj bi sedanji opremi dodali tudi nekaj nove, tako da se Miklavž, Božiček in dedek Mraz v mestu ne bodo izgubili. Bled že po tradiciji svoje goste v preanovoletnem času pričaka lepo okrašen. Gorenjski biser se bo tudi letos ponoči lepo svetil. Na Bledu bodo prve lučke obiskovalce pričakale na Ljubljanski ces-tivse do Hotela Toplice, poleg tega pa se bo ponoči Eas svetlobe vlekel od hotela Jnion do Astorije, ter v delu promenadnega pasu od jezeru. Čez blejske ceste bo šest metrov visoko v 110 kompletih gorelo med štirimi in petimi tisoči žarnic, občino pa bo okrasitev veljala blizu enega milijončka. doline, prednost bo imela Bohinjska Bistrica in Rib-čev laz, opremi, ki je krasila Bohinj v pretekčih letih pa so dodali za sto tisočakov nove. V zadnjih letih smo se že kar nekako navadili na pre-dbožični Kranj. Gorenjski center, kakor Kranjčani radi imenujejo svoje mesto, mora praznike pričakati svojemu statusu primerno, tako da po zagotovilih svetlobnega okrasja in smrečja v mestu ne bo manjkalo. Tudi v Tržiču je tako, saj lučke in drevesca že dober teden opozarjajo na slovo od starega leta. Pohiteli so tudi Žirovci, letos so obesili petnajst kompletov več kot lani, okrasitev pa bo iz občinskega proračuna vzela okrog sto tisočakov. V splošnem bo torej december na Gorenjskem vesel in pisan, kako pa bo z belino, bomo pač videli. Lučke že so, če jih še ni, pa še bodo. Trojica možakov bo torej prišla v pravo pravljično deželo. • U.S. sevali okrog centra, Čufarjev Podobno je pri njihovih trg bo okrašen v celoti, poleg sosedih še dlje v dolini, v tega pa bodo imele prednost Bohinju Bohinjci bodo tudi stavbe s kulturnim značajem, letos okrasili del svoje lepe GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri Avto moto zvezi Slovenije so od torka do danes opravili 18 vlek Eoškodovanih vozil, 6-rat pa so nudili strokovno pomoč ob okvarah na cestah. Najdlje so se tokrat peljali v Bohinjsko Bistrico. GASILCI Kranjskim gasilcem oziroma prebivalcem Kranja in okolice so v ten dneh povzročali preglavice predvsem dimniki. Dve intervenciji so gasilci opravili zaradi požara, ki se je začel v dimniku. Tako so pohiteli v Cirče, na Grmicevo 19, kjer je požar izbruhnil v precej stari stanovanjski hiši in sicer se je najprej vnel dimnik. Nato so zagoreli še stropniki in stene okrog dimnika, gasilci pa so pomagali in rešili, kar se je rešiti dalp. Ponovno so pohiteli v Cirče, ko so jih poklicali s Smledniške 100 m tudi pri tej hiši se je vžgal dimnik. Vendar je bilo tokrat škode manj, iz dimnika se je predvsem močno kadilo, vendar so Šasilci vso stvar nato ržali pod nadzorom. Ponovno pa se je proti večeru vnel tleči les pri prejšnji hiši in gasilci so morali posredovati še enkrat. Vendar pa v teh dneh tudi voda ni ostala tam, kjer naj bi bila. Zaradi poplave so kransjke gasilce na pomoč poklicali iz Kranjskega kolačka in gasilci so odvečno vodo počrpali. Na Jesenicah je tokrat zagorel kontejner s smetmi v Podmežakli in gasilci so pohiteli tja in požar pogasili, še preden bi utegnil povzorčiti še večjo škodo. Njihov rešilni avto so jeseniški gasilci v teh dneh uporabili za prevoze 3-krat imeli pa so še eno tehnično intervencijo, in sicer so merili prisotnost plina v Plamenu kropa. V Gledališču Tone Lufar pa imeli med predstavami postavljeno gasilsko stražo. NOVOROJENČKI V Kranju se je od torka do danes v porodnišnici rodilo 11 novih Gorenjcev. 7 jih ie bilo moškega, 4 pa ženskega spola. Tokrat je bil ob rojstvu najlažji deček, ki je tehtal 2.370 gramov, najtežja deklica pa je tehtala 3.700 gramov. Tudi na Jesenicah je bila najtežja deklica (tehtala je 4.350 gramov) in najlažji deček z 2.820 grami. Sicer pa so se rodile 4 deklice in 2 dečka. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurškem oddelku 157 ljudi, ki so urgentno pomagali pomoč zdravnikov, na internem oddelku jih ie bilo 46, na pediatriji 20 in na ginekološko-porodniškem oddelku 15. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHliTVOM, SPODNJA BESNICAII Direkor Agencije povabljen na sejo Medvode, 30, novembra - Občinski svet občine Medvode je v torek v nadaljevanju pred tednom dni prekin jene seje imenoval člana sveta dr. Jožeta Duhovnika in Ferdinanda Trupeja v koor-dinancijsko komisijo za delitev premoženja bivše družbenopolitične skupnosti mesta Ljubljana. Ža predstavnika občine Medvode v sosvetu načelnice upravne enote Ljubljana je občinski svet imenoval predsednika Mitjo Ljubeljska. Občinski svet se je tudi strinjal z imenovanjem Marjane Jelen za ravnateljico Osnovne šole Simon Jenko Smlednik. Pri imenovanju predstavnika občine v komisijo za dodeljevanje kreditov pri Agenciji za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva občine Ljubljana - Šiška pa je prišlo do manjšega zapleta. Pravzaprav predlagani član občinskega sveta Roman Tehovnik ni bil izvoljen, ker občinski svet, ko bi moral glasovati, ni bil sklepčen. V prostoru na seji ni bilo članov z liste SKD in LDS. V nadaljevanju pa so potem sprejeli sklep, da se na naslednjo sejo občinskega sveta povabi direktor Agencije Emil Kandrič. • A. Ž. Hvala za odziv Medvode, 30. novembra - V nedeljo, ko je bil v občini Medvode v okviru slovenskega Tedna Karitas dan Karitasa iz župnij Sora, Pirniče in Preska, je TV Medvode pripravila okroglo mizo, ki je potekala od opoldneva do polštirih popoldne. V njej je sodelovala tudi socialna služba iz občine Medvode. V dobrodelni akciji Klic dobrote so zbrali 450 tisoč tolarjev in 300 kilogramov krompirja. Tako je tudi tokrat TV Medvode, ki je bila pred leti začetnik danes vseslovenske dobrodelne akcije, ne ie uspešno obeležila, marveč tudi pripomogla k zbiranju gomoči. Ob 16. uri pa je il v dvorani kulturnega doma v Sori tudi koncert otroških pevskih zborov in skupin sol iz medvoške kotline ter tria Novina. Vsem, ki so se tako ali drugače v nedeljo v občini Medvode oziroma na območju omenjenih treh župnij odzvali na Klic dobrote, iskrena hvala. Novo pokopališče Pirniče, 30. novembra • V nedeljo bodo v krajevni skupnosti Pirniče v občini Medvode slovesno obeležili pomembno pridobitev. V novi cerkvi v Pirničah bo ob 14.30 najprej slovesna sveta maša, ob pol štirih popoldne pa bo potem odprtje in blagoslovitev novega pokopališča. O pripravah, delu v krajevni skupnosti in akciji za ureditev novega pokopališča bosta poleg župana Staneta Žagarja spregovorila še predsednik KS Pirniče Štefan Čebašek in član gradbenega odbora Franci Rozman. V kulturnem programu bodo nastopili Lovski pevski zbor Medvode in recitatorji. A. Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Občinski svet Medvode nadaljeval sejo Sprejet rebalans proračuna Tik pred koncem leta bo občinski svet še enkrat odločal o spremembi letošnjega proračuna. Medvode, 30. novembra - Torkovo nadaljevanje pred tednom dni prekinjene seje občinskega sveta občine Medvode je bilo najbolj pomembno zaradi časovne stiske, v kateri se bi znašel občinski svet, če bi se pri predlaganem sprejetju sprememb odloka o občinskem proračunu za letos kaj zapletlo. No, posebnih zapletov ni bilo, tako da bodo člani sveta po napovedi vodje oddelka za proračun in finance Dušana Brekiča lahko na zadnji letošnji seji še enkrat razpravljali o rebalansu oziroma spremembi proračuna. Tokrat pa so predlagane spremembe sprejeli. Po tem, ko so postavko 2 milijona za informativno dejavnost in 4 milijone za CATV Medvode ob tehtanju variant in možnosti združili pod enotno opredelitev informativna dejavnost in namenili zanjo 5 milijonov, so preostali milijon namenili za šport. Kljub drugačnim predlogom pa so nazadnje namenili za malo gospodarstvo predloženih 5 milijonov tolarjev. Očitno pa bodo, če bo država opredelila svoj delež, ob ponovnem rebalansu ali pa v proračunu za prihodnje leto še enkrat razpravljali o investiciji v Goričanah in pogojenem občinskem deležu za investicijo. Čeprav je bilo v zvezi z malim gospodarstvom, pa tudi turizmom in kmetijstvom več mnenj in opozoril glede razvoja teh dejavnosti v občini, je Dušan Brekič posebej poudaril, da omenjene dejavnosti niso obvezne postavke v občinskem proračunu. Seveda pa se lahko za posamezne programe s področja teh in drugih dejavnosti, ki niso predmet financiranja občinskega proračuna, ne-menijo določena sredstva. Kar pa zadeva informativno dejavnost, so člani sveta ocenili, da bodo v občinskem proračunu namenjeni denar razdelili na podlagi pogodb, ne pa na podlagi kapitalskega vložka. Tako so za prenašanje občinskih sej in poročanje o dogajanjih v občini že sklenili pogodbo s TV Medvode v znesku 1,9 milijona tolarjev. Podobno pogodbo pa naj bi po torkovi razpravi v občinskem svetu sklenili v znesku 3,1 milijona tudi za izdelavo promocijske turistične videokasete občine Medvode. • A. Žalar Kakšen bo prihodnji sejem? Kranj, 30. novembra - V začetku tedna se je sestal odbor za pripravo Slovenskega sejma kmetijstva in goz* darstva prihodnje leto. Člani odbora s predstavniki PPC Gorenjski sejem, Kmetijsko svetovalne službe KZ LjuM' jana-oddelek Kranj in Zavoda za dove Slovenije-oddelek Kranj so *j dogovorili, da bodo na sejmu, ki bo op 29. marca do 5. aprila tudi posvet«-okrogle mize in kmetijska ter gozdarsP predavanja. Se posebej bodo izpostavi« članstvo v CEFTI in vpliv evropsk* skupnosti na naše kmetijstvo in g°£ darstvo, V program so uvrstili tu» posvet o hudourništvu, predavanje e mehanizaciji in posvet z vodstvi srednjp šol s področja kmetijstva, gozdarstva & agroživilstva. Poskrbeli bodo tudi # gorenjsko velikonočno tržnico in oceO" jevanje pirhov. Za predsednika organ1' zacijskega odbora sejma so izvolili m«£ Jurija Kurara. V prihodnjih dneh&° Gorenjski sejem ustanovil se organih' cijske odbore za Sejem malega gosp^ darstva, kooperacij in podjetništva, razstavo Slovenski proizvod - Slovens*8 kakovost in za Sejem Zaščita - Prote* tion. • A. Z. Seja bohinjskega občinskega sveta Svet se je odločil v dobro jezera Občinski svet je podprl izgradnjo kanalizacije od Ukanca do Mladinskega doma in soglašal, da občina zagotovi manjkajoči denar za naložbo s posojilom republiškega ekološko razvojnega sklada. Večji pregled in nadzor nad plačevanjem takse Svet je prvič obravnaval odlok o turistični taksi, ki Bohinjska Bistrica - Odločitev je za bohinjsko občino in tudi za širši prostor pomembna predvsem zato, ker pomeni začetek sanacije Bohinjskega jezera. Občina je za naložbo v letošnjem proračunu namenila 11,5 milijona tolarjev, od države ji je uspelo dobiti 24,4 milijona tolarjev nepovratnih sredstev, za manjkajočih 45 milijonov tolarjev pa bo po ponedeljkovi odločitvi občinskega sveta kandidirala za ugodno posojilo republiškega ekološko razvojnega sklada. Gradbeno podjetje Bohinj, Id so ga za izvajalca izbrali na razpisu, naj bi z gradnjo končalo avgusta prihodnje leto. Čeprav vabilo na ponedeljkovo sejo bohinjskega občinskega sveta ni obetalo posebno zanimive in dolge seje, je bila seja, kot smo zvedeli, prav takšna - dolga in zanimiva. Trajala je polnih devet ur, od petih popoldne do dveh zjutraj. Predsednik sveta Jože Cvetek je ob enajstih zvečer sicer predlagal, da bi sejo prekinili in z njo nadaljevali kdaj drugič, pa svetniki niso bili za to in so dnevni red, ki so ga s sedmih točk razširili na trinajst, "obdelali" do konca. Svetnik Franc Reš je odstopil In kaj vse so sklenili in odločili? Med drugim so se seznanili z odstopom svetnika Franca Reša iz Bohinjske Bistrice, sicer člana SDSS. Sprejeli so odlok o delovnem področju občinske uprave in Eotrdili poročilo o izvajanju oncesije po odloku o prometnem in obalnem režimu ob Bohinjskem jezeru. Ko so obravnavali nekatere premoženjsko pravne zadeve, predvsem prošnje občanov o odkupu, najemu in zamenjavi zemljišč, so odložili sklepanje o zemljiščih, za katere so posumili, da so lahko predmet denacionalizacije. Do prihodnje seje bodo zato o tem pridobili potrebne podatke od radovljiške upravne enote. Bohinj se Martinčku ne odpoveduje Občinski svet je na seji popravil, kar je spregledal pf pripravi statuta občine, in ga je dopolnil tako, da r "sporni" Martinček oz. del Jelovice, ki ga je država P*[ razmejevanju določila bohinjski občini, tudi po določb statuta del občine Bohinj. Čeprav je iz radovljiške obtW slišati, da ta del Jelovice sodi v njihovo občino, se * Bohinju ne mislijo odpovedati temu, kar jim je da* država. In če v Radovljici menijo, da je država P* določevanju mele storila napako, naj radovljiška obči** to poskuša urediti na državni ravni. predvideva, da bi bila taksa v vsem letu enaka ne glede na to, ali gre za glavno ali za "mrtvo" turistično sezono. Z odlokom želijo povečati tudi pregled nad plačevanjem takse m nadzor. Vsi, ki sprejemajo goste na prenočevanje, naj bi občinski upravi do 20. v mesecu za pretekli mesec posredovali poročilo o plačani taksi, za nadzor nad izvajanjem odloka pa naj bi pooblastili tudi občinsko redarsko službo. Občinski denarji za ski bus in tekaške proge Ob tem, ko je občinski svet sprejel tudi več sklepov, ki zadevajo kmetijstvo, je podprl predlog komisije za turizem in iz (rebalansiranega) proračuna namenil 1,6 milijonov tolarjev za sofinanciranje "ski busa", ki naj bi v letošnji zimi vozil na relaciji Kobla - Vogel. Pa n?! to! Svet je odobril 800 ti« tolarjev tudi Turistični zadrj Bohinj, ki bo poskrbela Z*' da bodo pozimi urejen« , f kaške smučarske proge L potrebe rekreativcev in j^jj tov) v spodnji in zgornji vi hinjski^ dolini, Na Jezeru Ukancu i" °;j snežni w Stari Fužini, v morebitni tanjši tudi v višjeležečih pre Koprivnika. • C. Zaplotni" Seja radovljiškega občinskega sveta t Do lokacije brez geoloških raziskav Ker lastniki zemljišč na možnih lokacijah za izgradnjo deponije ne dovoW, geoloških raziskav, je radovljiška občina zaprosila ministrstvo za okolje prostor za soglasje, da bi postopek nadaljevali le na osnovi geoloških k^' Razširjena seja sveta KS Radovljica Ne želimo biti brezplačni občinski servis Radovljica - Svet krajevne skupnosti Radovljica je v ponedeljek zvečer sklical razširjeno sejo sveta, na kateri je obravnaval osnutek statuta krajevnih skupnosti, postavke občinskega proračuna o letošnjem financiranju krajevnih skupnosti, dogovor o SGP Gorenjcu in še nekatera druga vprašanja. Kot je po seji povedal predsednik sveta Lado Eržen, ima krajevna skupnost veliko pripomb na predlagani osnutek statuta, predvsem pa se ne strinja s tem, da bi bila krajevna skupnost v prihodnje le brezplačni servis občini oz. njeni upravi. Zahtevajo, da statut opredeli konkretne pristojnosti krajevnih skupnosti (še posebej pri prostorskem urejanju), njihove finančne vire in tudi premoženje. V svetu nasprotujejo temu, da bi občina odvzela krajevnim skupnosti nekatere finančne vire, s tem pa tudi finančno moč, in razmišljajo, da bi se v prizadevanjih za uveljavitev svojih zahtev povezali z večjimi krajevnimi skupnostmi v občini. Kar zadeva dogovor o SGP Gorenjcu, v krajevni skupnosti podpirajo načrte gradbenega podjetja iz Radovljice, da oi vse obrate preselilo na območje separacije, vendar le pod pogojem, da uredijo primeren priključek na gorenjsko magistralno cesto. Čeprav je ustavno sodišče zaustavilo postopek za volitve organov krajevnih skupnosti, so na razširjeni seji sveta imenovali volilno komisijo in zahtevali volitve po večinskem sistemu, ki edini zagotavlja, da bodo v organih zastopana vsa območja krajevne skupnosti. Za občinsko priznanje niso predlagali nikogar, podprli pa so kandidata iz Radovljice, ki ga je predlagala leska osnovna šola. • CZ. Radovljica - Po pogodbi med blejsko, bohinjsko in radovljiško občino, Komunalo Radovljica ter vaščani Črnivca oz. krajevno skupnostjo Brezje bo Komunala lahko odlagala smeti na deponijo na Črnivcu še do konca maja prihodnje leto, če bodo občine do konca letošnjega leta pridobile in predložile krajevni skupnosti Brezje vso potrebno tehnično dokumentacijo za novo lokacijo. Kot smo slišali na seji radovljiškega občinskega sveta v sredo, postopek iskanja lokacije miruje. Lastniki zemljišč na območju možnih lokacij ne dovolijo geoloških raziskav, v državi pa za zdaj ni predpisa, s katerim bi jih lahko k temu prisilili. Pa ne le to! Čeprav (centra za ravnanje z odpadki) Marko M*^ je zaprosil ministrstvo za okolje in prostof ^ soglasje o tem, da bi strokovne osnove^ analize vplivov na okolje na območju možnih lokacij izdelali brez geoloških ^ torej le na podlagi geoloških kart. Z ministp 1, doslej odgovora še niso prejeli, pričakujej0 'jji ga vsak dan. Odbor za urejanje prostor3 varstvo okolja, ki ga vodi Primož SenČaMj občinskemu svetu med drugim predlagal^ $ do zemljišča prišli z javnim razpisom. %W 1 Vladimir Černe je svetnike seznanil, da. pi iskanje primerne lokacije vključili tudi lju*' j se s tem poklicno ukvarjajo (trgovcy nepremičninami), in da so že zaprosili )eS6^ im lanuo k lemu prisnm. ra ne ie io: čeprav , r------- -- ——----„ r. .. 4rt«/0^ bi lastniki že dovolili terenske raziskav?, ni ko občino, pod kakšnimi pogoji bi famj poti, da bi brez njihove volje (z razlastitvijo, 1 ugotovitvijo javnega interesa ali kako drugače) pridobili zemljišče. Radovljiška občina je v takšnih okoliščinah ubrala drugačno pot. Vodja projekta "cero" Čil" Ob tem, ko je občinski svet zavrnil poro Občina ne bo solastnica Sukna Občinski svet je zavrnil predlog, da bi občina terjatev do podjetja Sukno Zapuže v znesku nekaj manj kot 59 milijonov tolarjev spremenila v lastninski delež. Velika plaketa Čopu in Pogačarju Občinski svet je sklenil, da letos najvišje občinsko priznanje, to je veliko plaketo občine, podeli športnikoma Ro-manu Pogačarju in Iztoku čopu, plaketo Antona Tomaža Linharta pa Romanu Gašperinu in Bdiju GnilŠku, četrti fazi projekta "cero", je bifo razpravi slišati različna kritična mnenja nik Marko Bezjak je menil, da poročilo ^ zamegljuje stvari, kot nakazuje rešitve, »."^ slaba organiziranost pri delu na tem Vx°f$ ne daje velikega upanja, da bi problem rešili. Nevarnost, da se bo ponovila ^° J danska zgodba, je vse večja. Vinko Magis^ji ob poslušanju razprave ni mogel zoej,|f občutka, da ne gre samo za reševanje pr? <$ matike odlaganja odpadkov, ampak tuj&2 "spopad med tremi različnimi svetovi". Stušek je menil, da z vaščani Črnivca 0 krajevno skupnostjo Brezje verjetno n« težko skleniti nove pogodbe o odlag^ odpadkov na Črnivec, le cena bo brz* $ višja. Da se s problemom iskanja IokacjJ y novo deponijo ukvarjata dva organa, J6h njegovem mnenju slabo znamenje za usp^ C. Zaplet PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS IZ GORENJSKIH OBČIN finski svet Cerklje Mlačno ob proračunu, vroče ob skakalnicah Ječ pozornosti kot rebalansu občinskega proračuna so cerkljanski svetniki tokrat namenili ^ftinevno nedovoljenim posegom na Krvavcu. ^je, 1. decembra - Preden L Se lotili obravnave rebalansov etošnjega občinskega pro-i?Una> so člani občinskega S|."a Cerklje temeljito pretre-realizacijo proračuna do 4 ^ttbra in dognali, da jim r. *onca leta (zlasti še po D«ansu) ostane veliko deko?8' ^oraD''' so 'e nekaj več 'Polovico sredstev. Hoia Janeža je zanimalo, ali lahko neporabljeni denar Iznese v prihodnje leto in ali d, občina potem od države (J^Ja manj denarja, ker levjega ni porabila. Župan (j^c Cebulj je menil, da se Ijj,le kaka tretjina proračuns-sredstev prenesla v leto jej °> in sicer ta denar varču-Jol 2a prihajajočo dograditev 'rervrtca. Preostali dve li i!ln'.Pa bosta naglo skopne-dri *k ^m ^° treDa razporediti sil« n'm dejavnostim, ga-^ Vfu in drugim postavkam, j0iIn občini narekuje država. 0l?? Javornik, finančnik iz da.lne Kranj, pa je pojasnil, df/^ajo podobne skrbi tudi v i"Eih občinah, kjer bodo telil °in letošnjega denarja obo- proračune prihodnjega leta. Vnaprej pa bo treba občinski denar razporediti po dvanajstinah in enakomerneje trošiti. Župan je tudi predlagal, da se tretjino denarja, namenjenega športu v občini Cerklje, prenese v prihodnje letb, z namenom, da se zgradi telovadnica, podobno pa razmišl-jajo tudi za kulturno dejavnost. Spet je bilo slišati ugovor predstavnika LDS Boža Janeža, ali je smiselno odtegovati društvom od redne dejavnosti. Dobil je odgovor, da športna društva, ki naj bi v prihodnje ustanovila občinsko športno zvezo, s predlogom soglašajo. Franc Žlebir iz SLS je pripomnil, da je šlo za intervencije v gospodarske dejavnosti manj denarja, kot je bilo spočetka predvideno, pričakovanja podjetnikov, ki bi radi s pomočjo občine razvijali obrt, drobno gospodarstvo, turizem, pa so velika. Župan je menil, da slednje ne drži, saj je bilo za kredititir-anje te dejavnosti zelo malo zanimanja, na razpis so menda prispele le štiri vloge. Ali nima občina nemara preos- trih kreditnih pogojev, je pritegnil Božo Janež, medtem ko so ostali svetniki večidel menih, da ljudem pač ne kaže vsiljevati posojil, saj vsakdo presodi, ali si ga lahko privošči ah ne. Rebalansu občinskega proračuna so namenili veliko manj časa in ga brez večjih razpravljanj tudi potrdili. Pač pa je bila obširnejša in tudi veliko bolj energična razprava ob županovem poročilu o nedovoljenih posegih v prostor na območju Krvavca in Strmola. Župan je ponovil (tudi našim bralcem znano) zgodbo o tem, kako je prišlo do njegove prijave zoper nedovoljene posege v prostor na Krvavcu. Povedal je, da si je sporni teren na Kriški planini ogledal dvakrat, drugič tudi v navzočnosti policista, in da je po njegovi presoji prišlo do nedovoljenega poseka več dreves. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta je hotel od svetnikov dobiti mnenje o svojem ravnanju in podporo predlogu, naj si poseona komisija ogleda teren in presodi, ali je bila na Krvavcu storjena škoda ali ne. Večina svetnikov mu je na seji izrekla podporo, češ da ima župan pravico vedeti, kaj se dogaja na območju njegove občine. Medtem so si tudi inšpektorji že ogledah teren in menda ocenili, da nedovoljenih posegov ni bilo. Županu naklonjeni svetniki so tudi poudarjali, da niso proti razvoju turizma in športa na Krvavcu, vendar morajo biti vsi posegi v prostor v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji, območje Krvavca pa je zaradi virov pitne vode še posebej občutljivo. Svetniki so bili zgroženi tudi nad objavami o domnevni županovi laži v našem časopisu, kar je Franca Čebulja deloma tudi spodbudilo k temu, da je pri občinskem svetu iskal potrditve za svojo odločitev o prijavi "nedovoljenih posegov v prostor". O črnem odlaganju smeti v Strmolu, ki je bilo tudi predmet njegove prijave, pa zaenkrat še ni nič novega. Menda bo inšpekcijski ogled ravno v petek, 1. decembra. • D. Z. Žlebir ZRCALCE, ZRCALCE... Tokrat brez magije Ko so svetniki občinskega sveta v Žireh v torek prišli na sejo v Družbeni dom Partizan, so ugotovili, da je sejna soba tudi tokrat nezakuriena, zato jih je župan • direktor Alpine Bojan Starman povabil v sejno sobo Alpine. Na maratonski več kot pet umi seji smo izvedeli, da je v Partizanu problem z varovalkami, do katerih nimajo dostopa, vzrok pa so nesporazumi z najemniki. Najbolj zgovoren podatek je, da je občina zaradi tega vložila na sodišču kar pet tožb, dve tožbi pa sta na isto temo vloženi tudi proti njej. S spremembo sejnega prostora je bil najbolj zadovoljen svetnik Franci More, kije prepričan, da je bila sejna soba v Partizanu z magijo uročena. Le na tak način si namreč razlaga "nerazumno" ravnanje občinskih svetnikov v primeru gradnje poslovno stanovanjskega centra v Žireh. Če damo iz proračuna, ne bo treba pri "ofm" Šenčurski občinski svetniki so tokrat med drugim ugodili prošnji domačega župnika za sofinanciranje veroučnih učilnic. Svetniki so za ta namen odobrili dva milijona proračunskega denarja. Odločitev, ki sicer ni imela nasprotnikov (učilnice bodo služile Širšim farnim potrebam), so na koncu podkrepili še z ocvirkom enega od svetnikom: kar dajmo iz občinskega proračuna, da ne bo treba dati pri "ofru" med nedeljsko mašo. Z levo roko nad zmaja Sveti Jurij v boju z zmajem bo postal uradni simbol občine Šenčur. Osnutek je bil že sprejet na občinskem svetu. Farni zavetnik sv. Jurij v zlato beli opravi na belem konju s sulico prebada zelenega zmaja, ki se zvija pod konjevimi kopiti. Barve in detajli sicer niso povsem identični onim na farni cerkvi, vendar so se morali Šenčurjani s tem prilagoditi, ker so jih z enakim občinskim simbolom Že prehiteli v Šentjurju. O barvah sicer ni bilo veliko besedi, pač pa o tem, da vitez prebada zmaja z levico namesto z desnico. Občinski svetniki so si bili naposled soglasni, da je bil vitez Jurij dovolj vešč vojščak, da je s sovražnikom lahko opravil z levo roko. Gorenjski zdravniki se strokovno izpopolnjujejo Kranj, L decembra - Gorenjsko zdravniško društvo, ki rau Predseduje mag. dr. med. Branko Lubej iz Zdravstvenega %ia Bled, vključuje 382 gorenjskih zdravnikov in zobozdravnikov. Aprila letos je društvo priredilo srečanje slovens-"Jn zdravnikov z bogato strokovno vsebino, kjer so predavali Nunski domači strokovnjaki. Pripravilo je tudi več strokovna predavanj v sodelovanju s farmacevtskimi tovarnami, ^rganiziralo pa je tudi dve strokovni ekskurziji, eno v Padovo, prugo pa v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom v J"°rabje. Obe so ocenili kot zelo uspešni, zlasti kar zadeva *°delovanje in izmenjavo s kolegi iz sosednjih držav. , .Oktobra je društvo priredilo slovenski medicinski ples, *J Je na Bled pritegnil veliko zdravnikov iz vse Slovenije, Jj^dtem ko so se gorenjski zdravniki te kulturne in arjJŽabne prireditve udeležili v zelo majhnem številu. . Na zadnji seji pa je Gorenjsko zdravniško društvo ^enovalo komisijo, ki bo pripravila predloge za podelitev Poznanj: zlatega prstana in nagrad za zdravnike m zoboz-Ravnike za dosežke na področju njihovega dela, • D.Ž. Telovadimo, pa plešemo... Tako bi lahko rekli malčki, ki obiskujejo popoldanske dejavnosti v enem od tržiških vrtcev na Deteljici. Naša fotografija je z zadnjega srečanja telovadnega krožka, ko so malčki staršem pokazali, kaj so se na krožku do sedaj naučili. Seveda pa vsi ne telovadijo. Del otrok obiskuje dramski krožek, spet drugi pravljičnega, eni se učijo angleškega jezika, pa plešejo, hodijo v planine. Prav nikomur ni dolgčas, v vrtec pa se otroci tudi v popoldanskih urah radi vračajo. • Foto U.Š. Starši spoznavajo delo osnovnošolcev Podbrezje, L decembra - Danes imajo v osnovni šoli dan odprtih vrat. Starši učencev prvega in drugega razreda si bodo lahko ogledali potek integriranega pouka v kombiniranem oddelku. Medtem ko bodo prvošoički spoznavali priprave živali na zimo, bodo drugošolčki primerjali razlike življenja med mestom in vasjo. Učenci tretjega in četrtega razreda so opravili projektno nalogo o kmetijstvu, med katero so obiskali tudi Korenčanovo domačijo v Dolenji vasi. Projekt bodo sklenili s predstavitvijo raziskav svojim staršem. ♦ S. Saje GORENJSKE KORENINE devetdeset let Cecilije Šinkovec Čas pa kar hiti Jegunje - V soboto so domači pripravUi lepo praznovanje ^^^JSST^Mitm t« J»Ji mami, babici in prababici CeciEji Šinkovec,^ je tri dni ^L^S^^^ W praznovala devetdeseti rojstni dan. Pred kratkim se je iz Je ,ime ; • Radovljice preselila k sinu v Begunje in pravi, da ji je kljub "JfW }n dva sinova. verjamem, da kdo tako z veselje poje toliko kruha, kot je mojega pojedla Lidija." Pa ne le po kruhu, tudi po odličnih piškotih in poticah je bila poznana. ^ki starosti lepo. I šinkovčeva mama je dolga eta živela pri hčeri v Radovljici, po njeni, žal pre- Eodnji, smrti pa se je Preselila k sinu v Begunje. ^Omači vedo o njej povedati ,anio dobro - da je vedno ^obre volje, da se ji visoka parost še nič ne pozna in da f Prva pri hiši, ki prebere vse asopise. Tudi televizijo še P°gleda, najbolj jo zanima P°rt. Sama je mnogo bolj *romna. Pravi, da ni nič P°sebnega, da je taka kot e«na drugih, in da ima pač ječo, da dolgo živi. "Pa kot £trok nisem bila nič posebne-«t>" se posmeji na svoj račun. 8olehna, šibka." Morda i^jov ker so pri hiši, kjer je 'io kar dvanajst otrok, j^omno živeli. "Lačni nis-j 0 bili nikoli, preveč siti pa **di ne. Vsi bratje in sestre so Pomrli nekje med šestdesetim ^ sedemdesetim letom star- sti. moža sem izgubila že ^^enaindvajsetimi leti. " Kot mlado dekle je služila pri učiteljicah v Medvodah. Ze takrat so jo, komaj sedemnajstletno, pohvalili, da peče najboljši kruh daleč naokrog. Do pred kratkim ga je še pekla in nasmeji se, ko se spomni na vnukovo ženo, ki se mu nikoli ni mogla upreti. "Saj komaj Da je zadovoljna tudi s 'ta mladimi', pravi. Zdaj ima že šest vnukov in tri pravnuke. "Pridni so bili moii. Nikoli jih nisem tepla, vedno so me ubogali." Še posebej dobro se je razumela s pokojnim zetom. Trideset let so živeli skupaj, pa se nikoli niso sporekli. "Tomaž me je imel tako rad, da sem mu včasih rekla, da me ima celo raje kot svojo ženo... Vse mi je naredil, po operaciji me ni pustil niti v trgovino, kaj šele po drva!" Zdaj več počiva kot včasih, ko je vstajala zgodaj in dneva kar ni in ni hotelo biti konec. Varčna je, pravijo njeni, še vedno. Zdravje ji tudi dobro služi, pred osmimi leti je bila prvič pri zdravniku. In kar ne more verjeti, da je teh devetdeset let tako hitro minilo. "Dvakrat se obrneš, pa si v mojih letih," se smeji in nas Eovabi, da se čez deset let, o bo praznovala stoletnico, spet vidimo. • M.A. Z desete seje občinskega sveta v Naklem Odbori se lotevajo prvih nalog Na komunalnem področju so se spoprijeli z reševanjem posameznih problemov, za gospodarsko dejavnost pa še iščejo prave usmeritve. Naklo, 1. decembra - Poročilom odborov pri Tomaž Stepišnik ugotavljal, da ima Naklo malo občinskem svetu so na seji namenili največ naravnih in drugih danosti za turizem, zato bi bilo časa. Polemično razpravo je spodbudil pre- potrebno najprej ugotoviti realne možnosti za dvsem odbor za gospodarstvo z razlago smernic razvoj turizma. Na drugi strani je Tadej Markič za spodbujanje turizma. Medtem ko je ena vztrajal pri predlogu, naj bi Naklo razglasih za stran predlagala usmeritev občine v turizem, se turistično občino, kar bi omogočilo vsaj postavitev je druga stran spraševala o realnih možnostih za razcvet te panoge. Prevladalo je spoznanje, da s 500 tisočaki iz letošnjega proračuna ne bo moč storiti kaj dosti. Poročila treh od skupno štirih odborov so njihovi predsedniki predstavili le ustno, zato je šlo predvsem za seznanjanje z opravljenim delom. Odbor za komunalo in infrastrukturo se je ukvarjal z ureditvijo ločenega zbiranja odpadkov pri železniški postaji v Naklem, kjer se še dogovarjajo za postavitev ograje okrog zabojnikov. Seznanil se je z vlogo prebivalca podbreškega naselja Gobovce za nakup občinskega zemljišča in prošnjo krajanov Turistične ulice v Naklem za rekonstrukcijo ceste. Po pripravi gradiva bodo o obeh predlogih odbora sklepali na prihodnji seji, že tokrat pa so se odločili, da bodo naročili pripravo projekta za izgradnjo kanalizacije v štirih nakelskih ulicah in Cegelnici. Na 3. seji odbora za gospodarstvo so predlagali, naj bi za kmetijstvo skrbela posebna komisija. Na področju malega gospodarstva še niso ugotovili zanimanja za ureditev obrtne cone v Naklem, zato naj bi denar namenili za zagon dejavnosti v društvu obrtnikov oziroma podjetnikov. Za turizem so oblikovali nov predlog smernic delovanja, s katerim naj bi dosegli predvsem lepši izgled krajev, boljšo predstavitev s turističnimi oznakami, zainteresiranost domačij za kmečki turizem in ureditev raznih zanimivosti. V razpravi je svetnik protihrupnih zaščit ob izgradnji avtomobilske ceste. Polemiko o kriterijih za turistično občino so končali ob spoznanju, da zaenkrat nimajo niti predloga o porabi 500 tisočakov iz letošnjega proračuna za pospeševanje turizma. Odbor za družbene dejavnosti deluje prek dveh komisij, ki se ločeno ukvarjata s kulturo in športom. Predsednik je naštel nekatere že izvedene in nekatere načrtovane prireditve. Opozoril je na zavzemanje športnikov za izgradnjo večje dvorane pri nakelski šoli od sedanjih načrtov, povabil pa je tudi k sodelovanju pri pisanju za občinsko glasilo. Na račun zadnje številke je slišal nekaj kritik zaradi domnev o nezanimivi vsebini in neobjavljenega prispevka. Odbor za splošne zadeve, ki je edini pripravil pisno gradivo, je predlagal več sklepov. Občinski svet se je strinjal, da bo občina obdarila otroke vseh treh šol s skupnim darilom v vrednosti okrog 50 tisočakov za šolo. Od prihodnjega leta dalje bodo obdarovali prebivalce, ki bodo praznovali 80. in 90. rojstni dan ter vsakoletni jubilej po 90. letu. Občina bo zagotovila tudi denar za plačilo obreda ob praznovanju zlatih in bisernih porok. Svet je sprejel tudi predlog odbora, da se zavrne nepravočasno dana vloga za stanovanjsko posojilo, odobri pa 15 prošenj. Komisija je že obiskala prosilce in sestavila prednostni vrstni red. • S. Saje REPORTAŽA Če so otroci v parlamentu Tokrat o človekovih razvadah Dnevni red je bil bolj zanimiv kot pri pravih poslancih. V prostorih škofjeloške občine so v torek dopoldne sejali, pa ne občinski svetniki, ampak otroci, predstavniki vseb treh škofjeloških šol, OŠ Peter Kavčič, OŠ Cvetko Golar in OŠ Ivan Grohar. In tudi "dnevni red" je bil bolj zanimiv, kot pri starejših, mladi parlamentarci so se namreč pogovarjali o človekovih razvadah, drogah, alkoholu, kajenju... Delovno predsedstvo, uvodna beseda, predstavitev posameznih stališč, "poslanska vprašanja", kot v pravem parlamentu, povabljeni so bili tudi ugledni gosti, med njimi škofjeloški župan Igor Draksler in Jože Bogataj, vodja centra za odvisnike v Kranju. Tokratna tema je bila namreč, kako razvadam, kot so droga, kajenje, alkohol reči ne, kako živeti čimbolj zdravo. Tako imenovani "občinski otroški parlament" je pravzaprav le vmesna 'Glava" otroškega parlamenta stopnja med otroškimi parlamenti po posameznih osnovnih šolah in pa državnim otroškim parlamentom, ki bo še ta mesec že šestič po vrsti v Ljubljani. Pravzaprav se pod imenom otroške demokracije skriva širša akcija, preko katere se otorci v osnovnih šolah po-bližje spoznavajo s stvarmi, ki se dogajajo v njihovi bodisi bližnji ali dalnji okolici. Bizjak Urška, mentorica šolske skupnosti v OŠ Peter Kavčič je povedala, da so v okviru Svobodni sindikati na Gorenjskem so vsakodnevno med delavci Trde izkušnje so utrdile stanovsko organizacijo Sindikalno članstvo se je pred petimi leti razdrobilo med številne organizacije. Na Gorenjskem imajo največ članov svobodni sindikati. Radovljica, 1. decembra - Teža političnih in zlasti gospodarskih sprememb v zadnjih petih letih je legla predvsem na delavčeva pleča, je na konferenci območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko ugotovil njen dosedanji predsednik Sandi Bartol. Predrugačilo pa se je tudi sindikalno gibanje, ki mora bolj kot prej ščititi delavca v okoliščinah, ki so daleč od pravne države. Svobodni sindikati imajo med delavci na Gorenjskem največ pristašev, kar 35 tisoč (več kot polovica zaposlenih) se jih je pred nekaj več kot štirimi leti odločilo za to delavsko organizacijo, ki je po številčnosti četrta v sestavi ZSSS. Na Gorenjskem ni le številčno najmočnejša, je poudaril nekdanji predsednik v precej čustveno obarvanem pregledu štiriletnega dela, temveč tudi strokovno sposobna najbolj težavnih pogajanj z vodstvi podjetij in državnimi organi. Takoj po ustanovitvi aprila 1991 so stanovnsko organizacijo začeli kadrovsko in organizacijsko utrjevati, zaposlili so pravne strokovnjake in nudili članstvu vse vrste strokovne pomoči, nemalokrat tudi Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič ie svojim gorenjskim kolegom na kratko nanizal načrte te sindikalne organizacije v prihodnjem letu. Dejal je, da bodo od delodajalcev dosledno terjali izplačilo regresa za letni dopust, ki za delavce v nižjih plačilnih razredih predstavlja ie eksistenčno nujo in ne več dodatek za dopustovanie. Delodajalci namesto re- fresa ponekod izplačujejo trinajsto pla-o, kar je sicer v redu, vendar za delavce s slabimi plačami proti koncu leta veliko prepozno. Če delodajalci ne bodo voljni prisluhniti zahtevi po ohranitvi dosedanje ravni pravic, utegnejo sindikatu tudi zarohneti. Prihodnje leto pa je potrebna tudi sklenitev socialnega sporazuma, ki naj prav tako zaščiti ljudi z najnižjimi plačami, ohrani delovna mesta in omogoči stalno zaposlitev mladim, predvsem pa omogoči uvelavl-janje pravne države tn za delavce prijazne zakonodaje. Predsednik Semolič ie še dodal, da so letošnji dogovor o politiki plač podpisali samo zaradi delavcev, ki zaslužijo manj kot 45 tisočakov mesečno, vendar se žal dogaja, da predvsem delavke v (neprivilegir-ani) tekstilni industriji za redno delo dobijo celo več kot polovico manj. Celo s 14 alt 15 tisočaki na mesec so pripravljene potrpeti, ker se bojijo, da bi ostale celo brez te revščine. socialno. Ta sindikat je zdaj organizacijsko kos precej težavnim razmeram, ki pestijo delavstvo na Gorenjskem, Sandi Bartol ugotavlja, da tudi po zaslugi dejstva, da je neprestano med delavci. V minulih lvvetih se je ukvarjal največ s plačami (največkrat nizkimi in tistimi, ki so zamujale redna izplačila), s presežnimi delavci, ki so iskali svoje pravice, pa še z drugimi pravicami iz delovnega razmerja, ki na lepem ni bilo več samoumevno kot nekoč. Veliko so se ukvar- 1'ali z zaposlenimi v neperspektivnih podjetjih, :jer so delavcem reševali plačo in kožo, pa jim je žal kdaj tudi spodletelo. Tako se je v nekaterih podjetjih dolgotrajna agonija končala s stečajem, med drugim tudi v tržiškem ZLIT, kjer so sindikati predtem vodili eno dolgotrajnejših stavk. Slednje bile zadnja leta zahtevnejše, v sindikatih pa so pretehtali, ali ni moč poprej pametneje seči po drugih, zlasti pogajalskih sredstvih. DElavci nosijo največje breme družbenih sprememb, je bilo večkrat slišati na konferenci gorenjskih svobodnih sindikatov, in sicer tudi zato, ker v premajhni meri delujejo institucije pravne države. Nič čudnega, če v sindikalnih pisarnah vse več delavcev išče pravno pomoč. Največkrat so jo potrebovali tisti delavci, ki so v podjetjih postali odveč (zaradi plačila nadomestil, terjatev iz stečajne mase, presojama pogodb o zaposlitvi), pa tudi tisti, ki so naleteli na ovire pri invalidskih postopkih, pri plačilu dohodnine, pri odškodninskih zahtevkih in drugih problemih, ki ne zadevajo ravno delovnega razmerja- Kandidacijski postopki za izvolitev sekretarja gorenjskih svobodnih sindikatov so se začeli ie spomladi. Evidentirani so bili Bogo Košnik iz Radovljice, Tone Rozman iz Triiča, Milena Sitar iz Škofje Loke in Anton Straiišar z Jesenic. Panoini odbori na Gorenjskem so vse štiri potrdili, toda do konca novembra, ko je tudi svet ZSSS sklepal o soglasjih h kandidaturam, so trije tekmeci odstopili od kandidature in v igri je ostala samo še Milena Sitar. teme letošnjega otroškega parlamenta sodelovali otroci od 1. do 8. razreda. V vseh treh osnovnih šolah so tovrstno obliko seznanjanja in s tem tudi udejstvovanja otrok podprli, saj ni bilo oddelka, ki nebi sodeloval s spisi, risbami, anketami, razgovori... Medtem ko so se otroci nižjih razredov pogovarjali o razvadah kot so video igrice, prekomerno sedenje pred televizorjem, grdo govorjenje..., pa so učencem višje stopnje namenili predavanja o različnih oblikah odvisnosti, kajenju, alkoholu, drogah, ki se žal pojavljajo tudi med mladimi. Prav vsak učitelj je nekaj ur pouka namenil prav pogovarjanju na to temo. Učiteljem in staršem je pre- dani konference gorenjskih svobodnih sindikatov so tokrat sprejeli tudi pravila svoje organizacije, kakršna veljajo od lanskega kongresa ZSSS. Organiziranost slednje temelji na delu panožnih sindikatov (na Gorenjskem jih deluje devet), območna organizacija pa jim na terenu nudi strokovno pomoč. Območje namensto predsednika po noivem predstavlja sekretar. Na to nalogo je bila na konferenci izvoljena Milena Sitar, dosedanja sekretarka. • D. Z. Žlebir Neli Bajraktarevič, daval Jože Bogataj s kranjskega centra za odvisnike, učencem sedmih in oosmih razredov pa je predaval psiholog mag. Andrej Perko. V torkovem otroškem parlamentu smo tako slišali, kako so učenci škofjeloških šol razmišljali o tako delikatni temi, kot so človekove razvade, parlamentarne sklepe pa si je skrbno zapisala osmošolka Neli Bajrak- Urška Bizjak tarevič, ki bo škofjelo^6 otroke predstavljala na c. državnem parlamentu v Ljubljani. "Želim povedati, naj se mladi izogibajo gam, saj je škoda unic'11 vsako, še posebno ttd*0° življenje. Tega je po svet" veliko preveč. Moja želja )?< da bi bila nekoč psiholog; J da bi se ukvarjala z zasvoji' ci," je dejala Neli. Igor K., foto: Tina O sanaciji jezera Črnava v Preddvoru Vsi za, kdo bo dal in... ... se je vsaj začelo. Razpravljanje namreč, o sanaciji pregrade« zapornice, pravzaprav pa preddvorskega jezera Črnava v celoti.v Grajski dvorani gradu Hnb v Preddvoru je bil v ta namen v sredo prvi uradni sestanek "v širši sestavi". Preddvor, 1. decembra - Letošnje avgus- pridobiti potrebna dovoljenja in soglasja-tovsko deževje, za pol metra dvignjena sanacijski načrt pa naj bi bil kasneje tudi gladina jezera Črnava, prestop vode preko osnova za ureditveni načrt. Na ZVNKD s° ograde in precej strahu, da bo vse skopaj tako "za čiščenje kot za osvežitev", S*J zalilo vas Hrib, so bili zadostni, da je zagovarjajo hkratno ureditev celotne oko: tamkajšnjim prebivalcem prekipelo. Hitra lice jezera, slednja, da je trenutno v ptece) in bržkone pogumna je bda tudi reakcija žalostnem stanju, zraven pa bi bilo potre''' preddvorskega župana Mirana Zadnikarja, no vključiti tudi ureditev grajskega parčki je po natančnih raziskavah pregrade, ki Ribiči pa so predvsem opozarjali ^ zajezuje jezero, in potrjenih trjenih domnevah, da potrebo po izlovu, ki bo ob Čiščenju rnW je zadeva že zelo kritična, v sredo sklical iz jezerske globine nujen, kar pa kone širjeni sestanek na to koncev tudi stane. In prav pri denarju J ponavadi razprava kar nekako zastala. prvi konkretnejši razširjen Že dobra udeležba na sredinem sestanku grobih ocenah naj bi namreč celot*1* v gradu Hrib je pokazala, da za sanacijo sanacija zahtevala precejšnja financ jezera Črnava v Preddvoru, ki so ga v sredstva. . turistične namene umetno zajezili konec Da bi kasneje uspeli pridobiti soinvest'' irir> rplntnpna nrnialrta it* 9nnafl " petdesetih let, velja veliko zanimanje Prisotni so bili namreč predstavniki vseh organizacij, društev in drugih dejavnikov, ki torje celotnega projekta, je župan zaključku sprejel sklep, da občina P** ddvor pri Ministrstvu za okolje in prost0, so tako ali drugače povezani z usodo jezera, naroči izdelavo sanacijskega načrta, ki n3j naj bodo poleg Župana in predsednika bi seveda vseboval tudi okviren izracu preddvorskega parlamenta to predstavniki potrebnih sredstev, da je prednostna naloB iz Ministrstva za okolje in prostor iz obnova pregrade in ureditev zapornic, t6v kranjske izpostave, Upravne enote Kranj, da se preveri vse možnosti za uredil Vodne gospodarske skupnosti, Zavoda za celotne okolice z odstranitvijo mulja varovanje naravne in kulturne dediščine jezerskega dna vred (ZVNKD), uprave RS za Kulturno dediščino ali pa predstavniki ribiškega društva, turističnega društva, predsednik TD iz leta 1959. ko so jez gradili in seveda prestavni-kov Živil iz Naklega kot upravljalca. Naslednji sestanek naj bi bil v nekolik ožji sestavi, a v zelo kratkem roku, saj Želi^ še pred novim letom imeti jasno sliko ■ sanaciji jezera, tudi kdo bo vse skupaj finansiral. Če se to ne bo zgodilo, bom d8* Ne glede na zaključke/je bilo v sicer jezero izprazniti do nivoja, ki bo ^ strpni razpravi, moč čutiti različna si zagotavljal varnost prebivalcem vasi H^rJ mnenja o prihodnji sanaciji neposredno in ki se nahaja neposredno pod jezom/ L posredno "vpletenih" strani. Tako bi kra- menil župan Mirana Zadnikar in dodal. °. jani radi čimprej sanirali vsaj pregrado in je zadovoljen, da je zadeva stekla, da pa : zapornice, saj je zadeva glede na opravljene pri vsej stvari želel več razumevanja s straj! tistih, ki od jezera živijo. Prav varnost lju^ ki živijo na kritičnem področju in konec* oncev tudi ponovna oživitev turistične^ življenja ob Črnavi sta bržkone zadosti? ___i.___a_____:a„__i, „1------:„«^rp<; v> Previj nam yarn: Pokoj Jeba Si ,Tuc J&iav S kdo Joj- L* ^an um,; |Ne fcka, Polja, Nte L° sv 'vali S feUkc 5m0 i^ad« lahko raziskave že precej kritična, predstavniki iz ministrstva za okolje in prostor predlagajo hkratno reševanje problema Crnave in Planšarskega jezera na Jezerskem (ki sta celo v isti občini), v kranjski upravni enoti trdijo, da gre tudi v primeru sanacije jezera za poseg v prostor, za katerega bo potrebno razlog seveda zagotovijo sredstva. • Igor K. 3ga, da se najde nek skupen interes» da zagotovijo tudi za sanacijo potrebi1 •let >» h1 ^?aba Renta za smeti in telefon Med nedavnim obiskom Gorenjskega glasa v Sori in prijetnem srečanja ter pogovoru z domačim Pri divjem petelinu nas je Pavla Gaber iz sosednje Drage poprosila, da bi objavili tudi vprašanje, kam gre renta, ki jo KS Trata (ali pa občina) dobiva za odlagališče odpadkov v Dragi. Čeprav vprašanje morda ne sodi najbolj v rubriko, v kateri ga objavljamo, je vendarle na neki način povezano s pritožbo, da nekdo (KS ali kdo drug) dobiva kar precejšnje denarje za uporabo tega smetišča in najbrž bi bilo prav, da bi bili o porabi tega denarja (če je temu res tako) seznanjeni tudi krajani, ki jih odlagališče nedvomno najbolj prizadene. Prav bi bilo zato, da krajevna skupnost (ali odgovren za to), ki je prva poklicana, odgovori krajanom Drage na vprašanje. Ko smo se oglasili v Dragi pri Pavli Gaber, smo namreč ugotovili, da ne gre poraba rente ne zanima le nje, marveč želijo poj tudi drugi krajani Drage Pavla Gaber pa je nezi voljna tudi zaradi telefon**5 ga kabla, ki je še ved* priključen na njeno n1, tako, kot po dogovoru j Telekomom izpred let *J£ ne bi bil več. Morda se bo° v Telekomu zdaj venda*1« odločili, da bodo kabel «p£ jali drugače, da ne bo *. naprej zaradi obtežbe (p°S mi) motil in hkrati ogr<»* fasado oziroma ostrešje. ., uvar f°je\ s Kranjčani imajo besedo cestna občina Kranj je seveda prevelika in preštevilna, da bi se vsi ljudje med seboj poznali. Kdo so, kaj delajo, kako živijo, o čem razmišljajo - odgovore na ta vprašanja ob občinskem prazniku razkrivajo nekateri od njih. parija Verlic, J>-letna upokojenka iz Ilovke: Vedno na tesnem s časom Trideset let sem bila ^vijalka v Ibiju, delala , mi na tri izmene, z benifi-ri^jo imam skupaj 38 let Jjtovne dobe. Svoje čase so delavci iz drugih to-j^n zavidali plače. Bile so ^tožene. Kakšna je moja {j^ojnina? Nekako srednje obra. Vesela sem, da mi ni eba več v tovarno, opa-^l?1 pa, da reda, ki smo ga vej Qu vajeni, na splošno ni j Judi mož je že upokojen. L?aya štiri otroke, dve j^Ji sta že na svoje, dva doma, najmlajša hodi v .rednjo šolo. Štipendij ni- koli ni bilo, vse življenje O^a in delava za otr< % ker pač mora iti ^a vse, kar počnem, mi Rada hodim na izlete s kranjskimi upokojenci in invalidi, zelo veliko sem na kolesu in zvečer na •j^anjkuje časa. Gospodin- sprehodih. Zame ni lepše-i s^r°im za družino in ga kot v jasnem večeru wv° mamo' ki Je mva_ opazovati g°re in zvezde, '^a, dovolj dela je na vrtu, tudi ni lepšega kraja kot je pj^no tudi nekaj gozda in vendar premalo za TOeno kmetovanje. Zeml-L sya dala v najem, od l^ali imamo pri nas samo j^elim marsikaj, prejem pa mir in kolikor -P'iko spodobno življenje. Jim z vrha, ki si zase j^išljajo vedno nove privi-ftSje, bi privoščila, da bi "°rali toliko delati kot smo Hi ln da bi imeli tudi take ^ojnine. Pogosto se spra-Jern, kaj bo z mladimi. Mi še naredili hiše, za j^ade ne veni) ge jjn bodo naša Ilovka. Imam tudi posebno strast. Uživam, ko hodim po trgovinah in primerjam cene za enake izdelke. Razlike so, včasih kar precejšnje, če dobro pogledaš, mimogrede "zaslužiš" kilogram kruha. Lahko bi me porabili za tržno inšpektorico, ha, ha. O sebi bi rekla še to, da je moj "usodni" mesec avgusta. Avgusta sem rojena, avgusta sem se poročila, rodila, avgusta mi je umrla mama, če bom tudi sama, bo mozaik zlepljen." Olga Mezeg, 48 let, kuharica z Orehka: Otroci so hvaležni jedci "Prva leta sem delala v gostinstvu, potem pa presedlala v vrtčevsko kuhinjo. Razlika je precejšnja, oboje pa ima seveda določene dobre in slabe plati. V gostinstvu "gredo" nedelje, prazniki, popoldnevi, večeri, medtem ko delavnik v vrtcu daje več prostega časa za družino, res pa je, da se to pozna tudi konec meseca. Za otroke raje kuham kot za odrasle. Tu delaš bolj s srcem. Smo kot ena velika družina, najbolj vesela sem, ko otroci rečejo, danes je bilo pa dobro. Trudimo se, da bi bila hrana zdrava, raznolika, po okusu otrok in privlačna tudi za njihove oči. V vrtcu Živžav sem vodja kuhinje. Kuhamo za 210 vrtčevskih otrok, tudi za vrtec v Bitnjah, za šestnajst dojančkov in 35 odraslih. Smo kar velika družina, kajne? Vrtec v Stražišču je vsa leta poln, letos so sprva 22 otrok odklonili, potem pa so skupaj s krajevno skupnostjo in šolo vendarle našli rešitev. Oddelek so uredili v stari šoli. Z leti, ki se nabirajo, prihajajo na dan tudi poklicne bolezni, običajne za delo v kuhinji, kjer je treba veliko stati in dvigati težka bremena. V kuhinji smo štiri, vendar skoraj vedno katera manjka. Trenutno sva samo dve, eno pomočnico sva dobili "na posodo" iz Janine. Lahko verjamete, da ni časa za počivanje. Na sploh sem tako z delom kot svojim življenjem kar zadovoljna. Primerno letom postavljam med željami na prvo mesto zdravje. Zgrožena pa sem ob govoricah o podaljšanju delovne dobe za ženske." > Stojkovič, ustnik brez zaposlitve, iz Kranja !%rej vojska ^.sebi nimam veliko po-iof11- Končal sem gostinsko Sli' zvem, kje bom služil \ Pričakujem, da se \£ tam zresnil, razmislil, L0 in kaj naprej, ko se HPj pa bom poiskal redno H 01 gostinec ga najbrž težko dobil. Uputno sem brezposelen. tet*en sem delal v t^.od kranjskih bifejev, iL imenovani gostilni, pa ^ zdržal. Mislim, da ne->6j j11 zasebniki delavce pre-^koriščajo. ty denarjem seveda imam ^ak' Sai doma nismo boga- Za mlade dandanes niso naj-itoj'bava, ki mi tačas najbolj boljši časi. Vidim, da diplo-WP° glavi, pa stane. Ko miranci celo težje najdejo jtv &ani skupaj dovolj tolar- delo kot tisti, ki so se učili ' najraje v diskoteko, poklica." Slavko Žagar, 44 let, obrtnik in podjetnik s Kokrice: Predragi poslovni prostori "Kdaj sem nehal dirkati s kolesom? 1976. leta. Tako dolgo je že, da sem že pozabil, da sem sploh kdaj dirkal. Ostajam pa seveda pri kolesih. Imam servis koles Valy, kolesarji iz mojega nekdanjega kluba Sava pridejo, če jih kaj žuli. Tudi njihovi dosežki me zanimajo. V tem letnem času kolesa seveda počivajo, pozimi ljudje nanje pozabijo, bolj aktualne so drsalke. Prodajam jih, brusim, menjam "kline" in podobno. V servisu smo redno zaposleni trije. Prostor je premajhen, da bi lahko primerno uredil in ločil trgovino od delavnice. Tudi parkirišča praktično ni. Zato že lep čas razmišljam o preselitvi. Mislim, da bi pri tem občina lahko več naredila. Če namreč že najdeš prostor, je strašno drag, tako da stroškov ne zmoreš, iskanje lokacije pa je dolgotrajno in mučno. Zasebnosti zaradi obilice dela praktično nimam. Priznam, da skrb za dom in družino sloni predvsem na ženi. Če pa mi že uspe ukrasti kakšno uro zase, potem gremo najraje po okoliških hribih. Na srečo se vsaj pozimi tempo nekoliko umiri." Ma Gantar in Neža Šparovec, Jkt, iz Stražišča: V vrtcu bolje kot doma >>ža in Anja sta dobri prijateljici, tako dobri, da sta tudi ^d fotografskim očesom "nastopili" skupaj. u3adi hodiva v vrtec. Ko pride sobota in nedelja, že t0**o čakava ponedeljka. V vrtcu so otroci, prijatelji, je l varišica Mojca, ki je zelo dobra. Vodi folklorno skupino, v yteri obe pleševa. Imamo narodne noše za šest parov. J*diiho plese Lepa Ančka kolo vodi, Abraham in druge, l Jeva tudi v pevskem zboru. Nastopamo v vrtcu pa v l aJeyni skupnosti. Zdaj delamo novoletne okraske, s k terimi bomo polepšali hodnike in sobe. Decembra se v vrtcu Živžav v Stražišču dogajalo veliko zanimivega, aH bomo lutkovne igrice, prišel bo dedek Mraz.' Miha Štangl, 18 let, dijak iz Kranja: Mika me na faks "Če bo vse prav, bom kmalu elektrotehnik elek-tronik. V srednjo šolo hodim v Kranju, pripravljam se na maturo, saj nameravam študirati. Mika me faks, na prvo mesto postavljam organizacijskega, na drugo ekonomskega. Upam, da mi bo uspelo postati redni študent, če mi spodleti, bom študiral ob delu. Štipendije nimam, za žepnino dobim doma, mislim, da kar v redu živim. O življenjsko resnih zadevah, kot so zaposlitev, stanovanje, lastna družina, s čimer se dandanes ubada veliko mladih, še ne razmišljam. Za zdaj sem osredotočen samo na šolo. Seveda se najde čas tudi za sprostitev, zabavo. Naj- raje grem s prijatelji v kakšen dober disko, v kranjski klub Gallouises blondes, v preddvorsko Skalo ali v Ljubljano v Dakoto in Eldorado." Cveto Roblek, 44 let, delavec iz Kranja: Na Planini je marsikaj narobe "Delam v Iskri ISD v dveh izmenah pri stroju za obdelavo duroplastov. Delo fizično ni naporno, hujši je slab zrak. Presežki so zaenkrat predvsem tisti delavci, ki so zaposleni za določen čas. Na splošno pa je tako, da se je treba kar paziti, če nočeš izgubiti službe. IŽena je prodajalka v Živilih, imava dve hčerki, mlajša je še v srednji šoli. Živimo na Planini, kamor sem se preselil z vasi, iz Britofa. Mogoče je to razlog, da mi na Planini mi ni posebno všeč. Predvsem pogrešam več reda. Veliko je svinjarije, avtomobili so po-taknjeni povsod, bifeji pa odprti pozno v noč, moti me vpitje. Ženo in hčerki je že strah hoditi zunaj po deseti zvečer, tudi sam nimam preveč prijetnih občutkov. Kranjskemu županu bi rad predlagal, naj stori kaj za večji red. V prostem času z družino najbolj uživam na sprehodih, poleti gremo v hribe, precej sem tudi na kolesu, čeprav nisem kakšen zagrizen športnik rekreativec." Marija Jugovic, 40 let, podjetnica iz Sp. Bitenj: Ob kmetiji še steklarstvo 'Steklarstvo Jugovic obstaja šest let in počasi že prerašča v malo družinsko podjetje. Z možem sva prej oba delala na kmetiji, ko je začelo kmetijstvo nekako pešati, pa sva razmišljala, česa bi se v obliki dodatne dejavnosti lahko lotila. Začetki v steklarstvu so bili težki, zdaj pa smo že kar znano in ugledno podjetje. Na njivah smo letos še pridelali krompir, sicer pa mož in sin delata največ v delavnici, sama sem "zakopana" med papirje. Vodim finančno poslovanje, skrbim za nabavo materialov in podobno. Podjetje se razvija, če bo šlo tako naprej, bo kar v redu. Ne tarnam, čeprav moram pogosto zvečer "potegniti". Prostega časa je seveda malo, kadar si ga vzamemo, radi obiščemo prijatelje, z možem si običajno enkrat na leto privoščiva nekaj dni v toplicah in na morju. Otroka sta oba še doma. Doma se pravzaprav tudi najlepše počutim. Slo po potovanjih potešim z obiski strokovnih sejmov, predvsem v Italiji in Avstriji, pogosto pa sem na poti tudi zaradi nakupov materialov. Skratka, vesela sem že, če sem lahko doma." • H. Jelovčan, foto: T. Doki KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Matija Čop 1835-1995. JESENICE - V Kosovi graščini sta odprti razstavi Ajdna nad Potoki - Arheološka izkopavanja 1994 in rekonstrukcija v letu 1995 ter razstava ob 20-letnici Glasbene mladine Jesenice. V razstavnem salonu Dolik razstavlja Dore Pelj-han. V decembru je spet odprta Liznjekova domačija-etnografski muzej v Kranjski Gori. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike akad. slikar Vlado Stjepić. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je od jutri naprej na ogled drugi del črno-belih fotografij društvene razstave Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela v novi galeriji akad. slikar France Miheltč. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akad. slikar Erik Lovko. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja fotografije Po ulicah Varšave fotograf Janez Pipan. Isti avtor razstavlja Fotozapise *95 tudi v avli Gorenjske banke na Kapucinskem trgu. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Rodovniki rodbine Dobrin. DUPLJE - V pizzeriji Sonja v Bistrici razstavlja slike Dore Vrhovnik MEDVODE - V knjižnici Medvode so na ogled Gorntške fotografije članov Fotokluba Planinske zveze Slovenije. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled Jaslice p. VVolfganga Koglerja. V galeriji Majolika razstavlja slike in keramiko arhitektka Danica Blagojević - Bresjanac PRIJATLI. Bled - V Festivalni dvorani na Bledu bo v organizaciji Občine Bled in Turističnega društva Bled jutri, v soboto, ob 19. uri prireditev, na kateri bodo počastili Prešernov rojstni dan. Občinstvo bosta nagovorila blejski župan dipl. ing. Vinko Gole in književnik Tone Partljič. V bogatem kulturnem sporedu bodo nastopili: Ženski pevski zbor Bled pod vodstvom Alenke Špenko ob klavirski spremljavi prof. A. Vremšakove, pianistka Maja Furst, baritonist Dakjan Ristič, Sonetni venec Silva Kokalja pa bo izvedla gledališka skupina Mali vaški (M)odrc iz Zasipa. Prireditev režira Matija Milčinski. • L.M. GALLUSOVI ADVENTNI KONCERTI Decembra se bodo v Slovenskem domu, Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, zvrstili trije koncerti v • okviru cikla Gallusovi adventni koncerti, na katerih bodo nastopili japonska violinistka Asako Urushihara in pianist Hiroshi Kato ter pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman in harfistku Mojca Zlobko. Prvi od treh koncertov bo danes, v petek, 1. decembra, ob 19.30, ko bosta nastopila Michel Tirabosco na panovi piščali ter kitarist Tomaž Rajterič. Vodilni švicarski flavtist na panovi piščali je stalni gost evropskih koncertnih odrov, z vodilnim slovenskim kitaristom Rajteričem pa sta pred tem že nastopala skupaj. V programu koncerta je glasba Marchade, Schulea, Barriosa, Ville Lobosa, Nina, de Falle, Barcosa, Tarrege in skladbe romunskega ljudskega izročila. NATEČAJ ZA GRUM0V0 NAGRADO Kranj - Teden slovenske drame razpisuje Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo. Priznanje je stalno (diploma in denarna nagrada) in ga lahko ocenjevalna komisija, ki jo imenuje svet Prešernovega gledališča Kranj, podeli enemu, dvema ali trem besedilom v enakih delih. Za nagrado se lahko potegujejo nova slovenska dramska besedila - uprizorjena, tiskana ali predložena komisiji. Nagrada bo podeljena na Tednu slovenske drame '96. Rok za prijavo je 31. december 1995. Gledališča oziroma avtorji naj pošljejo besedila v petih izvodih na naslov: Prešernovo gledališče, Glavni trg 6, 64000 Kranj, z oznako - za nagrado Slavka Gruma. KABARET, SOBOTNA MATINEJA Kranj - V Domu kulture v Stražišču bo danes, v petek, ob 19.30 drugi letnik gledališke šole ZKO-CKD Kranj predstavil kabaret Na planini je živel - prispevek k nataliteti Slovencev. Sobotna matineja ZKO pa bo tokrat v kinu Storžič - jutri, v soboto, ob 10. uri: Damjan in trubadur Igor - Grajski norček Ferdinand. Čufarjevi dnevi '95 PROIZVODNJA, TRGOVINA IN INEŽNIRING, d.o.o. RAČUNALNIKARJI Iščemo resnega kandidata za sodelovanje pri razvoju in prodaji računalniških aplikacij. Redna zaposlitev. Prijave z osnovnimi podatki pošljite do 15. 12. 1995 na naslov: PIOMA, d.o.o., Ljubljanska 13 a, 64260 Bled. VEDRA KOMEDIJA ZA KONEC Jesenice - Z nocojšnjo uprizoritvijo Goldonijeveea Impresarija iz S mirne in podelitvijo Linhartovih priznanj $e Gledališču Toneta Cufarja končujejo letošnji 8. Čufarjevi dnevi. Kar devet gledaliških predstav in pet lutkovni predstav se je predstavilo na osrednjem in drugih jeseniških odrih. Gledališčnike iz vse Slovenije in tudi iz Italije in Avstrije je tako kot še vsakič doslej sprejela polna gledališka dvorana. Letos sicer še v stari in od dolgih let že v kar oguljeni "obleki". Da pa se bo v prihodnje tudi notranjost jeseniškega gledališča polepšala, in da bo občina kot kaže tudi podprla nekajletni program prenovitve, kaže že prvi korak, saj je bilo tik pred začetkom festivala amaterskih gledališč obnovljeno gledališko preddverje. Stalni gostje Čufarje-vih dnevov, kot na primer KUD Zarja Trnovlje Celje, bodo v prihodnjih desetih letih brez dvoma lahko vsakič znova ugotavljali spremembe na zunanjosti gledališke dvorane in odra. Tako v lutkovnem kot v gledališkem programu tokratnega festivala so nastopile skupine iz Italije in Avstrije. Igralci iz Planine Sel na Koroškem, vasi z dolgo gledališko tradicijo, so nastopili v Žirovnici, lutkarji iz Udin in Celovca pa na Hrušici in na Jesenicah. Letošnji festival amaterskih gledališč je v dosedanji potek prinesel kar nekaj programske svežine. Če so bila prejšnja obdobja značilna za komedijo, saj je bil praktično ves program Čufarjevih dnevov pravzaprav srečanje komedij, spet drugič E>a so se v programu srečevale e drame. No, letošnjega programa prav gotovo ni mogoče strpati pod skupen imenovalec. To je srečanju seveda le v prid, saj se le tako pokaže vsa pestrost, ki prevladuje na ljubiteljskih odrih. "Lahko bi rekli, da je letošnja značilnost festivalskega dogajanja pravzaprav mozaik različnih Žanrov - od dram, do Z Goldonijevo komedijo Impresarij iz Srni rac v izvedbi domače igralske skupine se na Jesenicah zaključujejo 8. Čufarjevi dnevi '95. • Foto: Janez Pelko komedij, monodram in drugega, - vse pa povezuje rdeča nit -občutek, odnos do človeka, poudarjanje človekove individualnosti. Take gledališke slike na tokratnem festivalu pa smo lahko le veseli". V tem spektru so predstave, ki sporočajo človekovo pravico o lastnem življenjskem prostoru, pravico do spoštovanja. O tem govori večina tokratnih predstav -tako Franeta Milčinskega Ježka - bil je pač eden največjih humanistov pri nas, pa do Mrožkovih Emigrantov: prav ta zadnja predstava je pokazala, kako zelo aktualna je lahko tudi v današnjem trenutku," je povedala Alenka Bole Vrabec, ravnateljica Gledališča Tone Čufar. "Nekatere gledališke skupine, ki smo jih doslej, kot na primer Zarjo iz Trnovelj, poznali skoraj izključno po komedijah, zdaj ocenjujemo tudi v dramah. Ti najbolj zvesti gostje Čufarjevih dnevov, le enkrat doslej jih ni bilo na Jesenice, so letos predstavili Anouilhovega Škrjančka, zgodbo o francoskem simbolu Ivani Arški. Jeseniška gledališka že domače gledališče ter 5 predstavo nastopilo na repu?' liškem gledališkem srečanju m tudi v spremljevalnem prof/f mu Borštnikovega srečanja,' Je povedala Alenka Bole Vrabec ravnateljica Gledališča Ton« Čufar. Posebnost letošnjega jeseni*' kega gledališkega festivala s° vsekakor monodrame. V gramu sta bili kar dve, obe P3 prihajata iz bohinjskih gledali5' kih odrov. Z doslej pri na" neznano norveško monodrami Operacija uspela je gledalce * izjemno človeško toplino <£f' ala Anica Baitova iz Gledali^ petih oseb, ki se pojavljaj0 v predstavi. Lužanov tekst Na zaključku Čufarjevih dnevov nocoj v Gledališču Toneta Čufarja ne bodo podeljene Čufarjeve nagrade. Pač pa bodo igralci domače gledališke skupine prejeli priznanja ZKO Slovenije za dolgoletno sodelovanje na gledališkem odru. Podelili bodo dvanajst zlatih, devet srebrnih in osem bronastih Linhartovih značk. publika to dramo sicer pozna, saj ga je pred kakimi devetimi leti z velikim uspehom in v režiji Mirana Kende in z imenitno sceno Saše Kumpa, kostumih Ane Čeh uprizorilo suvereno obvladala še Življenje Luke D. pa je seveo imenitna in sila hvaležnaPp dstava za enega igralca Bohinjska Češnjica, ki je j13 sikaj znal izluščiti iz teksta? Občinstvo je seveda na o lepo sprejelo tudi nastop m dih igralcev iz Zasipa, gle0\c ko skupino Mali vaški (M)°đ ^ Nastopajoči so z govorom songi znali v predstavi Nar° svet posredovati požlahtnje prizore iz življenja, v kater ^ je solza v očesu istočasn? smehom na ustih. Študenti w z ljubljanske AGRFT f° izjemno svežino predstavili A ouilhovo Povabilo v grad, ze pa je ugajala gledalcem y tUdI Mišelovka v izvedbi LoŠke8 odra. • Lea Mencinger IZBOR JUNGOVIH SPISOV Pri mariborski založbi Katedra sta izšli dve knjigi s podr. Q slovenski jezik zdaj le povečala. Boris Vezjak je za Arhetipi, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta odbral naj^, reprezentativne članke znamenitega psihiatra, utemelji^ analitične psihologije in pionirja na področju raziskav p°!?jjjj simbolov, mitov in psihologije religij. Spremno študijo v Mfo napisal psihiater dr. Jože Magdič, specializant Jungovega inšm v Švici. • L.M. MATIJA ČOP Kranj - Gorenjski muzej Kranj in Osrednja knjižnica KranjI * ^ galeriji Prešernove hiše pripravila razstavo ob 160-letnici M ^ Čopa. Na razstavi Je predstavljen izbor iz sicer ne t, obsežnega opusa Čopa, nedvomno najbolj izobraže*.^ literarno razgledanega, filozofsko in estetsko izrazito s°^°|3' usmerjenega Slovenca svoje dobe. Na ogled so izbrana »c ^ različnih izdajah, njegova korespondenca, objavljena ht***. j' vse od 1840 naprej v knjigah, revijah in zbornikih. Poseb poudarjen Čopov literarni motiv v Prešernovi poeziji * .m elegiji ter uvodni sonet v Krst pri Savici. Razstavo dopp'^f tudi likovno gradivo - poleg Čopovega portreta tudi J* ^, VVagnerjevih grafik - vedute Kranjske iz štiridesetih 'cl stoletja. * L.M., foto: Gorazd Šinik Nas: za mlade in najmlajše Moste 80/H tel.:061/841-524 KUPUJE ŽE PRI OBLAČILA, OBUTEV, 'ckače ZJmJir vseh vrst za ^KE IN MALE OTROKE. PRIHRANITE SI ČAS &ENAR IN KUPITE VSE NA ENEM MESTU. }*ota t*.13« ure *0AVŽ nas GLASBENI INŠTRUMENTI TIPKA Kolodvorska 7 LJUBLJANA 061/13-17-055 TIPKA Staneta Žagarja 34 a KRANJ 064/331-478 Mortorbo^^oGL S|VEDNO JJJCENEJŠI NAKUP DO 12 MESECEV NA KREDIT BREZ OBRESTI DRI ADA d.o.o. TPC Bled. Tel.: ()64 7«S 926 Obiščite nas na Miklavževem sejmu v **anju, kjer boste po ugodnih cenah lahko kupili: puhovke, športne jakne, suknjiče, jeans hlače, srajce, puloverje... priznanih italijanskih proizvajalcev: CASUCCI, vvampum, brugi, coocoa, TIPOS IN OSTALI. 064/22-11-331 ^RDOPRI KRANJU I FITNES AEROBIKA TRGOVINA Tavčarjeva 29, Kranj Tel.:(064) 221-740 rZIDK MIKLAVŽ. t*Rl NAS TE ČAKAJO: • BOMBAŽNI PULOVERJI "FRUIT OF THE LOOM" POSLIKANI Z JUNAKI IZ RISANKE POCAHONTAS • raznovrstna otroška oblačila modno metrsko blago TC DETELJICA TEL.: 52-263, 50-366 • COPATI za vso družino • ORTOPEDSKA obutev, FLY FLOT, SANIFLEX, WALKSAN ' USNJENI jesensko zimski čevlji z grobim podplatom • GORATEX in iportna obutev vabimo vas, da nas obiščete na MIKLAVŽEVEM SEJMU v Kranju ali v prodajalni na DETELJICI Otroci verjetno že odštevajo dneve, ki jih še ločijo od obiska Milavža. Mnogi pa se tudi zdrznejo ob misli, da se bodo morali srečati s parkelj-ni, ki spadajo v obvezno Miklavževo spremstvo. Vse Miklavž je pred vrati PEKARNA "Maček" Zg. Jezersko 65 Tel.: 064/44-052 Na Miklavževem sejmu v Kranju vam nudimo domači jezerski kruh in Miklavževo pecivo. Obiščite nas! skrbi pa jim prežene misel na darila, ki jim jih bo prinesel Miklavž in jih tako nagradil za njihovo pridnost med letom. Kakorkoli že, 6. december se hitro bliža, s tem pa se tudi veča napetost ob pričakovanju daril. Obisk Miklavža spada med tradicije, ki so se na Gorenjskem trdno zasidrale. Zato je potrebno poskrbeti, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Tradicija miklavževanja se je sicer najbolj ohranila po vaseh, zadnja leta pa se vrača tudi v mesta. Prav je, da se ta del naše dediščine še naprej ohranja. In tukaj pridejo na vrsto starši, katerih naloga je, da Miklavžu ob obisku priskrbijo poln koš daril za otroke. Običajno je Miklavž najbolj radodaren z bonboni, igrača- mi in sadjem. Tega se zavedajo tudi trgovci, ki so svoje police prav v ta namen dodatno napolnili in se dobro priravili na obiske Miklavža, dedka Mraza in Božička. Verjetno upajo, da bo tudi njim uspelo v decembru ustvariti 40 odstotkov letnega prometa, kot je to običajno za trgovine v ZDA. Američani namreč v decembru potrošijo kar 120 milijard dolarjev za nakupe daril. Na Gorenjskem lahko v teh dneh največ daril na enem mestu dobite na kranjskem sejmišču, kjer do 4. decembra poteka 7. Miklavžev sejem. Na njem več kot 100 razstavl-jalcev ponuja najrazličnejše izdelke, ki so primerni tako za obdarovanje kot za navadno potrošnjo. Pestra ponudba igrač, sladkarij, tekstila, izdelkov za prosti čas, usnja, pohištva, avtomobilov itd. v teh dneh na sejmišče privablja veliko obiskovalcev. Vstop na sejem, ki je odprt od 10. do 20. ure, pa je prost. TRGOVINA I SANCI RA VElikA izbiRA otrošIce^'0 koNfEkciJE od 0'14 IetI illMIKLAVŽEVkii POPUST 10% od 25. 11.-6. 12.'95 Blagovnica Mladinska ulica 2, KRANJ, prostori bivšega V1N0-PIV0 (za kinom Center), tel.: 064/222-455 MIKLAVŽEVI NAKUPI v času od 1. do 5. 12.*95 AVZEV POPUST ZA VSE BLAGO v blagovnici GORENC m roSEBNA PONUDBA MIKLAVŽEVEGA TEDNA [ v blagovnici GORENC je 12 VROČIH CEN OTROŠKA BUNDA od 1-8 let, 6 barv m & 2950 OTROŠKI PUU od 4-14 let, 10 pastelnih /flftr AT £\ barv, 100% bombaž J Ml 1 ŽENSKA IN M0&j^y.V. OTROŠKA BUNDA od 10-14 let, 6 barv 590tf fJJfUU OTROŠKA TRENIRKA debelejša, 100% bombaž -m ^orj 1JHHI ŽENSKA IN MOŠKA BUNDA saj to M AAA m msm ^t*j\j\j DEKUŠKA PARKA od 6-14 let, JAAA s kapuco, 8 barv /fj H| Bfl ■ OTROŠKA FLANELA SRAJCA HLAČE, HLAČE, HLAČE in še enkrat HLAČE J Afltf NIŽJE CENE 4U70 FANTOVSKA JAKNA ST 2900 OTROŠKI PULOVERJI IN MIKICE J 959 ŽENSKE, MOŠKE IN MLADINSKE 1 TRENIRKE 1 Dt> V NE PREZRITE IN NE ZAMUDITe(£)vROČIH (EN V BLAGOVNICI GORENC, SAJ SO TE NIŽJE TUDI DO 50%. MIKLAVŽ, Z VESELJEM TE PRIČAKUJEMO, SAJ BOŠ RES LAHKO UŽIVAL OB NAKUPOVANJU IN SLADKI MISU, KOLIKO BOGATEJŠA BO TVOJA OBDARITEV ZA ISTI DENAR. M SOS01D, 2. DECEMBRA, J6 ZlAQOWlCA GORENC 0W*tt VK MN OD 9. W n m. mm razstamd prodaj/VA pp/mrm/ 77T doaveli car preilboafneda •nprednovoleinega vzdušja ■5.1.......^ VEUKO NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE KUPCE DEŽELA IGRARIJE Vam spet odpira svoja vrata ter Vas vabi v predprazničnih dneh, da jo obiščete v otvoritveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. Na več kot 300 m2 Vas bo vsak dan od 27.11. naprej pričakalo vse, kar si želite podariti svojim najmlajšim. Vabijo Vas: EMONA LJUBLJANA, UNIKA POSTOJNA, MEHANO IZOLA, EFEKT ČRNIČE, ŽITO LJUBLJANA, GORENJKA LESCE, METRONIK TRBOVLJE, MOKO DOMŽALE, SPEKTRA LJUBLJANA, KOCKA LJUBLJANA, HIBISCO, BENOS VELENJE, ROTO ČERNELAVCI, PAPSO RADEČE, ATRAKTOR, DONNA RADOVLJICA, SILVERTRADE LJUBLJANA, EUROM LJUBLJANA, SONČEK, OBČINA KRANJ, RADIO KRANJ, TV KRANJ, HRIBAR & OTROCI KRANJ, BOMA KRANJ IN GORENJSKI GLAS tovarna nogavic, p.o. Slovenija - 63313 Polzela, Telefon 063/721-211, Telefax: 063/701-260 Praznični dnevi so pred vrati. Polepšajte jih z izdelki POLZELE, tovarne nogavic, ki je za vas pripravila zelo zanimivo ponudbo. Ekskluzivni vzorci in prefinjeni modeli so pravi izziv za zahtevne kupce. Izbira izdelkov je zelo pestra tako v ženskem, kot tudi v moškem in otroškem programu. Izberite med dobrimi nogavicami le najboljše! Izberite ''POLZELA'' nogavice! Vibroser! Najprijetnejši način, da premagate utrujenost in bolečine, ne da bi karkoli počeli! Vibroser je nov sodoben pripomoček, ki z rahlimi masažnimi tresljaji in naravno toploto blagodejno sprošča napetosti v telesu, lajša bolečine, pomirja in pospešuje pretok limfe. Utrujene noge, boleč križ, živčna napetost in še mnoge druge težave olajša Vibroser že v nekaj minutah. Namestimo ga, kakor nam najbolj prija, sprožimo pa že z rahlim pritiskom na njegovo površino, ko se, recimo, naslonimo nanj ali ga rahlo stisnemo k sebi ali celo nataknemo na noge. Vibroser je lahko vedno pri roki: v avtu, na utrudljivih potovanjih, na delovnem mestu, v fotelju pred televizorjem - povsod in vedno, kadar srno potrebni sprostitve. Privoščite si svojin 10-minut in premagajte utrujenost ter bolečine na najprijetnejši način, bre* napora, pa tudi brez rizika: po 15 dnen lahko nepoškodovan Vibroser vrnete, & vam ne ustreza, in vrnili vam borno kupnino v celoti« vibroseH Dodatna pojasnila po telefonu: 064/224-574 ali faksu: 064/224-575, 061/12-91-794 ali faksu: 061/12-91-796 VIBROSER JE ATESTIRAN IN REGISTRIRAN KOT POMOŽNO ZDRAVILNO SREDSTVO Z DVELETNO GARANCIJO. OGLEDATE SI GA LAHKO IN GA PREIZKUSITE NA MIKLAVŽEVEM SEJMU V KRANJU od 30. 11. do 4. 12. 1995 nalepke, zastave, transparente in table, pa kape, majice, marele, celo grafike in C^uliJCiJ |JD0GU©lDGl 000 Kot podjetnik stojite pred težko nalogo. Vaše podjetje rabi svoj zaščitni znak, ta znak je skupaj z drugimi podatki treba odtisniti na vizitke, poskrbej! je treba za plakate, pa reklamne panoje. Za prihajajoči sejem bi nujno rabil* stojnico, sploh pa bi za svojo pisarno rabili še celotno opremo. Pred van1! sta le dve možnosti. Prva: da zapustite podjetniške vode. Druga, bol) verjetna: obisk v podjetjih ATM Vizualne komunikacije in Rdeča raketa. unikate. Vse to na ene? mestu, kvalitetno in v najkrar šem možnem času. Za konec pa še vprašanj? ste že našli opremo za svoj0 prostore? Ne še? Dobro-Potem bo najbolje, da oj svojem obisku v podjetji"1 ATM in Rdeča raketa povptf' sate po Multi line sistemu oblikovanja prostora. Zares enostaven sistem sestavljafl' ja cevi v police, rega]0-omare, stole in postelje, mize ter še v nešteto drug'"1 možnih izdelkov bo za vas verjetno ena najenostavneje ših in cenovno sprejemljiv1,1 rešitev. Ko se boste oprem« naveličali, jo lahko sestavit? na drug način, iz postelje 51 lahko zložite stol ali mizo. P& še nekaj. Po novem boste lahko sejemske stojnice & razstavišče pripeljali in seS' tavili kar sami. Naložba v Multi line sistem se vam o° kmalu povrnila, prav tako Pjj ne boste prisiljeni svoji-1 izdelkov obiskovalcem P-T dstavljati na vedno isti stojni' ci. Vsakič jo boste lahko nekoliko spremenili... Pravzaprav boste po obisku pri njih ugotovili, da ste svojo podjetniško kariero za prazen nič skorajda obesili na klin. Mojstri obeh podjetij, ki že nekaj časa uspešno sodelujeta, vam bodo v najkrajšem možnem času na različne vrste, velikosti in barve papirja, kot tudi na druge vrste materialov odtisnili to, kar ste si pač zaželeli. Prav tako vam izdelajo svetleče table, napise za vozila, iz njihovih delavnic pa prihajajo prave mojstrovine izdelane iz folij. Tako lahko pri njih naročite vizitke, VTAUAL COMMUNICATION v i: i: IC TI GRAFIKA ▲ OBLIKOVANJE ■ MARKETING l~T~C >~T~I Savska cesta 34. 64000 Kranj tcl./fax: 386 64 224 024 >5 et«k, 1. decembra 1995 MIKLAVŽ KUPUJE PRI NAS 11. STRAN • GORENJSKI GLAS 7. Miklavžev sejem v Kranju Velika izbira igrat in drugih daril Vsak dan do 4. decembra bo ob 17. uri sejem obiskal tudi Miklavž. jj^nj, 1. decembra - Včeraj so na Gorenjskem sejmu odprli 7. decembra, vsak dan ob 17. uri pa ga bo obiskal tudi Miklavž. V proizvajalcev. Miklavžev sejem, ki so ga v Kranju prvič odprli 1989. Miklavžev sejem, na katerem se več kot sto razstavljalcev otvoritveni dvorani Gorenjskega sejma pa je pod naslovom Dežela leta, je iz takratnih 150 kvadratnih metrov razstavnega prostora Predstavlja z bogato Miklavževo ponudbo. Sejem bo v hali A do 4. igrarije tudi velika izbira igrač najboljših domačih in svetovnih prerasel na današnjih več kot tri tisoč kvadratnih metrov. Medi Snu medicinski in ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI Kidričeva 47a, SI-64000 Kranj Tel./fax: 064/21 87 87 Pomožna zdravilna sredstva Ortopedski pripomočki Program inkontinence Nogavice proti krčnim žilam Delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure # VELIKA IZBIRA PERILA IZ ANGORA VOLNE ZA ŽENSKE IN MOŠKE. # NAJ VAM BO TOPLO! IZDELKI IZ MERINO VOLNE. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, Škofja Loka PHILIPS -VREDEN POGLEDA VideorekorderVR451 (4 glave) 51.451 SIT TV 20GX 3755 (51 cm) 66.355 SIT TV 21PT 166 (55 cm) 74.909 SIT do 10% popusta pri nakupu z gotovino Loka BC Železniki, Loka BC Medvode UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP (Praznično dekorirana darila ^— ...........------ Promocija s "čarobnimi" nagradami! Zgodovina pomni samo najboljše, zato smo se odločili biti prvi. Ljudje s prefinjenim posluhom so navdušeni nad užitkom, ki ga ponuja trenutno najboljši zvočni sistem. Ni bilo lahko narediti povsem ravnega ekrana, vendar je nekdo moral biti prvi Me samo zvok, tudi design je najboljši. Edinstvena visokofrekvenčna LNA-tehnologija vam zagotavlja super sliko tudi v področjih s slabim signalom. KRANJ - danes, v petek, 1. decembra, ob 17. uri in v REVOK TRADE, Kidričeva 2. Promocijo bo vodil čarodej DANI. Za vsakega obiskovalca majhno presenečenje! SAMSUNG DE" MARIBOR GORENJSKI GLAS • 12. STRAN OGLASI Petek» L decembra^ |j,ek Najbolj pestra ponudba na Gorenjskem BOGASTVO LEPOTE V CVETLIČARNAH SPAAJVS LV BUTIKU GALA Rezano cvetje, fantazijski šopki, novoletni aranžmaji in čudovita keramika na eni strani. Raznovrstno perilo, nedrčki in kompleti na drugi. Cvetličarna SPAANS v Radovljici se je pred dobrim letom preselila v nove, večje prostore v pritličje stavbe Intertrade, kjer je njihova ponudba še večja in boljša kot prej. Seveda najprej ponujajo vse vrste sveže rezanega cvetja in lončnic. Morda namig za tiste, ki se ne morete odločiti - letos so zelo modni enobarvni šopki. No, izkušeni floristi cvetličarne SPAANS vam bodo pripravili še čudovite fantazijske šopke, horoskop šopke, bidermajer, poročne... skratka, cvetje za vsako priložnost. T\jdi suhe in svilene aranžmaje za dekoracijo. Prav slednja je morda najbolj zanimiva v tem, prednovoletnem času. V cvetličarni SPAANS namreč lahko naročite novoletne dekoracije hotelov in restavracij, butikov in poslovnih prostorov. Ob vsej raznovrstni ponudbi se seveda lahko zgodi, da boste v zadregi pred izbiro, pa so tudi te skrbi odveč. Peter Spaans, detailist florist, in Tomaž Spaans imata bogate iz- kušnje nizozemske cvetličarske tradicije in skupaj s svojimi sodelavci bosta vsakemu pomagala izbrati tisto najprimernejše. Sicer pa boste samo pri njih lahko našli tudi raznobrav-no holandsko keramiko, ki jo lahko uporabljate za lončnice in vaze, prav gotovo pa tudi kot lepo darilo tistim, ki jih imate radi. Marsikoga bodo pritegnile luksuzne še ročno izdelane sveče, uvožene iz Nizozemske, ki jih v Sloveniji dobite edino pri njih. Bogat izbor izdelkov iz kristala in medenine pa bo prav gotovo pritegnil številne ljubitelje lepega. Nekaterim, ki se jim zdi Radovljica za tovrstne nakupe predaleč, bo prav gotovo v veselje dejstvo, da prav vse, kar je na voljo v radovljiški cvetličarni, lahko dobite tudi v cvetličarni SPAANS v Bohinjski Bistrici, Triglavska 15, za zdravstvenim domom. 1\idi tam, tako kot v Radovljici, aranžirajo vse vrste daril, ne le tista, ki jih kupite pri njih. In če želite tiste, ki praznujejo, presenetiti, lahko naročite, da vam cvetje dostavijo na želeni naslov. Le pokličite jih po telefonu: v Radovljico na številko 714 827 ali v Bohinjsko Bistrico na 721 445. Radovljiška cvetličarna je odprta vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. V Bohinju je med tednom odprto med 8. in 12. uro ter med 15. in 18., ob soboto pa tako kot v Radovljici od 8. do 12. ure. In ko smo ravno pri darilih, presenečenjih, lepem... Ko se boste oglasili v cvetličarni Spaans v Radovljici, zavijte še korak vstran, v butik GALA. Tudi tam vas bodo razveselili z bogatim izborom lepega ženskega, moškega in otroškega perila. Na voljo imajo tudi raznovrstne pižame i0 spalne srajce za vso družino, praV tako pa pri njih dobite nedrčke vseh velikosti. Za nameček varn bodo ponudili še metrsko blago io čudovite komplete ter brezštevilne možnosti izbiranja med različnimi vrstami hlačnih noga* vic in samostoječih nogavic. Trgovina je odprta ves dan, od 8. oO 19. ure, ob sobotah od 8. do l*t kupljeno blago pa je mogoče plačati tudi z več čeki. Velika izbira za športne navdušence •L* Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes že četrti dan odprt 26. sejem Šport in rekreacija. Na njem si ljubitelji športa lahko ogledajo pester razstavni program: - opremo in pribor za zimske in letne športe, - športno konfekcijo in konfekcijo za prosti čas, - opremo in stroje za urejanje smučišč in cest ter zimsko opremo za avtomobile, - zaščitna sredstva, kozmetiko in vitaminske napitke, - turistično ponudbo, - pokale, plakete in strokovno literaturo. Letošnji moto sejma je: Važno je sodelovati. Ta moto pa ni le simbol sejma, ampak velja tudi za naš pristop do športa, rekreacije, aktivne izrabe prostega časa, je ob otvoritvi sejma povedal direktor Ljubljanskega sejma Borut Jerše. Za mnoge je sejem Šport in rekreacija prvi znanilec zime v Sloveniji. Vsako leto ga obišče veliko obiskovalcev, saj je zanimiv za najširši krog ljudi. Organizatorji letos pričakujejo, da si bo razstavni program ogledalo okoli 80 tisoč obiskovalcev. Zato do nedelje, 3. decembra, vabijo vse, ki želijo tudi v zimskem času aktivno izkoristiti svoj prosti čas, saj se na njem predstavlja vsa celotna domača in najpomembnejša tuja ponudba opreme in oblačil za šport in prosti čas, ki je dosegljiva tudi po ugodnejših sejemskih cenah. Poleg tega pa se s privlačnimi in ugodnimi ponudbami za sezono 95/96 predstavljajo tudi največja zimsko - športna, rekreacijska, turistična in druga središča iz Slovenije in Avstrije. Največji poudarek sejma je seveda na zimskih športih, vendar pa tudi oprema za letne in dvoranske športe ni zapostavljena. Tako razstavljala razstavljajo tudi opremo za tenis, squash, golf, namizni tenis, pohodništvo, kolesarstvo itd. Med najuglednejšimi razstavljalci so tudi Elan, Alpina, Rossignol, Fischer, Head in drugi. Med novostmi in zanimivostmi sejemske ponudbe je treba omeniti svetovno znano podjetje Nike, ki na sejmu prvič v Sloveniji predstavlja program Nike Holidav 95/96 - Nike zimsko kolekcijo. Predstavlja pa se tudi Puma s svojo novo kolekcijo za pomlad - poletje 1996. Sejem Šport in rekreacija je namenjen tudi vsem, ki želijo prodati ali zamenjati kakšen kos svoje športne opreme. Zato v halah B, B2 in D na 2000 kvadratnih metrih poteka prosta in komisijska prodaja rabljene športne opreme v organizaciji Smučarskega kluba Snežinka iz Ljubljane. Poleg smučarske opreme lahko letos zamenjate tudi opremo za tenis in golf. V obsejemskem programu se predstavlja Snovvboarding zveza Slovenije, ki je pripravila zanimiv program na temo snow-boardinga - predstavljajo se naši najboljši klubi in tekmovalci. Na odrih v halah A2 in B manekenke in manekeni predstavljajo najnovejšo športno opremo. Program popestrijo tudi nastopi glasbenih skupin in znanih športnikov. Za pestro in veselo sejemsko vzdušje, primemo predprazničnemu času, pa dodatno poskrbita še zabavni park in pivnica, ki sta postavljena na zunanjih površinah. Za vstopnino na sejem, kije odprt do 3. decembra od 9.00 do 19.00 ure, je treba odšteti simboličnih 250 tolarjev, otroci do 7. leta pa imajo prost vstop. VABIMO VSE OBČANKE, OBČANE IN GOSTE NA SLAVNOSTNO OTVORITEV MOSTU ČEZ TRŽIŠKO BISTRICO V SOBOTO 2. decembra 1995. PROGRAM PRIREDITVE: • ob 16. url nastop narodno-zabavnega ansambla NAGELJ • ob 17. uri slovesna otvoritev mostu s kulturnim programom • ob 18. uri ognjemet • razstava TRŽIŠKA OBVOZNICA: VČERAJ, DANES, JUTRI; v paviljonu NOB TRžie TRG SVOBODE 18, 64290 TRZlč TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 SEJEM ŠPORT IN REKREACIJA ŠTARTNINA SAMO 250 TOLARJEV! • oprema za zimske, letne in dvoranske športe vseh velikih ponudnikov • turistična ponudba doma in v tujini • športna konfekcija in konfekcija za prosti čas • komisijska in prosta prodaja rabljene športne opreme • ugodni sejemski nakupi po promocijskih cenah in nagradna žrebanja vstopnic • pestro obsejemsko dogajanje z modnimi revijami, predstavitvami prodajnih programov in nastopi znanih športnikov • brezplačen vstop za predšolske otroke • 40% popust, za skupine otrok in dijakov ter upokojence pa 50% popust za prevoz na sejem z Pomembno je sodelovati! Od 28. novembra do 3. decembra 1995/ od 9. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani lljjl LJUBLJANSKI SEJEM GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK ^ARJAN VOLK, direktor kranjske enote Telekoma Slovenije Gorenjci imamo več telefonov, manj pa telefoniramo ^ novimi ISDN priključki, ki jih je Telekom začel priključevati v Kranju, bo možnosti uporabe telefona veliko večje. L^J) 29. novembra - Minuli petek so v Kranju vključili prvi ^ ISDN priključek v Sloveniji, s čimer smo simbolično ^P'li v informacijsko družbo. Gorenjska oziroma Kranj je g Pn tem spet prvi, podobno, kot je bila leta 1988 na (oljskem vključena prva digitalna telefonska centrala, ki {•j16 priključke omogoča, ISDN tehnologija pa digitaliza-J°JPrinaša v naše domove. Gorenjska ima tudi nadpovpreč-pttevilo telefonskih priključkov, saj jih pride 32 na sto jJMvalcev, v Sloveniji pa dobrih 30. Vendar pa Gorenjci j °J telefoniramo kot drugod po Sloveniji, kdove, nemara ^ adi varčnost ali pa nismo tako klepetavi, vsekakor pa nam všeč, pravi Marjan Volk, pomočnik generalnega !«torja Telekoma Slovenije, poslovne enote Kranj. fofoj pomeni nedavna 3l$F prvega ISDN prik!' Hj^^etek novega obdobja v kaj111 razvoJu> lahko rečem b0 !5toP v informacijsko druž-Iji" Za razliko od navadnega ^tonskega priključka, ki prenov* Satno oze^ Pas našega pa.0ra oziroma glasu, hitrost itrZel° omeJena> nuo tretja faza, ki bo zajela širšo Gorenjsko, več ali manj vse velike telefonske centrale, nač-trujemo pa tudi dograditev obstoječih central, softversko in hardversko. Prav v vsakem manjšem kraju te možnosti verjetno ne bomo mogli ponuditi, zanesljivo pa jo bomo denimo v Žireh, Bohinjski Bistrici in drugih manjših krajih. Obnašali se bomo seveda tržno, če bo zanimanja dosti, bomo investirali." "Pristop je torej povsem drugačen kot včasih, imate ustrezne kadre?" "Naša filozofija se je morala temeljito spremeniti, tja do zadnjega monterja, v zadnjih letih je bil razvoj res zelo hiter. Zaposlene zato opozarjamo, kakšen mora biti njihov odnos do strank, da ponujamo storitve in da nas ljudje ne prosijo več za telefon." "Z Mobitelom Imate tudi konkurenco?" "Pri mobilni telefoniji še ne more predstavljati konkurence, saj je mi še nimamo, o tem seveda razmišljamo, toda o tem se seveda ne odločamo v poslovnih enotah, temveč na upravi Telekoma v Ljubljani. Brezžična telefonija pa se pojavlja tudi tam, kjer stacionarna ni ali pa še ni možna. Krajevno omežje namreč lahko nadomesti radijska zveza, kar pomeni, da je potrebno postaviti le radijsko postajo, ki je priključena na naše omrežje. To prakticiramo pri hitrih rešitvah posameznih območij, začasni rešitvi pa sledi kabelsko omrežje." "Ljudje bi nemara več telefonirali, če bi odpravili t.i. dvojčke?" "Dvojčki niso problematični samo zaradi tega 'zamaška', temveč gre tudi za čisto tehnični problem, saj imajo te naprave občutljiva vezja in zanje so strele pogubne. Z zmanjšanjem števila dvojčkov bomo torej na eni strani povečali promet, na drugi pa zmanj-šah stroške, zato jih odpravljamo, letos smo jih 3.200, kar precej torej. Težava pa je v tem, da je zamenjava dvojčkov za samostojne priključke izredno drag proces, saj zahteva povečanje kabelskega omrežja, se pravi nove kable ah montažno novih naprav v krajevnem omrežju, t.i. PCM naprav, ki na enem paru žic omogoča štiri direktne telefone, te naprave pa so zelo drage." "Koliko je za nove ISDN priključke problematično, ker so krajevni kabli marsikje v zraku?" "To ni problem, saj so tehnične karakteristike pod- in nadzemeljskih kablov v električnem smislu enake, verjetnost poškodb pa je pri zračni izvedbi res večja, vendar napake lažje odpravimo." "Je napak oziroma okvar veliko?" "Letos zaradi neurja največ okvar ni bilo poleti tako kot običajno, temveč pred štirinaj-sitmi dnevi, ko je bilo v sobotni noči pokvarjenih več kot tisoč priključkov. Popravila so se prav zaradi podzemnih kablov zavlekla tja v ponedeljek, torek. Sicer pa na številko 977 ljudje dnevno prijavijo 30 do 60 okvar, kar pri 62.100 priključkih res ni veliko. Kar 85 odstotkov je odpravljenih prvi dan, pri preostalih 15 odstotkih pa gre na žalost za težje okvare." Zmogljivost telefonskih central na Gorenjskem je 76.786 telefonskih priključkov, konec letošnjega oktobra ie bilo vključenih 62.111, kar pomeni, da so izkoriščene 81-odstotno. "Koliko novih javnih telefonskih govorilnic ste že postavili na Gorenjskem?" "Zamenjali ah na novo smo postavili 122 novih javnih telefonskih govorilnic na čip kartice, do konca leta jih bomo še 60. Kartice prodajajo na vseh poštah ter večina prodajalcev, ki prodajajo žetone." • M. Volčjak, foto: Jurij Furlan ELAN SCX je smučka leta 1995 v Ameriki Elan predstavil novo smučko Na ljubljanskem sejmišču ravnokar poteka sejem Šport in rekreacija, to priložnost pa so v Elanu izrabili za predstavitev svojega novega izdelka - smučke SCX. Vsa zgodba Elanovega programa SCX ima svoje začetek pred že skoraj desetimi leti. Dva takratna Elanova sodelavca Pavel Skofic in Jure Franko sta se leta 1988 v okviru projekta "Extrem" začela ukvarjati s smučmi nekoliko nenavadnih, drugačnih oblik. S stečajem Elana se je delo na projektu prekinilo, kljub temu pa so Elanovci projekt kasneje še nadgradili. Kot rezultat eksperimentiranja s stranskimi toki je sneg ugledal program smuči SCX, ki se je na testih izkazal kot izjemno učinkovit učni pripomoček, ki omogoča bistveno hitrejši napredek, poleg tega pa smučka SCX tudi tistim nekoliko manj spretnim smučarjem omogoča zanesljivo in natančno smučanje. Program smuči SCX se že na pogled bistveno loči od običajnih smuči. Bistvo smuči so izraziti stranski loki, smučka se je še bolj izrazito stanjšala v srednjem delu. Širina smučke se od 116 milimetrov v sprednjem delu "stanjša" na 60 milimetrov v sredini, in nato zopet "zde-beli" na 105 milimetrov. Boštjan Gašperšič, vodja slovenske smučarske demon stratorske ekipe, je na predstavitvi smuči poudaril, da se zaradi stranskih lokov bistveno spremeni tehnika smučanja. V zavoju izpade faza eksplozivnega odriva, smučar zavija samo s pritiskom kolena in prenosom teže na drugo nogo. Prav nepotrebnost faze odriva kot najtežje faze v smučarskem zavoju poskrbi, da tudi smučarji začetniki lahko povsem korektno in natančno brez oddrsavanja izpeljejo vsak zavoj. Smučka torej nudi preskok v višji nivo smučarskega znanja, smučanje z njo je lažje. Smučar za seboj pušča lepo sled tirnice, smučanje s SCX smučmi pa je menda manj naporno. Elanov program SCX pa se že lahko pohvali z laskavim naslovom ameriška smučka leta 1995. Za najboljšo so jo razglasili uredniki najstarejše in najprestižnejše ameriške smučarske revije SKI Magazine. SCX smuči, ki naj bi bile nekakšen križanec med običajnimi smučmi in snowboar-dom, so po mnenju strokovnjakov eden tistih kamnov, ki razbijajo tradicionalizem v alpskem smučanju. Če gre verjeti, je klasičnim dilcam torej odzvonilo. • U. Špehar TURISTIČNE NOVICE V zdraviliščih več gostov V letošnjih prvih devetih mesecih se je število hotelskih gostov v petnajstih slovenskih zdraviliščih povečalo za 6 odstotkov, pri tem število domačih gostov celo za 10 odstotkov, tujih pa je bilo za 1 odstotek manj. Število prenočitev pa je bilo za 1 odstotek večje tako pri domačih kot tujih gostih. Število nočitev pa so povečali v Ptujskih Toplicah za 89 odstotkov, v Termah Zreče za 66 odstotkov, v Termah Čatež za 10 odstotkov, v Topolšici za 8 odstotkov, v Zdravilišču Radenci za 2 odstotka ter v Termah Čatež in v Šmarjeških Toplicah za 1 odstotek. Število prenočitev pa se je zmanjšalo v Rogaški Slatini za 12 odstotov, na Dobrni za 5 odstotkov, v Termah Lendava za 4 odstotke, v Atomskih Toplicah, v Laškem in v Strunjanu za 3 odstotke, v Dolenjskih Toplicah za 2 odstoka in v Moravskih za 1 odstotek. ^MERKUR NAJEM SKLADIŠČNIH PROSTOROV na Kolodvorski c.1 v Kranju, ob železniški postaji. Prostori so primerni za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo in storitveno dejavnost. Skladiščni prostori so visoki 3,5 m in pozimi ogrevani. Opravljamo tudi carinsko posredovanje in transportne storitve, skladiščimo blago v javnih skladiščih ter opravimo nakladanje in razkladanje blaga. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 266-500. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH OPEL PRIPRAVLJA MINIVAN SINTRA Tudi nemški Opel bo prihodnje leto vstopil v razred enopros-torskih avtomobilov. Ta korak pravzaprav ni nenavaden, saj se število kupcev za tovrstna vozila na evropskih trgih znatno povečuje. Oplov enoprostorski avtomobil se bo imenoval sintra, v notranjosti bo do osem sedežev, na bokih pa bodo poleg obeh sprednjih še drsna vrata, medtem ko bodo podvozje, pogonske sklope in motorje razvili na osnovi sedanjih Oplovih avtomobilov. Sintra je sicer skupni projekt Oplovega razvojno tehničnega centra in general Motorsovega oddelka North American Operations in je prvi Oplov avtomobil, ki ga bodo izdelovali v Združenih državah Amerike, čeprav je namenjen predvsem kupcem v Evropi. Sintra bo po napovedih nared ob koncu prihodnjega leta. • M.G. FORD FIESTA PRI NAS V MARCU Novi ford fiesta, ki je bil uradno predstavljen na jesenskem frankfurtskem avtomobilskem salonu, bo pri nas na voljo marca prihodnje leto, so sporočili pri uradnem zastopniku in distributerju, podjetju Summit Motors. Oblikovno in tehnično prenovljena fiesta bo na voljo s štirimi različnimi motorji: prenovljenim 1,3-litrskim (60 KM) in 1,25-litrškim 16V (75 KM) iz generacije ZETEC, od jeseni pa še z 1,4-litrskim (90 KM) in 1,8-litrskim dizelskim (60 KM). Opremo pa bo mogoče izbirati v treh paketih in sicer familv, fun in ghia. V prodajnem programu bo še nekaj časa ostal tudi sedanji model fieste s paketom opreme classic, ki je na voljo za maloprodajnih 15.999 nemških mark. • M.G. Center Brdo Podelitev diplom MBA Kranj, dec - V centru Brdo bodo v petek, 1. decembra, podelili diplome letošnji generaciji podiplomskega študija manage-menta, prejelo jih bo 28 slušateljev. Na podelitvi, ki se bo začela ob 12. uri, bo slavnostni govornik predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Diplome bo prejelo 28 slušateljev iz šestih držav, saj so se seminarja poleg domačih udeležili tudi slušatelji iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Italije in Romunije. Letos pa bodo diplomi podelili tudi prvima dvema diplomantoma predsedniškega podiplomskega študija. Direktorica Centra Brdo dr. Danica Purg je ob tem pomembnem dogodku pripravila prehodno poročilo o delu v letošnjem letu. Pripravili so 49 seminarjev in imeli 313 seminarskih dni, na katerih je bilo 1.271 udeležencev. Po letu 1986, ko je začel z novim Erogramom, se je seminarjev udeležilo 12.600 managerjev. Letos je ilo med udeleženci seminarjev skoraj petina tujcev, prišli pa so iz tridesetih držav. V prihodnje bodo razvijali predvsem daljše programe s poglobljenim študijem splošnega managementa. Lani so začeli s seminarji za posamezna podjetja in letos pridobili nekaj novih; prvi seminar v Zahodni Evropi so pripravili za Elektrolux Zanussi ter nekaj seminarjev za najvišje vodilne v hrvaškem holdingu Agrokor, ki ima 15 podjetij in 8 tisoč zaposlenih. Center Brdo se v svetu vse bolj uveljavlja tudi s podporo Združenju managerskih šol Srednje in Vzhodne Evrope (ĆEE-MAN), septembra letos so pripravili tretjo letno konferenco v St. Petersburgu, ki je bila zlasti v Rusiji deležna velike medijske pozornosti. S finančno pomočjo programa Phare pa so izvedli prva dva seminarja o komunikacijskih veščinah za 49 predavaljtev managementa iz 15 držav Srednje in Vzhodne Evrope. Zaradi večjega števila seminarjev za posamezna podjetja se je starostna sestava slušateljev letos nekoliko sprememla, saj je bilo nekaj več starejših in največji, 28-odstotni delež je imela starostna skupina od 41 do 50 let. Nekoliko se je izboljšala njihova izobrazbena sestava, saj je bilo med udeleženci 10 odstotkov magistrov in doktorjev znanosti, večina pa ima štiriletno fakultetno izobrazbo. Vse več je žensk, letos jih je bilo 32 odstotkov. Letos je bilo še več najvišjih vodilnih in sicer 26 odstotkov vseh. Večina udeležencev prihaja iz razvitih območij in iz uspešnih podjetij. Tako ima tudi letos največji delež ljubljanska regija, sorazmerno dobro pa je zastapana Gorenjska z 8,8-odstotnim deležem slušateljev, prav tolikšnega ima tudi območje Nove Gorice; sledi območje Kopra s 6,4 odstotka, Maribora s 5,8 odstotka in Novega mesta s 4,9 odstotka. Vse več pa je udeležencev iz tujine, lani jih je bilo 9,8 odstotka, letos že 18,2 odstotka. PRIZNANJE ZA PEUGEOT 406 Zdrav0 .,ežišče v Domusu Vplivna britanska revija Autocar, ki vsako leto podeljuje nagrado Najboljši avto leta, je v letošnjem ocenjevanju ta naslov podelila novemu Peugeotu 406. Po skupnih ocenah kakovosti je bil peugeot 406 boljši od alfe rommeo GTV na drugem in BMW-ja serije 5 na tretjem mestu. Peugeot 406 je v Franciji naprodaj od 19. oktobra, pri nas so ga začeli prodajati teden kasneje, vsak dan pa v tovarni v Sochauxu proizvedejo okoli 1.000 avtomobilov. V prvih treh tednih je tovarna dobila že 10.000 naročil. • M.G. 4+ Bralci Gorenjskega glasa izbirajo GORENJSKI AUTO LETA 1995 Konec leta se nezadržno bliža in zadnji mesec v letu je ponavadi tudi čas za končne obračune in vsaj okvirna načrtovanja za prihodnje leto. Enako velja tudi za slovenski avtomobilski trg: pregledi in analize prodajnih številk, predstavitve zadnjih novosti, čakanje na nove avtomobile in podobno. Svoj prispevek k dogajanju v svetu avtomobilov bomo letos dodali tudi v Gorenjskem glasu, s posebno akcijo, izborom GORENJSKI AVTO LETA 1995. Akcija je seveda namenjena Vam, spoštovani bralci Gorenjskega glasa in še posebej ljubiteljem avtomobilizma in rubrike Na štirih kolesih. In kako boste sodelovali? Pripravili smo izbor desetih avtomobilov, ki so bili letos prvič naprodaj v Sloveniji in med njimi boste lahko izbrali svojega, ga vpisali na kupon in ga skupaj s svoji naslovom nalepljenega na dopisnico poslali na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Vaš trud seveda ne bo zaman: za vse, ki boste glasovali, smo ob koncu pripravili nagradno žrebanje z bogatimi nagradami, ki so seveda povezane z našimi jeklenimi konjički. Kandidati za naslov gorenjskega avtomobila leta pa so: AUDI A4 - FIAT BRAVO/BRAVA - FORD SCORPIO -HYUNDAI LANTRA - MERCEDES BENZ E - OPEL VECTRA - PEUGEOT 406 - RENAULT LAGUNA BREAK - ŠKODA FELICIA - VOLKSVVAGEN POLO „„——^ ^ ^ Glasujem za:........................................................................................ Ime, primek in naslov............................................................................ Kranj, dec • V ljubljanskem Domusu si lahko do 6. decembra ojjledate razstavo "Zdravo ležišče". Razstavo o zdravih ležiščih so pripravili že pred dvema letoma in zaradi velikega zanimanja zdaj ponovili. Seveda pa se je v tem času ponudba kakovostnih ležišč povečala. Predstavljajo EROTIKA 18 I težišča vseh vrst, posteljnino, odeje in spalno perilo iz naravnih materialov ter zavese in svetilke za spalnice. UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S ČEKI po telefonu SVETOVANJE ,_POSREDUJEMO STARO ZA STARO j ISl AVTOINSTAIACUE MONTAŽA IGARANCIJA ■ mobitel P.E. KRANJ KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX 064/ MOBILNA TELtrOHIJA 924-575 i yvmi POKUČI ZDAJ! 064/225-060,225-061 VELIKA NAGRADNA IGRA - CORRADO, GORENJSKI GLAS, RADIO KRANJ Ko boste zbrali 9 od objavljenih 12 kuponov, jih zalepite na dopisnico ali na kupon iz revije HiFi Journal ter jih vse skupaj Sošljite na naslov: Corrado, odopivčeva 2, 64000 Kranj, najpozneje do 10. januarja 1996. Javno žrebanje bo 16. januarja, v oddaji "Dober Zvok" na Radiu Kranjl 100 nagrad, v skupni vrednosti 10.000 DEM! NAGRADNI KUPON MEŠETAR Gozdno gospodarstvo Bled Bled, Ljubljanska c. 19 ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV (cenik velja za les, odkupljen od 1. decembra 1995 dalje) Les iglavcev v lubju, dostavljen do kamionske ceste (v sit/m3). vrsta lesa B hlodi smreke 15.300 11.800 8.800 hlodi smreke, deb. od 40 cm 15.300 12.000 9.300 hlodi jelke 15.300 11.800 8.800 hlodi macesna 15.300 11.800 9.000 hlodi ostalih iglavcev 10.000 8.000 7.000 drobni tehnični les iglavcev (premer od 12 do 20 cm) celulozni les iglavcev: I. 2.500 II. 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 4.000 1.300 Les listavcev, dostavljen do kamionske ceste (v sit/m3): hlodi II III, drva bukev, javor, jesen 11.000 8.000 6.500 brest 11.000 7.000 5.000 hrast, češnja 13.000 8.000 6.500 oreh 20.000 10.000 6.000 ostali trdi listavci 8.000 3.500 3.000 lipa 8.000 3.500 3.000 ostali mehki listavci 7.000 3.000 2.000 3.000 3.000 3.000 3.000 1.000 3.000 1.000 Za dostavo na skladišče Rečica in Bohinj plačamo 500 sit/ m3 z davkom. Prometni davek od lesa plača GG Bled, zato so navedene cene neto (toliko dobi lastnik). Plačilo za prodani les je 14 dni po zaključku obračunske^ obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka do petka), nujnih primerih za že posekan les dajemo akontacije. Odkupujemo tudi les na panju, opravljamo storitve za v*a dela v gozdu in prevzemamo gozdne površine v upravljanje ali zakup. Naročila sprejemamo po telefonu 741- 800 ali na upravi podjetja. "Y» Cx • CZs •, d.o.c. Stara cesta 25, 64000 KRANJ Tel.: 064/221-626 Fax: 064/214-766 RABLJENA VOZILA V ZALOGI 1. MAZDA 626 2.5i7V6 Letnik: 1993; cena: 37.500,- DEM; vsa oprema4 klimats*8 naprava; prevoženi km: 80.000; vozilo še v garanciji! 2. MAZDA XEDOS 9/2.5i/V6 Letnik: 1994; cena; 58.000,- DEM; vsa oprema + av. klimatsK8 naprava; prevoženi km: 25.000; vozilo še v garanciji! 3. FORD MONDEO 1.8i CLX Letnik: 1994; cena: 27.000,- DEM; prevoženi km: 48.000 4. CITROEN C15 BREAK Letnik: 1994; cena: 17.800,- DEM; s sedeži in stekli; katalizator; prevoženi km: 40.000 5. ŠKODA PICK UP Letnik: 1993; cena: 9.000,- DEM; prevoženi km: 22.000 6. MAZDA XEDOS 6/V6 Letnik: 1993; cena; 38.000,- DEM; vsa oprema + klimatsK*1 naprava; prevoženi km: 75.000; vozilo še v garanciji! 7. MAZDA MX-6/2.5i7V6 Letnik: 1992; cena: 32.500.- DEM; vsa oprema; prevoženi km: 98.000 8. MAZDA 323F/1.6i Letnik: 1990; cena; 14.500. prevoženi km: 98.000 9. MAZDA XEDOS 9/2.01/V6 Letnik: 1994; cena; 49.000.- DEM; vsa oprema; prevoženi km: 31.000 10. MAZDA 323 1.6i karavan . J Letnik: 1993; cena: 18.000 DEM; prevoženi km: 40.000 Kn Vsa vozila so servisno pregledana in so v brezhibnem stanji Za vsa vozila je možen kredit ali leasingl Ostale informacije po telefonu št.: 064-221-626 ali 064-214-7 DEM; katalizator; Kranj, Skalica 1, d.o.o. tel.: 064/324-734 PONUDBA MESECA: OPEL ASTRA 1.41. 82 KM, 5 VRAT 23.590 DEM leto in model 95, prevoženih od 5.000 do 9.000 km klimatska naprava, airbag, servo volan, radio + 6 zvočnikov, električni dvig stekel, temna stekla, centralno zaklepanje, obratomer OPEL VECTRA 1.61, 4 VRATA 26.590 DEM leto in model 95, prevoženih od 4000 do 7000 km ABS, klimatska naprava, airbag, centralno zaklepanje, električni dvig stekel, radio + 6 zvočnikov FORD ESCORT 1.6i 16V EXPLORER, 5 vrat 24.990 DEM klimatska naprava, električni dvig stekel, servo volan, športni odbijači z meglenkami, airbag, centralno zaklepanje, zadnji spojler, platišča R 14 185/65 V zalogi tudi FORD FIESTA, MONDEO, OPEL CORSA, OMEGA, FIAT TIPO, TEMPRA. VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA a \ j\ £\ OM 66 srf*p ti in pismeno. PREROK p.p. 101, 61260 LJUBLJANA Zaupajte evoje težave na&lm prerokom, e svojim viđenjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok l:Tanja, Marica. Rada, Jožica Ivanka,Majda. aet-rolog.tMflen, J ZAUPAJTE SAJBOUŠIM 15 iH:^HiiM'jiia± Videna^ soli SASI70 EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 -+SAMO ZA ODRASLE -► 156 SIT/MIN -► KISS UNE 24 UR V ŽIVO ^MERKUR SALON VOZIL CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8 Kranj telefon: 211 380 Izbor vozil iz zaloge: AX CABAN, 1,1 i, ZX AVANTAGE, 1,4i, ZX AURA BREAK, 1,8i, XANTIA, 1,8i, kovinska barva, kovinska barva, kovinska barva, servo volan, kovinska barva, temna stekla, 1.422.765,00 temna stekla, el. paket, 2.105.445,00 2.604.127,00 2.770.753,00 VREME Vremenoslovd nam za danes napovedujejo vreme, ki bi ga lahko označilo z 'barva siva". Podobno pa se bo nadaljevalo tudi v soboto h nedeljo. MoJo pa se bo ohladilo. LUNINE SPREMEMBE fer Je v sredo prvi krajec nastopil ob 20.06, b° po Herschlovem vremenskem ključu *fež in sneg ob Jugu ali zahodnOciL Jacqclina Aguileri Marc. • tmwf *Um SE VRAČAJO toLrez glasbe ni življenja", so rekli člani najpopularnejše-I °*nda vseh časov The Beatles in se spet skupaj odpravili $Vh*0' ^a radijskih valovih že lahko slišimo pesem M °den kot ptič. Johna Lennona, ki je dal skupini največji žal, ni več, izbrskali pa smo nekaj zanimivih citatov, ij^n Lennon: "Prava pesem, ki sem se ie naučil, je bila |r* 11 Be The Day. Moja mati me je gledala z obupanimi n^l> bila je na koncu z živci. Toda poslušala me je, dokler •y odigral do konca." Lt Vsak dan sem moral vzeti na tisoče poživil. Jedel sem jih bonbone." 'to* "° sem *melsre^0' kafti nikoli se nisem znal pravilno nikoli se nisem pretepal z moškimi in nikoli nisem Vti ^ens^- čeprav sem sicer zelo nasilen, sem se vedno i'da ne bi bil tak, hkrati pa svojo nasilnost spoštujem." j^>em eden največjih umetnikov na svetu. Rod Steioartl j? Pa je to? Rad bi ga spoznal." %e bi bili Beatli slovenski ansambel, bi v naši veleakciji jJ^io najpopularnejšo slovensko glasbeno skupino, ned-jJ^Ho zasedli prvo mesto. Kdo se bo okitil s tem laskavim panjem, bomo izvedeli čez doba dva meseca, ko bomo Spravo zaključili. Seveda računamo na vaše sodelovanje, $04 .ovani poslušalci oddaje GJŽ. Z nam ' fflovati " nami se vedno splača Več v jutrišnji oddaji, na valovih jeseniškega = SKODA Volksvvagerl Group ... Marcano, ali kako se že reče tanovi ne j lepši bevbi na svetu, Venezuelki sicer. Da se ti jezik zlomi, približno tako, kot če bi Amerikanec hotel reči Vokalistična skupina šestnajstih luštnih češpljic, saj veste, to so une iz Besnice. Seveda ste pravilno napisali, da je bila druga Hrvatica, predstavnica naroda v naši soseščini, ki ima očitno najlepše curice na svetu, če se samo spomnete na prejšnji in predprejšnji izbor (Hrvatice so Sile vedno med finalistkami). Anica Martinovič, ali kako se že piše sosedova Ančka. Cisto tako, meni se je tudi Teja kar dopadla, tako no, kar simpatična mi je bila. Sicer pa, lepih tako in drugače je toliko in toliko..., da nas "fante" včasih kar en malo zmede. Kar pa se tiče izbora Mistra, ie pa mesto že tako ali tako oddano za dva, Aligatorja pa še enega. Tle ni kaj. Kako ste pa kaj drugač? Vidim, da smučanje spremljate sto na uro, pa čeprav se vse skupaj dogaja v Ameriki, k je čist tako, kar dost daleč. Mik lave pa je faca... a. Faca je tudi tale tip, ki mi tlele žreba. Nagrado tokrat prejme Ana (kot prva spremljevalka) Lo-zar, Visoko 131a, 64212 Visoko. Punca čestitamo, malo počakat' na dopis potem pa le juriš k Aligatorju po nagrado. TOP 3 1. Najmega Stripped zadeva od Rolling Stonesov 2. Kompilacija Radio HIT 3. Kdo Je Č. Roberto Magnifico NOVOSTI Takole bo, Balaševićev koncert 18. decembra se vse bolj približuje, vstopnic pa je na voljo vse manj in manj, no zaenkrat so še po tri okrogle jurčke. Dovolj pa je še vstopnic za raperje Naughtv by Nature, ki so skoraj pol cenejši. Inše novosti, legendarna Koprska skupina Prizma je izdala d' best of, pri Megatonu so izdali SLO dance kompilacijo (Sandy, 4Fun, R.M. Project, Victorv, Avia Band...), pol je tle Davor Božič s tanovo, pa hrvaški pankrokerji Psihomodo Pop z Unpljugd (mega) in oni preko meje: Enya, Cher in Meat Loaf. m še NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 194: A veste, kaj vas bom tokrat vprašal. Ena športna, smučarska bo to, k' je ravno Miklavc zmagal. Kateri športni novinar je v TV prenosu najmanj sedemnajstkrat povedal, da je Andrej Miklavc doma iz Dorfarij med Škofjo Loko in Kranjem, vsaj enkrat pa, da Dorfarje spadajo pod pošto Žabnica. Saj veste katerega kerlca mislim. Dopisnice čakamo do srede, 6. decembra, jasno v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Metka tvoje ovce so pa mega, že visijo na ste-ni.Tako... Šibam.... Včasih mal bol hit, včas pa mal bol počas. čav. SEMI M AR RETORIKE OD 24. DO 26. NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEL061 225187; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA Zdi se, da je v slovensko ?° nekam odpravlja. žlica, ki je zajela sam Wtne in zelo konkretne vzroke: J^^dstvo, delitev premoženja SL t* driaVe> VSt0P V EV' ^Psko skupnost in tako dalje, l^umljivo. Veliko man) pa je °vPrečnemu državljanu ra- gljivo, kaj so pravzaprav V0Wi minula štiri leta? Le/a Štiri leta je bilo več ali jasno, da bo vojne tako ali Iffafr enkrat konec kot je vsake ttdl* enkrat konec. In tedaj - in l^j, so rekli v Sloveniji, bodo alabogu begunci odšli, znebili ji °omo tega bremena in v s°Veniji bo spet fletno. Še bolj lnm°stojni bomo, še bolj suvereni ^odvisni. Ko pa je tako Listno ^enJVeTen' samostoien m neod' cljtoj pa še! Suverenosti se ne tv ^a.ma^ati na kruh in jo j *čiti od tod do večnosti. To „ P°č samo napitek, da se ti vya?na hrbtenica in pokončno ff'gne glava, v kateri pa mora " tudi kaj soli. Vsaj ščepec j JUrna, da suverenost sama po ni nič, če ti kot pameten ™sP°dar ne gojiš in vzdržuješ f'ddriavnih vezi na vseh rt*neh. Ko se ozreš na politične histerije, ki so tako ali drugače obvladovale slovensko politiko minulih štirih let, te zaboli glava: koliko ideoloških diskvalifikacij so doživljali tisti, ki so si kljub vsemu upali reči: bodimo pametni in ohranimo času in razmeram primerne stike z ostankom Jugoslavije! Jok! Viš ga - jugonostalgik! Mi, tako daleč tisto poletje, ko sosedu malodane niste niti upali povedati, da boste kljub vsemu letovali ob hrvaški obali! Zavedno in primerno je bilo le slovensko primorje, nakar je sledilo letošnje poletje, ko je slovenskim dopustnikom rahlo prekipelo, da letujejo samo in zgolj tam, kjer je politično ali ideološko primerno in so trumo- Tema tedna Glosa Malo pozno, a od srca V tej državi smo se malo pozno, a iz srca, spomnili, da bo na Balkanu enkrat konec vojne... Človek obrača, kapital pa obrne... suvereni in zatorej samozadostni, se pa ja ne bomo zdaj silili dol, od koder smo komaj in z vojno vihro odšli! In so jugonostalgiki utihnili Kaj pa bi, če je ktelo z vseh strani in od vseh političnih strank. Četudi kšeft, trgovina in kapital ne poznata nobenih ideoloških predznakov in nobenih meja, je bilo omeniti ostanek Jugoslavije ie malodane krivo-verstvo. Kar spomnimo se: ni ma romali k sosedom. Na prste ene roke se naštejejo tisti poslanci ali politiki, ki so kritični javnosti sploh upali povedati, da so letovali na hrvaški obali! Kakšna senzacija, če je kakšen novinarček po naključju odkril, da je ta in ta minister plaval v Jadranu! Zdaj smo pa tam, kjer ni muh! Namesto da bi kot dobri podjetniki štiri leta gruntali tako kot špekulirajo svetovne multinacio- nalke, smo gruntali, kje je še kakšen jugonostalgik, da bi ga razsekali na drobne koščke. In okoli te male državice je rasla visoka ograja - tako visoka, da se ji mora tuji kapital, ki veselo roma za zaslužkom na jug, hočeš nočeš ogniti Vzemimo samo cestno in Železniško infrastrukturo, ki bi že danes lahko tržila, da bi bilo veselje. Ker smo iskali jugonostalgike in jih sekali na dvoje, je bilo državi čisto vseeno, kako se in če sploh se gradijo ceste. Z rom-pom in pompom so se odpirali cestni odseki v Zgornjem Kašlju in v Spodnjem grabnu, o kakšni novogradnji sever - jug pa malo morgen! Kakšen strateški cestni križ, kakšen sodobni »ajznpon«! Sami muzejski vlaki in same luknje v asfaltu najbolj pomembnih cestnih prometnic! Kakšen blagor za dušo in prazno državno blagajno bi bil, ko bi po naših sever ■ jug cestah zdaj drveli evropski tovornjaki! Zdaj se država rahlo kesa in v tem kesanju malo pozno, a od srca leta po belem svetu in išče zaveznike! Zanimivo: ko brez miru okrog divja, se niti ena politična strankarska opcija do danes ni spomnila starih manir in pomodrovala, če morda vse skupaj ne diši po jugonostalgiji in se zbal, da ne bomo spet padli v kakšno južno naročje.. Človek obrača, kapital pa obrne. Mar se nam res obeta, da bomo spet rekli o naši prvi sosedi Hrvaški in njeni sosedi Srbiji takole: moj sosed je moj sovražnik, sosed mojega soseda pa moj - brrrr ■ prijatelj?!? • D.Sedej TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 99,0 MHs Lep pozdrav, prijatelji Tržlskega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. Danes se ponovno oglašamo v Gorenjskem glasu z novo, vročo lestvico, ki smo jo v ponedeljek oblikovali z vami. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Ena točka - en glas na kuponu, v oddaji pa ena točka • en glas po telefonu. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 4. decembra, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Nagrado trgovskega centra PRO COMMERCE iz Kranja prejme Petra Laharnar iz Tržiča, nagrado fotostudia KONTRAST z Jesenic pa Valerija šolar iz Seic. Polona iz Tržiča pa bo sotrpin v našem studiu. Vesna in Dušan Lestvica* 1. Moja čebela - ANDREJ ŠIFRER 2. Mustafa - ARABESCA feat. LIZA 3. Sedaj živim - VILI RESNIK 4. Baby - OUVER ANTAUER 5. Heaven for evervone - OUEEN 6. Fantaay - MARIAH CAREY 7. Ja ti priznajem - E. T. 8. Bailemos - DECADANCE Predlogi: A Willy use a Bllly... bov - EROTIC B. Tvoje noge bose - AGROPOP C. Runaway - JANET JACKSON KUPON Glasujem za: 1 2 3 4 S 6 7 8 ABC Moj predlog: Moj naslov: GREMO V GAULOISSES BLONDES Radio Kranj 97,3 Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Živiol čakam vas na valovih RADIO KRANJ v sredo, 6. decembra, med 17. in 18. uro DOMAČA LESTVICA: 1. Pero Lovšin - Najboljši par 2. Vili Resnik • Zdaj živim 3. Pop design - Kadar sem s teboj 4. Faraoni - Spomin na stare čase 5. Sendy - Nemirna kri TUJA LESTVICA: 1. Michael Jackson - You are not alone 2. Nick Cave & Kylie Minoque - Where the wild roses grow 3. E. Rotic - Sex on the phone 4. Oueen - Heaven for evervone 5. Shaggy - Bombastic Vsi, ki bose poslali kupončke, ne pozabite na našo oddajo - v sredo, 6. decembra, ko bomo izžrebali nekaj lepih nagrad - glavne bodo seveda spet KAVBOJKE JEANS CLUBA PETRICIZ KRANJA! KUPON Glasujem za: Moj naslov: Kupončke pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj. PLESNE KARAOKE V TRŽIČU HoJIcl Zopet se vam oglašamo iz Plesnega studia M in se vam opravičujemo za našo pozabljivost in Vam sporočamo, kje, kdaj in kako se bodo pravzaprav odvijale PLESNE KARAOKE v Tržiču. Torej, pridružite se nam Jutri, v soboto, 2. decembru 1995, ob 19. uri v dvorani OS Bistrica. Lahko pa pridete že prej, saj bomo imeli plesna tekmovanja v Ročk and roflu že od 13. ure dalje. Z nami bo ena izmed najpopularnejših slovenskih skupin, "Čuki", najboljil slovenski rock'n'roll ansambel "Rok'n'band - ex Ohosts ofthe 00'*", voditeljica oddaje "Pod klobukom - Dunja Kranjac", "Don Juan - Vojko SfUigoj", množica odličnih plesalcev akrobatskega rock'n roUa in še in še,... Ob petkih na RADIU CERKNO in v GORENJSKEM GLASU "Na vsako vprašanja ee odgovor najde" Z RADIOM CERKNO in z GORENJSKIM GLASOM lahko vsak teden preizkusite svoje znanje v nagradnem kvizu "Na vsako vprašanje se odgovor najde". Danes (petek) ob 17. url na valovih Radia Cerkno (frekvence: 594 KHz oziroma 90,9; 97,2 aH 99.5 MHz) lahko v nagradnem kvizu sodelujete "v živo". Ker bo časa za odgovore v radijski oddaji tudi tokrat samo 10 minut, bodo radije! sprejeli največ 10 Vaših klicev, zato sodelujte tudi z odgovorom na kuponu v tejle rubriki. V žrebanju za 10 nagrad - tri nagrade v vrednosti po 2.000 SIT ter 7 praktičnih nagrad - bomo upoštevali vse pravilne odgovore danes v kontaktni oddaji na Radiu Cerkno + na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli najkasneje do torka, 5. decembra. Vprašanje v desetem krogu kviza Radia Cerkno in Gorenjskega glasa: KUPON "Na vsako vprašanje ee odgovor najde" Kateri znameniti Gorenjec je bil rojen 3. decembra 1800? Pošilja: Pošljite do S. decembra na RADIO CERKNO, 65 282 Cerkno, Platiseva 39 ali na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj. Vprašanje v prejšnjem krogu kviza očitno ni bilo težko, saj smo prejeli 7 pravilnih odgovorov v kontaktni oddaji Radia cerkno in 152 dopisnic s kuponom iz Gorenjskega glasa. Jožeta Bogataja, župana nove občine Gorenja vas - Poljane, dobro poznate in Je bilo nepravilnih odgovorov samo 11. Izžrebane nagrajence smo obvestili po pošti. Sodelujte v kvizu "Na vsako vprašanje se odgovor najde", ki ga lahko poslušate le na RADIU CERKNO in preberete izključno v GORENJSKEM GLASU). SOBOTA, 2. DECEMBRA TVS 1 8.20 Radovedni Taček: Harmonika 8.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.50 O.J.: Iskalki uši, madžarski film 9.00 Pod klobukom 9.50 Oglejmo si!, angleška dokumentarna serija 10.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film 13.00 Poročila 14.20 Tedenski izbor 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 N. Skrbinšek: Miklavžev večer 17.45 Večne pravljice: Rumcaj 18.00 Otok opičjega božanstva, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 18.50 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Miklavžev koncert, prenos 22.15 Za TV kamero 22.30 Ozare 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.30 Golobji valček, francoski film 0.50 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.00 Euronews 10.00 Orgelska improvizacija 10.15 Tedenski izbor 10.15 Roman Končar - Igor šmid: Kdo bo koga, 3., zadnji del TV nadaljevanke 11.00 Sorodne duše, 18., zadnja epizoda angleške nanizanke 11.30 Sova, ponovitev 12.50 Videošpon 16.25 Športna sobota 16.25 Finale evrospkega klubskega šahovskega pokala, re- Eortaža i/. Ljubljane 16.55 Maribor: iP v košarki (m): BVVC Maribor -Idrija, prenos 18.30 Alpe - Donava - Jadran 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 20.10 Teater Paradižnik 21.05 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, ameriška dokumentarna serija 21.55 Obnorelost, ameriški film 23.50 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Rokumentarec: Fender Stratocaster; Angleška glasbena lestvica 2.00 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Spot tedna 8.05 A shop 8.20 Kaličopko 9.20 Mož z železno masko 10.15 Kino, kino, kino 10.50 Večni krog 11.20 Spot tedna 11.25 A shop 11.40 Video strani 16.30 Spot tedna 16.50 Vreme 17.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 18.00 Magnetoskop 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transfor-merjev II 19.30 Devetdeseta, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.10 Je lahko to ljubezen?, ameriški barvni film 22.50 Vreme 22.55 Vodni stroj, ponovitev filma 0.35 A shop 0.50 Spot tedna 0.55 Erotični film M MTV - TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30, 12.00 in 15.35 TV shop, televizijska prodaja 15.45 Alladin, ponovitev filma 17.00 Radio FM, ponovitev 17.30 Med prijatelji, ponovitev 18.30 MMTV shop 19.00 Kuhajmo skupaj 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Romper Stomper, ameriški barvni film 21.30 Spot tedna Žive scene 21.35 Klepet na MMTV, ponovitev 22.35 Dead Easy, film 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Stanko 9.25 Kje je Jurček 9.50 Risanka 10.05 Otroški šou 10.35 Po mestu hodi Miklavž, češki barvni film 11.45 Risanka 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Usoda carskih konj, dokumentarna oddaja 14.10 Risanka 14.45 Briljantina 15.35 Vsi poročevalci sveta 16.25 Poročila 16.30 Sonovi viharjev 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Glasba 19.10 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Badge 373, ameriški barvni film 22.10 Glasbena oddaja 23.10 Dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.00 Polnočna izmena: Hoja po žerjavici, 1/3 del angleške nadaljevanke 10.50 TV koledar 12.00 Tenis, prenos finala Davisovega pokala iz Moskve 15.25 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 16.10 Policisti s srcem, nadaljevanka 16.55 Kvalifikacije za EP v rokometu: Hrvaška - Slovenija, prenos iz Kutine 18.15 Grifith - oče filma, dokumentarna serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Jajce: Vrnitev Hrvatiničev. dokumentarni film 20.45 Vidikon 21.30 Z jadri okoli sveta, hrvaška dokumentarna oddaja 22.00 Šport 22.15 HR Top 20 AVSTRIJA 1 6.05 Halo, sestra 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Vroča sled, Uganka za mlade detektive 9.40 Medved Rupert 10.10 Alfred J. Kvak 10.40 Scoobv Doo 11.15 Duck Tales 11.40 Garfield in prijatelji 12.10 Harry in Hendersonovi 12.30 Klic na pomoč, Kalifornija 13.20 Katts & dog 13.45 čudovita leta 14.05 Smučarski skoki, Svetovni pokal, iz Lillehamerja 16.30 Beverly Hills, 90210 17.15 Melrose Place 18.00 Nogomet 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 22.50 Lukas Resetarits 23.50 Čas v sliki 23.55 Shaft, ameriška kriminalka 1.30 poročila ob enajstih, ponovitev ameriškega Tv filma 3.05 Beverly Hills, ponovitev 3.45 Shaft, ponovitev filma 5.30 Korak za korakom, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Ukročena trmoglavka, britansko-italijanska komedija 11.00 Rimske device, italijansko-francoski zgodovinski spektakel 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Sence postajajo daljše, švicarski film 14.45 Ti, moja tiha dolina, nemški film 16.15 Alpe - Donava -Jadran 16.45 Kdo me hoče 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Sporni primeri 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Kapital, avstrijski TV film 21.45 Pas v sliki 21.55 Očka. ameriški TV film 23.20 Prestolonaslednica, ameriški film 1.10 Pogledi od strani 1.15 Šport, ponovitev 2.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Krila na nebu: Farnborough Internnational -2. del (produkcija: Marko Malec) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.07 Čestitke ob občinskem prazniku Kranja 20.10 Petkov tedenski pregled, 92. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Čestitke ob občinskem prazniku Kranja 20.43 Glasbeni videospot 20.45 Živeti v harmoniji z naravo 21.37 Kolovrat domačih video viž - 2. - lestvica narodnozabavne glasbe z novostmi (glasujte na kuponih objavljenih v Gorenjskem glasu) 22.30 Odprti ekran (ponovitev) 22.40 Kamera presenečenja: Obzorje 22.50 Novosti iz zabavne glasbe: Milan Petrovič 23.12 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 64. oddaja 0.12 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Ansambel ČUKI v Železnikih 20.00 Antonov obzornik 20.20 Jezus iz Nazareta - celovečerni film (1. del) ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok Č18.20 Kinofilija 18.40 Likovna delavnica na temo drevo 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Uršo Mravlje R TRŽIČ Program bomo začeli z otroškimi karaokami. Sledil bo pogovor s strokovnjakom za ognjemete. Žrebanje bo določilo 10 trstih Tržiča-nov, ki prejmejo nagrade za odgovore na anketo Tržič - najlepše mesto v Sloveniji. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sledi oddaja Deutsche VVelle poroča, nato pa glasene želje poslušalcev. Še prej bomo pogledali v zvezde skozi horoskop. Ob 17.00 bomo pripravili prenos otvoritve mostu čez Tržiško Bistrico, nikakor pa ne pozabite oddati svojega brezplačnega malega oglasa od 17.30 do 18.00. Spored bmo sklenili s pravljico izpod peresa Zlate Vola-rič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Nalezljiva, norost - moda 11.50 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.15 Podjetje EMCR 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jay Time 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Novice 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav KINO NEDELJA, 3. DECEMBRA HTV 2 CENTER amer. akcij. pust. film OBLEGANI STORŽIČ amer. ris. POCAHONTAS ob 16 drama FRANCOZINJA ob 20. uri, amer. OBLAKIH ob 22. uri ZELEZAR amer. vesolj 16., 18.30 in 21. uri TRŽIČ prem. slov. FRESKA ob 20. uri, amer zgod. avant. rom. RADOVLJICA fant. film TUJE VRSTE ob 1 zgod. film POGUMNO SRCE ob 20. uri 2 ob 17., 19. in 21. uri in 18. uri, franc. ljub. melodr. SPREHOD V . drama APOLLO 13 ob ljub. grozlj. RABLJEVA ROB ROY ob 17.30 uri 8. in 20. uri ŽIRI amer. TVS 1 8.15 Otroški program 8.15 Samo za punce, ponovitev kanadske nanizanke 8.45 Živ žav, ponovitev 9.30 Čebelica Maja 9.55 Nedeljska maša, prenos iz župnijske cerkve Sv. Štefana v Vipavi 11.10 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.35 Obzorja duha 12.05 Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.05 Za TV kamero 14.20 Policisti s srcem, avstralska nanaizanka 15.05 Črni tulipan, francoski film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.18 Loto 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Antologija skupine The Beatles, angleški glasbeni dokumentarec 22.15 Tv dnevnik 3, Vreme 22.25 Šport 22.30 Sova 22.30 Črni krog, 5., zadnji del švedske nadaljevanke 23.30 Načelnik Scali, ameriška nanizanka TVS 2 7.50 Videostrani 8.00 Naša pesem, 10. oddaja 8.30 Tedenski izbor 8.30 Spin 9.15 V vrtincu 10.00 Veno Taufer: Odisej in sin, TV priredba predstave Slovenskega mladinskega gledališča 11.10 Nepomembna afera, zadnji del nemške nadaljevanke 11.55 Teater Paradižnik 13.00 Športna nedelja 13.00 Kvalifikacije za EP v rokometu (m): Hrvaška - Slovenija, posnetek iz Kutine 14.25 Finale evropskega klubskega šahovskega pokala, reportaža iz Ljubljane 14.55 Košarka NBA, posnetek 15.55 Velenje: Tenis, finale zimskega turnirja Challenger, prenos 18.30 Moja dežela - lepa, urejena in čista, posnetek iz Portoroža 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Biblija, 38. oddaja: Janezova in Judovo pismo 20.40 Sunset Bou-levard, ameriški film (čb) 22.25 športni pregled 22.45 Billv.kako vam je uspelo?, 1. del nemškega dokumentarnega filma KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Tom Sawyer, risanka 9.00 Kaličopko 10.00 Mup-pet shovv 10.30 Magnetoskop 11.15 Klic divjine 12.05 Epikur-ejske zgodbe 12.20 Žametne vrtnice 13.05 Replika, ponovitev 14.15 Spot tedna 16.55 Vreme 17.00 Muppet shovv, ponovitev 17.30 Disney vam predstavlja: Mala morska deklica: Veliki Sebas-tijan 18.00 Lovec in ročk zvezdnik, ameriški barvni film 19.00 Vreme 19.05 Generacija transformerjev II 19.30 Burleska 20.00 Vreme 20.05 Klic divjine, nemška nanizanka 20.55 Kino, kino. kino 21.30 Jeleni z zahoda, ameriška nadaljevanka 22.20 Vreme 22.25 Je lahko to ljubezen?, ponovitev filma 0.05 Špot tedna otroški festival 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera Box 14.50 Vedno v nedeljo 16.40 Poročila 16.50 Lov na morju, ameriški barvni film 18.45 Riboni, risana serija 19.15 TV fortuna 19.35 Dnevnik 20.10 Bravo 22.15 Dnevnik 22.30 Slika na sliko 23.00 Šport 23.05 Černi gad, angleška humoristična nanizanka 23.35 Poročila HTV 2 10.35 Video strani 10.50TV Koledar 11.00 Maša, prenos iz Zadra 12.30 Briljantina, ponovitev; Vidikon, ponovitev 14.00 Z jadri okoli sveta, dokumentarna oddaja; ŠČportno popoldne: Tenis, Davi-sov pokal: Rusija - ZDA, prenos 15.40 ATP magazin 16.10 NBA pregled 16.40 Slam magazin 17.10 Ski shovv 17.40 Hrvaško DP v košarki: Olimpija Slavoning -Cibona, prenos 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ciklus filmov VVoodvja Allena; Škrlatna roža Kaira, ameriški barvni film 21.40 Dokumentarni film 21.55 Top šport 23.00 HR Top 20 AVSTRIJA 1 12.00 Up, mladinska oddaja 12.55 Smučarski skoki, svetovni pokal; iz Lillehammerja 16.25 Banana Joe, italijansko-nemška komedija 18.00 Srečni otroci 18.30 Srček 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Smrtonosna ljubezen, avstraiiski TV film 21.55 K stvari 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Media Magica, 2. del 0.10 Steklena menažerija, ameriški film 2.20 Neroda na krivi poti, francoska komedija 4.15 Upor na ladji Bountv, ameriški film AVSTRIJA 2 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence 14.00 Pogledi od strani 14.30 Prelomnice zgodovine, 9. del 15.00 Nevarno živijo: Grizliji - Medvedi na pohodu 15.30 Večno pokajo razbojniki, avstrijska komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje, sestanek z vsemi, ki so po srcu mladi 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Baywatch, Kalifornijski božič 21.35 Čas v sliki/ Šport 21.50 Columbo: Vrabec v roki, ameriška TV kriminalka 23.20 Ciro, italijanska nadaljevanka 0.40 Pogledi od strani 0.55 Kultura, ponovitev 1.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok -1 9.10 Miha Pavliha, otroška oddaja (ponovitev) 10.00 Otroška poročila 10.20 Parkeljni na sejmu 10.24 Parkeljni v vasi Zalog 10.30 Sredozemski pokal v vaterplu Co-men cup Kranj 95 10.55 EPP blok -2 10.58 Čestitke ob občinskem prazniku Kranja 11.00 Petkov tedenski pregled, 92. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 čestitke ob občinskem prazniku Kranja 11.30 Martino -vanje na Ruju - izlet Gorenjskega glasa na Ptuj 12.22 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 65. oddaja 13.22 Videostrani MMTV - TELE 59 LOKA 7.00 Video strani - panorama 10.00 Skrinjica želja, otroška oddaja 10.30 Sandokan, risanka 11.00 Cirkuške točke 11.30 Bad influence, mladinska oddaja o računalništvu 12.30 360 stopinj: Nemčija, 3. del dokumentarne oddaje 13.00 Popotnik 13.30 Zabavajmo se s sfiziko 14.00 Detektiva, ponovitev 4. dela 14.30 Video strani 16.05 Romper Stomper, ponovitev filma 18.00 Avtodrom MMTV 19.00 Zakladi preteklosti, ponovitev 2. dela 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Kjer golobi umirajo, ameriški barvni film 21.35 Stalked, film 23.10 A shop 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 8.20 TV Koledar 8.30 Poročila 8.35 Leteči medvedki, risanka 9.00 Majken, švedska nadaljevanka 9.45 Kljukca 10.00 Zoo 2000. dokumentarna serija 10.30 So morda ponoreli? 11.00 Hrvaški ... Videostrani 19.00 Fokus: AIDS, skupne pravice, skupna odgovornost, ponovitev dokumentarno-izobraževalne oddaje 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkvo, informativna oddaja (Dan boja proti AIDSU, 50 let knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, Otvoritev Kašče, Otroški parlament, Smučarski sejem, črna kronika...) 20.40 EPP blok 20.45 Film, pod-naslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Antonov obzornik - redna tedenska oddaja 18.20 Serijski rom 20.00 Modna revija v OŠ ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 Kronika tedna 18.47 Risanke 19-15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregib dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.0); Brezplačni mali oglasi 12-3° Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrod09" med praznovalci 15.30 Dogodki'n odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 19.30 do 24.00 Večer"' program R TRŽIČ Pozdravu iz studia sledi nedeljsKa Klepetalnica, ob 11.40 se bomo potepali po zanimivih krajin 9 potovalno agencijo Alpetour-Opoldne bo na vrsti tedens*' mozaik, sledi Nedeljska duhovna misel, nato pa podrobnosti '* našega vsakdanjika. Tokrat D° tekla beseda o dejavnosti SKD » Tržiču. Kot ponavadi, bodo °» 12.50 na sporeud obvestila, °? 13.20 pa glasbene čestitke. Nedeljski spored bomo skleni" » Kolovratom domačih, ki se »° zavrtel ob 14.30. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, P*' odnišnica 7.50 Nočna kroni*? (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak lO.«* Trgovina Triglav: Kovinotehna Fužinar Jesenice 11.00 Radijs* sejem 12.00 Osmrtnice, vošciia 13.00 Glasbeni gost: kvintet Saj* z Jelko 14.00 voščila 15.00 P% očila BBC. STA. vreme 1«.;°? Voščila 17.00 Naš gost: Sil£ ŠTINGL 18.30 Minute za ljubic8 resne glasbe RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 fjjjj zgodovinski spomin 9.00 Aktua|f!. tema 10.00 Kmetijska odo« 10.30 Za ljubitelje narodnpz*. bavne glasbe 11.00 škofje?* tednik 11.40 Kino 12.00 Nedelffi duhovna misel 12.30 Cesti^ 13.30 Nedeljsko popoldne 1°k0 Škofjeloških 6 17.30 Nedelj«* srečanje 19.30 Odpoved progr8"1 R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-UUBUANA 105,1 MHj^ 7.00 Kaličoplava druščina J ff BIMI - otroška lestvica 9.30 danes v Ljubljani 10.00 Horos*" 11 cilija .00 Duhovna misel - Rudi l«5| ija 12.00 BBC-novice 1**3 Nedeljska reportaža 13.55 £ radio 14.00 Slovenska glasj]frfi lestvica za MTV - teletext 1» e Vodeni program 15.15 Nov"". 16.45 Vreme 17.15 Hollvvvop«^ oddaja o filmu 18.15 Novice 1* a Rick Dees - ameriška g^^tfi lestvica 22.30 Jazz galerija h Satelit R OGNJIŠČE 45 5.30 - 8.30 Jutranji program *Jj Duhovna misel, svetnik dneva o-Dop. inf. oddaja 9.00 Prenosi sv* maše 10.00 Reportaža 12.1» v*^ titke in pozdravi naših posluša 17.45 Slovencem po svetu domovini oz. misijonska °~-'ft -M0 m Vers** iPad? Vatikan 20.40 Naši svetniški W-. 18.30 Več. inf. oddaja K8 najmlajše poslušalce 19.50 ver» ,fl oddaja lokalnih postaj 20.15 r» E dati 21.20 Sakralna glasba 22.°° 1.30 Nočni glasbeni prograrn^^ KINO CENTER amer. ris. POCAHONTAS ob 10., 15.Jn 16.30 uri, amj melodr. SPREHOD V OBLAKIH bo 21. uri STORŽIČ amer. akcij pi film OBLEGANI 2 ob 16.. 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. vesolj, dram. APOLLO 13 ob 16., 18.30 in 21. uri TRŽIČ slov. ljub. RABLJENA FRESKA ob 18. uri, amer. zgod. avant. rom. ROB V% i ob 20. uri RADOVUICA fant. film TUJE VRSTE ob 18. in 20. uri ZV* amer. mlad. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 17. uri, amer. zgod. POGUMNO SRCE ob 20. uri ^tek, 1. decembra 1995 OGLASI 17. STRAN • GORENJSKI GLAS I— <&> HYunnni NA ZALOGI ACCENT že za 17.500 DEM Modeli 1.3 LSin 1.5 gls 2 različno opremo IANTRA 1.6 GLSi, 2 AIR BAG jfe za 25,700 DEM VPISOVANJE LANTER IN KARAVANA M DOBAVO PO NOVEM LETU POPUST KOMBI h -100 24.600 DEM omejena količina . AVTOHIŠAKADIVEC Jjanova 46, Šenčur, TeL/fax:064/41-573 ROVER ROVER 214 Si in 414 Si že za 23.800 DEM (metalna barva) SUBARU JUSTY4WD že za 22.020 DEM Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, leasing, servis, kleparske in ličarske storitve ZA BOLJŠI SLUH slušni aparati Vodnikova 8, Ljubljana Vsak četrtek od 16. do 17.30 tudi v KRANJU - v ART optiki Bleivveisova 18__ Informacije in prijave: 061/159-54-22 (od 9. do 16. ure) 064/734-066 (od 19. do 20. ure) 0 P INTERNATIONAL RAZPIS zaradi širitve programov in velikega snimanja za naše proizvode vrhunske kvalitete iščemo organizatorje prodaje in Prodajne zastopnike za območje Slovenije. budimo Vam dobre pogoje za delo, stimulativno nagrajevanje, možnost Napredovanja. Delo je pogodbeno, kasneje možnost tedne zaposlitve. ^isne prijave s kratko avtobiografijo, °Pisom izkušenj na področju prodaje in telefonsko številko pošljite na naslov: *EPTER SLOVENICA, D.O.O. Gosposvetska c. 4 62380 Slovenj Gradec ZEPTER ■ Z VAJ SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA KRANJ Kranj, Kidričeva cesta 55 razpisuje naslednja prosta dela in naloge v srednjem izobraževanju 1. UČITELJA MATEMATIKE 2. UČITELJA STROKOVNIH ELEKTRO PREDMETOV-ELEKTRONIKA 3. UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA - ELEKTRONIKA Pogoji: pod tč. 1: izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po ZUI (Ur. list SRS 11/80) pod tč. 2: diplomirani inženir elektrotehnike - elektronika pod tč. 3: inženir elektrotehnike - elektronika Za dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje: za določen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje s 3. 1. 1996. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Srednja elektro in strojna Šola Kranj, Kidričeva cesta 55, 64000 Kranj. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav. ORIOINAL PRALNE KROGLICE SO VIJOLIČASTE FURMAN 50% PRIHRANEK PRALNEGA PRAŠKA. ZA ENAK UČINEK PRANJA NAROČILA PO TELEFONU:(062) 771-637 SLO VENSKI LUNI* 4 m «* if K OMAČA PRATtRA S'LOVENSICI LUNIN KOLEDAR 1996 To, da Luna vpliva na naše življenje, so vedeli že v davnih časih. Kako pa Luna zdaj vpliva na setev in opravila na vrtu, polju, sečnjo lesa, razmnoževanje živali, operativne posege in zdravljenje, hujšanje in za kakšna opravila ter posle je Erimeren določen dan, boste najbolj temeljito izvedeli iz Slovenskega Luninega oledarja 1996, ki ga je za Vas pripravila Meta Malus. Cena koledarja je ista kot lani, 660 SIT. K tej ceni je treba prišteti še 5 % prometnega davka, torej je skupna cena 693 SIT Za lanske stalne naročnike je koledar 10 % cenejši - le 624 SIT. Zato Vam priporočamo, da se ob naročilu odločite za stalno naročnino. Poštnina ni vračunana v ceni. Vaša naročila sprejemamo na naslov CZD Kmečki glas, Železna cesta 14, 61000 Ljubljana ali po telefonu 061/173 53 60. naročilnica ^odpisani (ime in priimek)............................................................................................. Naslov.................................................................................... Pošta......................... !■ Nepreklicno naročam Slovenski Lunin koledar 1996. Pošljite mi ga po povzetju. 2. Želim postati stalni naročnik Slovenskega Luninega koledarja z 10 % popustom. Želeno obkrožite: Datum:................................................. Podpis:....................................................... AVTOSTEKLA Zgornja Bltnj« 217«, Ul/tu: 064/312146, mobitel: 0609/618 732 Pra«l«|« 1» moataia nvtottekel X« osobno !■ tovorno volil« ■ avtonogo • Al« platlHo »karosorijskloeliza osebna volila ■ notranji la x«naa|I blagovni transport ■ odkop karamaellranlh vozllj ggHBHH_____3_.'.'":&^«iKSMSW»»« KAJ ŠE ČAKAŠ? POKLIČI! 0903128 Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka 25% prihranka pri nakupu pohištva ALPLES Popust velja do konca decembra pri nakupu z gotovino Loka PC Alples Železniki, Loka BC Medvode, Loka PC Alples BTC Ljubljana UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Popravek! V razpisu prostih delovnih mest za MERCATOR - KZK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o., Begunjska c. 5, Kranj, objavljenem v Gorenjskem glasu št. 92, se 5. točka pravilno glasi: 5. SKLADIŠČNIKA v vrtnarskem centru AURA Posebni pogoji: ekonomsko komercialni tehnik, poznavanje osnov računalništva. MESTNA OBČINA KRANJ objavlja na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v Občini Kranj (Uradni list RS, št. 21/91) RAZPIS POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA 1. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup in graditev poslovnih prostorov, - adaptacije poslovnih prostorov in - nakup opreme, domačih patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti. 2. Posojila se dodeli: - podjetnikom posameznikom in - gospodarskim družbam (do 50 zaposlenih) na območju Mestne občine Kranj 3. Za posojila je namenjenih 18.200.000,00 SIT. 4. Posojilo znaša največ 20 % predračunske vrednosti investicije 5. Doba vračanja posojila je 6 let. 6. Obrestna mera za posojila znaša 50 % izhodiščno obrestne mere za investicijske kredite, kot jo ima banka, preko katere se bodo posojila dodelila. 7. Vloge se predložijo Mestni občini Kranj, Oddelku za gospodarstvo, Slovenski trg 1, najkasneje v 15 dneh od objave razpisa. 8. Vloga mora vsebovati: - ime in priimek samostojnega podjetnika posameznika z nazivom dejavnosti oz. naziv gospdoarske družbe ter ime in priimek osebe, ki jo zastopa - naslov samostojnega podjetnika posameznika oz. gospodarske družbe, - opis in predračunsko vrednost investicije in - višino zaprošenega posojila. 9. Vlogi je treba priložiti: a) dokazila glede namena posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, - pri gradji in adaptaciji poslsovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodob, ki mora biti sklenjena za dobo vračanja posojila, - pri nakupu opreme, domačega patenta in blagovne znamke predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov oz. obrazec BON 10. O dodelitvi posojila bodo vlagatelji obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za predložitev vlog. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo pri ga. Tanji Vari, tel. 373-134. Številka: 31301-0002/95-6/TV Datum: 29. 11. 1995 Predsednik komisije: Franc Golo rej, dipl. oec. GORENJSKI GLAS • 18. STRAN OGLASI OPLICE DOBRNA k < dragi prijatelji, velikog lidel, toda tok je kraj, o Katerem sem sanjat", je daljnega leta 1814 gospod franc 1Q. Kajetan pl. (Dieners6erg vzneseno pisat z (DoBrne svojemu prijatelju v Qradec. "Te nebesko koristne toplice me navdajajo z močjo in premišljujočim mirom." Prepustimo se prijetnemu občutku toplote in si naberimo moči za zimo. Za Vaše zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo: - polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi, - jutranjo telovadbo pod strokovnim voastvom, - kipanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah, - vsak petek in soboto nočno kovanje do 22. ure, - vodene sprehode v okolico Dobrne, - družabni in kulturni program, - v pet- in večdnevnih programih je vključen tudi posvet z zdravnikom. CENIK od oktobra 1995 KUPON ZA SREČO Ob vašem obisku prinesite ta kupon, do 23. decembra 1995 Vam bomo priznali na navedene programe M dodatni 10% POPUST. objekt vikend 7 dni 10 dni 14 dni HOTEL DOBRNA**** 14.300 47.460 66.360 90.930 HOTEL DOBRNA**** 13.000 42.714 59.720 81.830 (manjša dvoposteljna soba) VILA HIGIEA**** 15.800 52.640 73.620 100.856 HOTEL ŠVICARHA *** 12.700 42.210 58.900 80.668 ZDRAVILIŠKI DOM ** 8.300 27.601 38.660 52.976 Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo. Popusti za otroke. UPOKOJENCEM, ki bivajo v Hotelu Švicarija in Zdraviliškem domu podarjamo še dodatni 10 % popust. Možnost plačila z zamikom (čeki). TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA NOVO, EKSKLUZIVNO V KRANJU Usnjeni izdelki priznanega proizvajalca Urko iz Kamnika, moška in ženska konfekcija, . Tavčjaijeva 10, TeL 223-391 rokavice, nahrbtniki in modni dodatKi. Pestra izbira usnjenih torbic in denarnic EL CAMPERO. Pridite in se prepričajte o modnem dizajnu in visoki kvaliteti, dekleta na izboru za MISS 95 so se že. vljudno vabljeni tudi v našo stilno obnovljeno kavarno Mitnica na Tavčarjevi ulici. J, ČREVARSTVO ČREVARSTVO MAJER Goričica 1c pri Ihanu, 61230 Domžale Tel./fax: 061/722-263 Ponovno lahko dobite vse vrste naravnih črev, umetnih ovitkov, mrežic, kalofonijo na ljubljanski tržnici. V novo odprt' trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste za žago iz programa Dick, mesarske predpasnike, vse vrste začimb, aditive TKI Hrastnik. Letos pa smo še posebej dobro založeni tudi s svinjskimi mehurji in govejimi dankami. Posebni popusti za trgovine. Pridite in se prepričajte! Javni zavod OZG Kranj - OE Zdravstveni dom Radovljica, KopaliSka ul. 7, Radovljica objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca obnovitvenih del 1. Investitor OZG Kranj - OE ZD Radovljica, Kopališka ul. 7, Radovljica 2. Predmet razpisa: • polaganje PVC talnih oblog REPLAN v skupni izmeri 1.150 m2 3. Orientacijska vrednost del je = 3.200.000,00 SIT 4. Ostale informacije lahko interesenti dobijo v ZD Radovljica, Kopališka ul. 7, pri dr. Marjani Grm 5. Predviden rok za začetek del je december 1995 6. Merila za izvedbo najugodnejše ponudbe: • reference za izvedbo takih del, • konkurenčne cene, • fiksna cena, • rok izvedbe, • plačilni pogoji in garancija 7. Interesenti morajo oddati ponudbe s podpisano dokumentacijo na naslov: OZG Kranj -Zdravstveni dom Radovljica, Kopališka ul. 7, in sicer vključno do 11. 12. 1995 do 12. ure. Ponude morajo biti v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj -ponudba za obnovo tal". 8. Odpiranje ponudb bo 11. 12. 1995 ob 12. uri, v prostorih sejne sobe ZD Radovljica, Kopališka ul. 7. 9. Ponudniki bodo o dokončni izbiri pisno obveščeni v roku 10 dni po odpiranju ponudb. OZG - ZD Radovljica RADIO 104.5 A A A 105.9 107.3 V IIII U 107.5 OGNJIŠČE tal. 152 11-26 fix. 152 13-62 SflVNfl # SOtfRIJ MISSONI SPORT mm um VH076UJC&M Sfinga A T C L J t d.o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Titova 1,64270 Jesenice tel.:O64/861-441,int.2520 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo^ NOVO - UGODNO - NOVO VELIKI POPUSTI V MESECU DECEMBRU Kredit na 24 mesecev s pologom ali br«* Letna obrestna mera T+7% . Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnil'' Svetovanje na domu, montaža in prevozijo Del. čas: od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure KRANJU 4fl41Jt I ® Dr\0OPW 064/22 U 33 Del. čas: 9. - 22.30 ure sobota: 10.-21. ure nedelja: 9. -11.30 |rr in 16. -20. ure Sf1VNfl#HYDRO)ET V decembru še pestrejša ponudba Cerkljanska tržnica daje prednost domači ponudbi Cerklje, 1. decembra - Družinsko podjetje JO-BO-JA, ki ga predstavljajo Jože Ciperle in njegova sinova Boštjan in Jaka, je jeseni v Cerkljah začela s sobotno tržnico. Priložnost je namreč dala domačim kmetom, obrtnikom in drugim, ki imajo kaj ponuditi na stojnicah ob Krvavški cesti. Vsako soboto na njih ponudi blago kak ducat stalnih prodajalcev, decembra pa jih bo pred prazničnimi priložnostmi še več. JO. B0.JA.io, Krvavška 1a, Cerklje Tel.: 326-981, fax:326-982 Tudi kupci pridno obiskujejo tržnico, ker jih privablja domače blago. Za zdaj je sicer na stojnicah še majhno število prodajalcev iz Cerkelj in okolice, ki jim družinsko podjetje JO-BO-JA želi dati priložnost, zagotovo pa jih bo kmalu več, saj so cene najema stojnice tako rekoč simbolične. Stalno se zaenkrat na cerkljanski tržnici pojavlja pek iz Kovorja z dobrim domačim kruhom (pekarna je odprta celo vsak dan), vsako soboto je dobiti med in medico, prodajalci sadja in zelenjave so stalni ponudniki, vmes pa je najti prodajalce nogavic, copat, občasno pa tudi ozko specializirane tržničarje. Kot obeta trojica iz družinskega podjetja, bo ponudba na zimo še boljša, ne samo ob prazničnem decembru, temveč zlasti potem, ko se bodo mimo Cerkelj na Krvavec vozili smučarji od blizu in daleč. Zagotovo jih bodo zadržali z dobrim domačim kruhom, ponudbo pa bodo obogatili tudi s sladkarijami in drugim, kar prija na smučišču. Kot rečeno, bodo decembra tržnico obogatili z dodatno ponud- bo. Že jutri, 2. decembra, pred Miklavževim, bo mogoče kupiti vsakovrstna darila. Tržnica se bo spremenila v miniaturno zabavišče, razlegala se bo glasba, postavili bodo nekaj igral, povabili kostan-jarja, da o bogati ponudbi slaščic niti ne govorimo. Domačinka iz Grada, ki sicer izdeluje velikonočne butarice, bo decembra na tržnici z adventnimi venčki. Prihodnje sobote tja do božiča bo moč kupiti okraske za novoletno jelko in še več sladkarij, naprodaj pa bodo tudi smrečice. Trojica iz družinskega podjetja JO-BO-JA pred prazniki napoveduje še eno novost. V soboto, 23. decembra, pred božičem, bo praznično vzdušje na tržnici trajalo kar ves dan. Tudi ponudba bo prazniku primerna. Cerkljanska tržnica stoji v najožjem središču Cerkelj, ravno nasproti vhoda v banko v Hribarjevi hiši, torej dostopna domačinom in obiskovalcem. V prihodnje se bodo vsem kupcem potrudili ponuditi še več domačih izdelkov, pritegniti še več kmetov s tega območja, da ponudijo svoje pridelke, pa tudi obrtnikov, ki jih v tem okolišu ni malo. od /*f ust & &apiA$ o*a>ća> o-Ait+oflevto 3^SaSoo ć/ćzvč& 5Ž>0-&. Zanimiv in raznolik po vsebini in avtorjih Kranjski zbornik 1995 Zbornik bo javno predstavljen danes ob 10. uri v avli mestne občine. V nedeljo slavnostna seja in koncert simfonikov Na sam praznik mestne občine Kranj, 3. december, bo ob 18. uri v občinski dvorani *?ynostna seja sveta mestne občine. Uvodno besedo bo imel predsednik sveta Branko ynnis, nato pa bodo podelili nagrade in priznanja mestne občine ter Prešernove plakete. K lavnostnemu tonu bosta prispevala še komorni zbor De profundis in Janez Dolinar. • .Uro kasneje, torej v nedeljo ob 19. uri, pa kranjski župan Vitomir Gros vabi v dvorano ^a Center na koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom £ntona Nanuta. Program koncerta: Zdravljica, Štiri slovenske ljudske pesmi (J. Golob), £°ncert za trobento in orkester (J. N. Hummel, solist trobentar Stanko Praprotnik) in ilmfonija v C-molu (L. van Beethoven). Program bo povezoval Janez Dolinar, • H. J. Za praznik mestne občine Kranj je izšel osmi Kranjski zbornik z letnico 1995. Uvodno besedo je napisal Vitomir Gros, podpisan kot predsednik skupščine občine Kranj in župan mestne občine, saj kronološki pregled pomembnejših novejših dogajanj zajema obdobje od 1990. do 1994. leta, letošnjo in prihodnjo "zgodovino" pa bo pisal že naslednji, deveti zbornik. Z županom se lahko strinjamo, da je 364 strani obsegajoči zbornik zanimiv in raznolik po vsebini in avtorjih. Uredniški odbor (Milan Sagadin, Franc Benedik, Lado Čenčur, Viktor Erjavec, Janez Kopač, Tomaž Kukovica, Ciril Meglic, Matevž Oman, Peter Orehar, Janez Sušnik in tajnica Nada Bogataj Kržan) je opravil veliko delo, pohvaliti pa gre tudi mojstre Gorenjskega tiska. Vsebina strokovnih prispevkov je smiselno urejena po področjih: družboslovje, kultura, naravoslovje, gospodarstvo, šport in rekreacija, kronika. Andrej Valič piše o reki Kokri, ki je imela v različnih arheoloških obdobjih pomembno življenjsko in zgodovinsko vlogo, Milan Sagadin razgrinja poselitveno sliko rimskega podeželja na Gorenjskem, Timotej Knific podnaslovom Vojščaki iz mesta Kamija obravnava nekropolo iz časa preseljevanja ljudstev na ledini Lajh v Kranju, Nika Leben romansko arhitekturo na severnem obrobju Sorskega polja v okviru loškega gospostva freisinških škofov, Dušan Kos razpravlja o gorenjskih samostanih in plemstvu do začetka 15. stoletja, Matevž Košir raziskuje Kranjsko deželno sodišče in čarovniške procese, Tatjana Dolžan Jezersko v prvih štirih desetletjih 20. stoletja s poudarkom na gospodarjenju in načinu življenja Jezerjanov, Vladimir Knific obravnava kozolec na desnem bregu Save v kranjski občini, Irena Jerala družabno življenje Kranjčanov na prehodu iz 19. v 20. stoletje, Gorazd Stariha zgodbe o Kranjčanih, kot jih je pisalo življenje v prejšnjem stoletju, Jože Zontar se posveča biografiji kranjskega župana Cirila Pirca, Majda Žontar Sokolom in Orlom v Kranju in okolici med obema svetovnima vojnama, Mirko Pak geografskim elementom zgradbe Kranja, Marijan M. Klemenčič spremembam poselitve v kranjski občini po drugi svetovni vojni, Matevž Oman piše o gasilskem društvu Stražišče in o folklorni skupini Sava, Alojz Žibert o mobiliziranem, v nemško vojsko, Kari Erjavec o denacionalizaciji, Vitomir Gros o kranjskem Demosu, Slavko Binovec o ponovni gimnaziji in maturi, Franc Križnar je orisal življenje in delo Davorina Jenka, Stanko Šimenc Kranj skozi filmsko kamero do 9. maja 1945, France Pibernik predstavlja zamolčane književnike Gorenjske, Cene Avguštin scenografijo pokojnega Saše Kumpa, Tomaž Kukovica razkriva mit o Monosu, Matija Logar piše o Tednu slovenske drame v Kranju, Iztok Geister o nakelski Savi, Peter Orehar o petsto letih sejmarstva v Kranju, Franc Puhar se sprehodi od žag do lesne industrije, Janez Kopač raziskuje turistični utrip Kranja med dvema vojnama, z zadnjimi strokovnimi članki pa avtorji posegajo v leta med 1990 in 1994. Tako Andrej Tavčar piše o gospodarstvu v kranjski občini v času osamosvajanja in tranzicije Slovenije, Ciril Oblak o urbanizmu mesta Kranja in ožje okolice, Nada Holvnski, Anka Rupnik in Franc Belčič razmišljajo o stečaju Tckstilindusa in njegovih delavcih, Marija Štremfelj piše o kranjskih alpinistih in njihovih uspehih, Brane Polak o kranjskem športu, zbornik pa se zaključuje s kronološkim pregledom pomembnejših dogajanj v kranjski občini, ki ga je pripravil Janez Kopač. • H. J. 3. december - prvič praznik mestne občine Kranj Nagrajenci mestne občine pozabili. Če bi bil zdrav, bi še rad delal. V kraju še manjkajo pločniki, urediti bo treba kanalizacijo, lastništvo poti..." ohJ hudovernik 'a Kranja, dobitnik ju *^ke nagrade za delo na področ-Nv 'ns*va 'n *°'aJevne samou- (jv^etm' Ci"! Hudovernik, rojen na *ij01Vcy, je v Kranju končal gimna-', tik pred vojno pa pravno W r °' 0 V0Jni Je ves čas detel s'užKan&u strokovnjak v različnih St)jf ' narodni banki in kasneje v OaJ\ finančni inšpektor in gdnje kot direktor SDK. v^jj kot dijak oziroma študent se je s°dei v Plarnnsko organizacijo, pLVOval pri gradnji in širjenju t^j^skih postojank in poti. Bil je ker, 8°sPodar in predsednik planins-Ka društva Kra ' Se .delo krajevne skupnosti Center v'tvi iV^Juč^ takoj ob njeni ustano-lc01 v°3. leta. Kot član sveta je več todr .eset let delal predvsem na ga °*JU gospodarjenja in finančne-r^P^lovanja krajevne skupnosti. Vedn Je krajevna skupnost prjj/0 delala v primernem okolju in wj*ermh prostorih ter s svojim Ve£?.Srednim in poštenim delom \u Številne krajane, da so se Pr^v .i v delo krajevne samou-p0^e- Kljub svojim letom še vedno $1^ aga, saj ga imajo v krajevni h Pn°sti, ki ga je tudi predlagala v^r ^rado mestne občine Kranj, za ^OroL Pravičnosti, poštenosti in rektnega dela. Kranj. "Za nagrado sem najprej zvedel iz Gorenjskega glasa. Presenetilo me je, seveda sem je vesel," pravi Ciril Hudovernik. Med prijetnim kramljanjem je nagrajenec obujal spomine na svoja številna srečanja z gorami. Kot študenta sta s prijateljem dr. Malovrhom, kasneje profesorjem na ekonomski fakulteti, največ plezala po Kamniških Alpah, ki so bile najbližje. "Vse senike in pastirske staje smo takrat poznali, saj ni bilo denarja niti za skupno ležišče v planinski koči. Peš je bilo treba do vznožja gora, peš nazaj domov." Po vojni se je vključil v delo kranjskega planinskega društva, ustanovili so alpinistični odsek, iz katerega so prišli številni veliki alpinisti. Ko je postal gospodar društva, so se zagnali v gradnje novih koč in domov; zgradili so dom na Krvavcu pa na amarjetni gori in na Kališču. "Pred leti so me imenovali za častnega predsednika planinskega društva Kranj. Se vedno sem v odboru društva, grem na seje, če se le da, rad tudi na izlete. V visoke gore seveda ne hodim več, bližji so mi manjši hribi, kot sv. Jošt, denimo, ali Kalisče. V severni triglavski steni sem zadnjič plezal pri šestdesetih." O svojem delu v svetu kranjske krajevne skupnosti Center nagrajenec pravi, da je skrbel predvsem za finančno plat, kot ljubitelj kulture, ki se je rad sukal okrog Prešernovega gledališča, pa je dolga leta prirejal slovesnosti ob različnih priložnostih: ob krajevnem prazniku, 8. marcu, dedku Mrazu. Umaknil se je lani, še vedno pa rad pomaga, ko v krajevni skupnosti kujejo finančne plane ali zaključni račun. "V mestni krajevni skupnosti so problemi drugačni kot v vaških. Tu za komunalo ni treba posebej skrbeti, saj za to skrbi občina, zato pa imamo več preglavic z zaprtjem mesta, avtomobili, parkiranjem. Vsaka druga hiša bi bila rada bife. Krajevna skupnost zanje ne daje več dovoljenj. Za časa Prešerna je bilo v Kranju 30 ali 40 gostiln, danes jih lahko preštejemo na prste ene roke. Povsod sami bifeji..."Ciril Hudovernik je v Cankarjevi ulici po stari materi podedoval hišo, ko mu je bilo komaj osem let. Tedaj očeta ni bilo več. Nesporno je najstarejši lastnik hiše v mestu. Skozi dišeči dim iz pipe se pohvali, da je zdrav. "Zdravniki sploh nimajo mojega kartona." Janez Rozman iz Britofa, dobitnik občinske listine o priznanju. Janez Rozman je bil več kot dvajset let tajnik krajevne skupnosti Britof. Ko je 1990. leta odstopil celotni svet, je sam prevzel delo in vztrajal do lanskih volitev novega sveta. Zavzet in vztrajen, kot je bil, je uspel prepričati večino krajanov, da so zbirali denar za ureditev komunalnih in drugih problemov. Tako je krajevna skupnost Britof tudi po njegovi zaslugi dobila bolj novo, lepšo podobo. Uredili in asfaltirali so večino krajevnih cest, obnovili in razširili javno razsvetljavo, zgradili telefonsko omrežje, postavili lične avtobusne čakalnice, obnovili gasilski dom ter vaško cerkev in zvonik. Enako zavzeto si je prizadeval tudi za razvoj trgovine in storitvenih dejavnosti v kraju. Janeza Rozmana je za listino o priznanju mestne občine Kranj predlagala komisija za delovanje krajevnih skupnosti. "Presenečen sem, prepričan sem bil, da so name že Janez Novak s Čepulj, dobitnik občinske listine o priznanju. Janez Novak je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Jošt polnih dvajset let. Kot dober organizator, ki je znal pritegniti krajane, se je Janez Novak najprej lotil cestne povezave z dolino. Postopno so urejali in asfaltirali krajše odseke, obnovili so javno razsvetljavo, napeljali krajevno telefonsko omrežje, obnovili in razširili cestno povezavo s Selško dolino. Krajani so zaupali Janezu Novaku tudi takrat, ko so se odločili obnoviti porušeno cerkev na Planici. Janez Novak je prav zaradi majhnih denarnih možnosti krajanov zelo skrbno načrtoval posamezna dela, tako da je bilo mogoče ob zaključku stroške tudi plačati. Ker so vsak dobljen tolar vsaj trikrat obogatili s svojim delom, jim je uspela tudi vrsta zahtevnih nalog. Nagrajenec se je razen komunalnim problemom posvetil tudi prizadevanjem za oživitev turizma. Še posebej je potrebno pohvaliti njegovo skrb za lepši izgled okolja. Tako krajevna skupnost Jošt dobiva novo, lepšo podobo. Za njegovo dolgoletno uspešno vodenje sveta krajevne skupnosti Jošt in za njegov osebni prispevek pri razvoju ga je za dobitnika listine o priznanju mestne občine Kranj predlagala komisija za delovanje krajevnih skupnosti. Milan Sagadin iz Kranja, dobitnik velike plakete mestne občine Kranjčan Milan Sagadin je po gimnaziji diplomiral na dveh katedrah Filozofske fakultete v Ljubljani: arheologijo in umetnostno zgodovino. Od 1976. leta dela na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju kot konservator za spomenike ljudske revolucije, konservator dokumentalist in konservator arheolog. Področje njegovega zanimanja je obdobje pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Njegova bibliografija obsega 30 enot strokovnih člankov, od tega eno samostojno publikacijo in vsaj sedem pomembnejših sintetičnih strokovnih člankov. Opravil je veliko terensko delo izkopavanj in sondiranj na 58 lokacijah po Gorenjski, med katerimi so najpomembnejše gradbišče pred Iskro v Kranju, rimska naselbina in grobišča v Mengšu, izkopavanja v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju, naselbinska izkopavanja v Kranju, raziskave antičnega podeželja na osmih lokacijah antičnih vil na Gorenjskem, raziskave ruševin Malega gradu v Kamniku ter dela na predstavitvi poznoantične naselbine na Ajdni. Milan Sagadin je bil za svoje delo že nagrajen. Leta 1975 je prejel študentsko Prešernovo priznanje in leto zatem študentsko Prešernovo nagrado. Kot soavtor razstave in kataloga z naslovom Pismo brez pisave je leta 1992 prejel Valvasorjevo nagrado. Za veliko plaketo mestne občine Kranj ga je predlagal občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov. • H. Jelovčan Branko Grims, predsednik občinskega sveta mestne občine Kranj la normalno delo občine potrebujemo samo še proračun Kako prvi mož občinske zakonodajne oblasti pred prvim praznikom mestne občine ocenjuje prvo leto dela občinskega sveta, odnose z županom, proračun za prihodnje leto... Konec meseca bo minilo leto, kar je bil konstituiran svet nove mestne občine Kranj. Ste zadovoljni, ko se ozrete nazaj? "V tem letu je svet opravil enkratno delo, kakršno pred njim in verjetno tudi za njim ne bo imel noben svet več. Sprejel je vse akte, ki jih zahteva zakon, in ki so za delo mestne občine v prihodnje najpomembnejši: statut Mestne občine Kranj, odlok o organizaciji in delu občinske uprave, sprejetih je bilo več aktov v zvezi z razdelitvijo premoženja nekdanje kranjske občine, opravil pa je tudi vrsto "normalnih" nalog - med drugim je obravnaval in sprejel več odlokov s področja urejanja prostora, s čimer je usmeril razvoj mesta. Svet je sprejel tudi vse potrebno za lastno normalno delo; sprejel je poslovnik in imenoval vse s statutom predvidene odbore in komisije. Če torej pogledam nazaj, lahko rečem, da je bilo delo sveta v celoti zelo uspešno. Kot dokaz naj navedem dejstvo, da nekaterih aktov, potrebnih za konstituiranje občine, ki jih je svet Mestne občine Kranj že sprejel, ljubljanski mestni svet še niti obravnaval ni. Pri delu sveta v ožjem smislu ni bilo težav, svet nikoli ni imel težav s sklepčnostjo, kar dokazuje, da smo v Kranju izvolili ljudi, ki se zavedajo svoje odgovornosti do volivcev." Prvih nekaj mesecev je vendarle bilo nekaj kritik, tudi s strani svetnikov, da se svet premalo ukvarja z vsebinskimi vprašanji. Kje je bil vzrok? "Po zakonu je normalna pot, da župan predlaga svetu v sprejem akte, ki jih oblikuje občinska uprava. Del aktov, ki jih je svet sprejel, so oblikovale posebej za to imenovane komisije sveta, ki so bile tudi formalni predlagatelj nekaterih za občino najpomembnejših aktov, denimo, statuta. Največja težava, s katero smo se srečevali, je bilo dejstvo, da občinska uprava hitrosti dela sveta včasih ni bila sposobna slediti. Zato smo na nekatera gradiva zelo zelo dolgo čakali. Vendar razvoj dogodkov v jeseni kaže, da bo sodelovanje med svetom in občinsko upravo v prihodnje lahko boljše, kot je bilo. Lahko tudi rečem, da je zaenkrat lepo steklo sodelovanje med komisijami in odbori sveta ter občinsko upravo, kar je zelo dobro izhodišče za delo v naslednjem letu. Po oceni svetnikov je za bolj tekoče delo nujno čimprej uresničiti določbo odloka o organizaciji in delu občinske uprave, ki predvideva ustanovitev posebnega oddelka, ki bo v podporo članom sveta in mestnemu svetu v celoti tako pri pripravi njegovih sej kot sej komisij. Seveda pa je ključno sodelovanje, saj glede na po mojem menju nemogoč zakon o lokalni samoupravi brez dobre volje in sodelovanja obeh ključnih organov oblasti v občini, se pravi župana in sveta, posebnih rezultatov ni pričakovati." O dobri volji bi se najbrž dalo razpravljati. Kako pa ste zadovoljni z delom svetnikov? "Kranjski mestni svet je eden največjih v Sloveniji, kar je razumljivo, saj je po številu prebivalcev Mestna občina Kranj tretja največja v državi. Seveda ni lahko usklajevati različne interese v tako velikem svetu, v katerem je zastopanih osem strank oziroma list, vendar, kot sem že dejal, doslej je svet zelo lepo delal in zaradi strankarskih nasprotij do blokad ni prihajalo. Uveljavil se je princip dela, ki sem ga predlagal spomladi, to je redno sestajanje kolegija predsednika sveta, v katerem so vsi predsedniki skupin svetnikov in župan in v okviru katerega iščemo skupne rešitve. Sestajanje kolegija in komisij oziroma odborov sveta je tudi razlog, da so seje sveta večkrat za krajši čas prekinjene, gledano v celoti pa so seje bistveno krajše kot v drugih primerljivih občinah, kjer tovrstnega usklajevanja ne poznajo." Kakšni so odnosi med svetom in lupanom? "Že prej sem omenil, da je zakon o lokalni samoupravi po mojem mnenju v izhodišču zgrešen. Njegov izvirni greh je amandma, ki je v nekoč dobro zastavljen zakon uvedel dvojnost organov na občinski ravni, in sicer tako, da je ostro ločil funkcijo župana in sveta. Pravilo, ki velja v tujini že dolga desetletja, je namreč, da je župan del sveta, oziroma da svet župana voli. Idealno razmerje bi bilo tako, da bi neposredno voljeni občinski svetniki izmed sebe izvolili župana, ki bi hkrati tudi vodil svet. Če pa že vztrajamo pri neposrednih volitvah župana, pa bi moral biti župan voljen v svet in biti odgovoren za njegovo delo. Temelj demokracije večstrankarskega sistema je v medsebojnem nadzoru zakonodajne in izvršne oblasti. Preprosto rečeno, vlado voli parlament in če vlada ne dela po zakonu ali dela slabo, jo lahko tudi razreši. Na občinski ravni sedaj tega ni Kako nesmiselne in včasih smešne so te rešitve, naj ponazorim s primerom. Eno od določb zakona je mogoče tolmačiti tudi ta- "Zakon o lokalni samoupravi je v nekem smislu realsocialisticen, saj temelji na ideji, da do zapletov ne bo prišlo in ne predvideva poti oziroma mehanizmov za reševanje nasprotij med občinskimi organi. Račune v primeru nesodelovanja lupana In sveta pa bi seveda plačevali davkoplačevalci. Za to očitno zgrešeno izhodišče ureditve lokalne samouprave je po mojem mnenju odgovoren državni zbor oziroma slovenska vlada, ki Je prt uvajanju s slovensko ustavo predvidene lokalne samouprave prepustila vso iniciativo državnemu zboru in njegovim komisijam, zato so rešitve slabše, kot bi lahko bile.i( Upoštevanje po mojem mnenju ključnih pripomb v predlogu proračuna (danes še ne vem, ali so upošte- la praksa z umikanjem pr°* računa. Letos so se v Kranju predvsem nadaljevali pro- — — ---, — — —j----- i--------- ------1 r\ vane) bo, upam, omogočilo jekti, začeti prejšnje leto. y sprejetje predloga brez po- rešitvah oziroma projektih sebnih težav. Težko si pre- iz prejšnjega mandata ima-dstavljam, da pripomb statutarno-pravne komisije župan ne bi upošteval, saj se iz časov, ko je on vodil mo najbrž vsak svoje mnenje. Sam sem prepričan, da drag in obsežen projekt prenove kokrškeg3 skupščino občine Kranj, ne mostu dolgoročno ne rešuje spominjam niti enega pri- vprašanja kranjskega pr°" kole: "Če župan ne spoštuje zakona, se razpusti mestni svet in se ga voli nanovo, županu pa se ne zgodi nič?!!" Zadeva je res absurdna in smešna, toda po-navijam: račune za neumnost tistih, ki so tak zakon sprejeli, plačujejo davkoplačevalci, torej mi vsi iz svojega žepa..." Zgodbe z letošnjim občinskim proračunom sicer nima smisla pretirano pogrevati, pa vendar, izkušnja opozarja; kaj, če se ponovi tudi z naslednjim proračunom? "Na zadnji seji kolegija predsednika mestnega sveta smo v prisotnosti župana soglasno ugotovili, da je svet že sprejel vse za delo občine nujne konstitutivne akte iz svoje pristojnosti, in da za normalno delo mestne občine Kranj potrebujemo le še en ključni akt, to je občinski proračun. Zgodbe z nepredlaganjem in umikanjem tega akta, katerega predlagatelj je po zakonu lahko le župan, so javnosti dobro znane in jih res ne kaže pogrevati. Na zadnji seji kolegija smo dosegli dogovor, po katerem je župan predlagal osnutek proračuna za leto 1996, mestni svet pa ga je na seji prejšnjo sredo tudi sprejel. V razpravi na svetu so bile poudarjene predvsem zahteve po upoštevanju pripomb statutarno-pravne komisije, ki je oporekala zakonitosti oziroma pravni podlagi nekaterih določb predlaganega odloka in zaTi-teva večine svetnikov kot tudi matičnega odbora za finance je, da je potrebno v sicer dobro sestavljenem proračunu določiti tudi prioritete." Torej verjamete, da bo svet 13. decembra proračun 1996 sprejel? "Osnutek je bil sprejet z 28 glasovi za in samo enim glasom proti. To dokazuje, da župan lahko za svojo mera, ko pripombe statutarno-pravne komisije ne bi bile upoštevane. Po drugi strani je zahteva za določitev prioritet povsem logična glede na omejeno vsoto denarja, ki ga ima mestna občina. Za primer naj navedem ceste. Po osnutku proračuna naj bi prihodnje leto gradili oziroma obnavljali naslednje lokalne ceste Brit- meta, in da bo potrebno rešitev iskati v sistemu obvoznih cest, ustrezno povezanih z vsemi kraji v naši občini. Vendar pa je bilo glede na vložen denar m delno že uresničene pr°* jekte ta dela potrebno končati, saj bi sicer nastala velika škoda. V tem smislu prizadevanja občinske uprave v celoti podpiram i° več kot zadostno večino. politiko v tem mestnem Qf . Šenčur, Gorice - Bašelj, enako lahko zatrdim, vsaj za svetu brez težav pridobi Mlaka - A.C. Gorenje - člane sveta iz vrst Socialde- Britof, Orehek - Drulovka, mokratske stranke Slove-Nemilje - Podblica, Čepulje nije, katere član sem tudi - Strmica, Podreča - Smled- sam." nik, Jezerska cesta in most čez Savo v Struževem, za Občinski praznik, ki je kar pa ie namenjenih samo pred nami, zbuja prijet' 56 milijonov tolarjev. Zato nejše misli. Kaj bi rekli zO smo želeli določiti prioritete v tem smislu, da se oceni, katero cesto Kranj najbolj potrebuje, iz prakse pa tudi vemo, kako je s pridobivan- "Če proračuna ne bi sprejeli, potem to pomeni, da na področju investicij na zakonit način ne bi mogli začeti nobenega novega projekta. Kranj bi sicer morda imel veliko denarja, ki bi se obra* čal v različnih bankah, toda razvoj Kranja bi bil ustavljen. Za tako škodo pa bi moral nekdo odgovarjati. Tudi govorice o predčasnih volitvah morda koga celo zabavajo, toda izvedba volitev je zelo draga in stroške (vsaj 15 milijonov tolarjev, bistveno več, kot bi na primer potrebovali za obnovo glasbene šole in pripravo projekta njene širitve skupaj!) bi seveda plačali volivci To je realna in merljiva škoda in tisti, ki bi jo povzročil, bi moral zanjo odgovarjati1* to priložnost? "Svet je letos z odlokom določil nov praznik Mestne občine Kranj. Ker je Kranj zagotovo tudi Prešernovo jem zemljišč; če torej prve mesto, je kot praznik izbral ceste na spisku ne bo mo- 3. december v spomin na rojstvo največjega slovenskega, pesnika dr. Franceta Prešerna. Kranj je tako dobil praznik, ki ni ideološko obarvan, in ki tudi na goče graditi, pride na vrsto druga." Hipotetično vprašanje: kaj pa, če proračun za prihodnje leto vendarle ne simbolen način dokazuje, da bo sprejet? Župan je na Kranj je in želi ostati kul- zadnji seji sveta dejal, da turna prestolnica Gor- ne bi bilo nikakršne škode, enjske. Za obeležitev svetniki menite drugače? praznika se bo svet v nedel* "Zakon o lokalni samou- jo sestal na slavnostni seji. pravi pravi, da mora biti na katero je posebej povabl- proračun sprejet za tekoče jen tudi župan. Na slavnost- oziroma naslednje leto tako, ni seji sveta bodo podeljene da lahko začne veljati s 1. januarjem. Če proračuna ne bi sprejeli, velja določilo, da lahko državni zbor razpiše predčasne volitve v mestni svet, seveda pa je tako določilo nedorečeno in smešno, če bi se nadaljeva- tudi nagrade in priznanja Mestne občine Kranj ter Prešernove plakete. Ob 3. decembru, prazniku Mestne občine Kranj, v imenu sveta Mestne občine Kranj, vsem iskreno Čestitam." • H. Jelovčan MESTNA OBČINA KRANJ - PREŠERNOVO MESTO VOŠČI KRANJČANKAM IN KRANJČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU dipl. ing. Vitomir Gros, župan 1. decembra 1995 OBČINA KRANJ PRAZNUJE 21. STRAN • GORENJSKI GLAS i KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 tel. 223-276,211-225 mm RENAULT LAGUNA NA KREDIT BREZ POLOGA REALNE OBRESTI SAMO LETNO PRVIH 5000 KM SE BOSTE VOZILI ZASTONJ Industrija gumenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj Sava vsako leto za desetino velja Kranjska Sava letos dosega visoke stopnje rasti proizvodnje in prodaje, vendar jo je finančno zelo udarila precenjenost tolarja in izpada v celoti ne bodo mogli pokriti, pravi generalni direktor Janez Bohorič J( prvih desetih mesecih letošnjega leta so v kranjski Savi proizvedli 53 tisoč ton izdelkov, kar je 12 odstotkov več kot lani v tem času. Izvoz je bil *a 12 odstotkov večji, kot so načrtovali oziroma za skoraj 15 odstotkov v*čji kot lani v tem času. Sava torej izkazuje izjemno rast proizvodnje in Prodaje ter zelo velik porast produktivnosti, število zaposlenih so namreč zmanjšali za 2,6 odstotka in fizična produktivnost, merjena v tonah na zaposlenega, se je povečala za 15 odstotkov. Po posameznih Savskih tovarnah je bila [&st različna, največja in sicer 22-odstotna !e bila na področju gumeno tehničnih jzdelkov, v tovarni umetnega usnja je bila 20,7-odstotna, v tovarni avtopnevmatike 1'.6-odstotna. Obseg proizvodnje se je Sfnanjšal le v tovarni gum za dvokofesa in sicer za 8,2 odstotka, kar je posledica ostrega prestrukturiranja v tej proizvodnji. Celotna prodaja je v letošnjih prvih desetih mesecih znašala 289 milijonov ^ark, od tega so izvozili za 234 milijone ^ark, kar pomeni, da je imel izvoz 81-°dstotni delež. Na začetku letošnjega leta je bilo v Savi 3-899 zaposlenih, ob koncu oktobra jih je Dl'o 3.797, kar pomeni, da se je število Uposlenih zmanjšalo za 102. Veliko so izgubili 2aradi medvalutnih razmerij Ker Sava na najbolj zahtevne svetovne !r9e izvozi več kot 80 odstotkov izdelkov, jo J6 finančno zelo udarila precenjenost tolarja f?o drugih valut, še posebej do italijanske I"* in ameriškega dolarja. Sava največ l2vpzi v Nemčijo, Italij pa je zanjo drugi ^ajvečji trg, veliko pa proda tudi na dolarsko °ornočje. Zaradi medvalutnih razmerij, so *e lani, ko se je politika čvrstega tolarja začela, izgubili 10 milijonov mark, letos pa °o izpada znašal več kot 20 milijonov mark. Vlada je s subvencijami rano samo f?°krila z obližem, približno petino izpada l>m bo v obliki odpustka priznala pri dajatvah. Dve petini bodo uspeli pokriti z ^a^........................... -, Sava letno vlaga v razvoj za 30 milijonov mark lastnih sredstev, to dinamiko mora ohraniti tudi v prihodnje, če si želi zagotoviti perspektivo. Zato bo izjemno pomembno, da vlada tekoče spremlja valutna dogajanja in hitro ukrepa, saj nam lani in letos izgubljenih milijonov mark ne bo vrnil nihče, pravi generalni direktor Janez Bohorič. V prihodnje 10-odstotna letna rast Strategija Save je nadaljnja rast, v prihodnjih petih letih načrtujejo 10- odstotno letno rast, ob hkratnem zmanjšanju števila zaposlenih za četrtino, kar naj bi jo približalo najbolj konkurenčnim proizvajalcem avtomobilskih gum in gumenih izdelkov v Evropi in s tem v svetu. Tudi za prihodnje leto načrtujejo 10- odstotno rast, znotraj tega pa različno po posameznih programih. Obseg proizvodnje bodo povečali v akumulativnih programih, manj akumulativne bodo skušali sanirati, Če ta s tujimi poslovnimi partnerji ali brez njih oziroma strateških zaveznikov ne bo možna, bodo posamezne programe ukinili. Pomembno je, da v prihodnjem letu nobena savska tovarna ne bo imela izgube, kar je eden od pogojev pri pripravi gospodarskega načrta za prihodnje leto. Sava se spreminja v delniško družbo Sava v kratkem pričakuje drugo soglasje agencije za privatizacijo, nakar bo registrirana kot delniška družba in sklicana bo prva redna skupščina delničarjev. Ker sedanjemu delavskemu svetu mandat poteče 16. decembra se je minulo sredo prvič sestal 'm® Generalni direktor Janez Bohorič notranjimi ukrepi, saj so povečali produktivnost, sprejeli različne varčevalne programe, tudi pri plačah. Dve petini pa bosta ob koncu leta ostali kot izguba. Kljub temu da bo Sava v zaključnem računu za letošnje leto izkazala izgubo, pa bo imela pozitivno bruto akumulacijo. Amortizacija je v Savi zaradi nenehnih vlaganj visoka, znaša približno 35 milijonov mark letno in kljub izgubi, ki bo znašala od 8 do 10 milijonov mark, bo bruto akumulacija znašala približno 25 milijonov mark. To jim zagotavlja skromnejši razvoj, kot so ga navajeni, toda vendarle nadaljnji razvoj. začasni nadzorni svet, ki bo nadziral poslovanje Save do registracije delniške družbe. Po drugem soglasju bodo v sodni register vpisali, da imajo delničarji iz javne prodaje 38,05-odstotni delež kapitala, razvojni sklad 21,40-odstotnega, pokojninski sklad 13,92-odstotnega, odškodninski sklad 21,40-odstotnega, notranji lastniki (sedanji in bivši zaposleni) 15,57-odstotne-ga in denacionalizacijski upravičenci 1,18-odstotnega. Prihodnje leto poteče pogodba s Semperitom Sava že več kot 23 let uspešno sodeluje s tujim poslovnim partnerjem, tudi z njegovo kapitalsko udeležbo. Po petletnem uspešnem poslovnem sodelovanju je Sava z avstrijskim Semperitom sklenila pogodbo, s katero je postal 27-odstotni solastnik tovarne avtopnevmatike Sava-Semperit, kot kapitalski partner pa je Savi dal licenco za proizvodnjo radialne pnevmatike. Za Savo je bilo to sodelovanje izjemno pomembno iz uspešno, saj je pustilo sledi tudi na drugih področjih, pomenilo jih je okno v svet, saj se je uspešno vključevala v izvoz, dobivala pa sodobna zahodnoevropska organizacijska, managerska in tehnološka znanja. Ko so s Semperitom sklenili pogodbo, je bilo po ekonomski moči in velikosti razmerje ena proti šest v korist Semperita, danes pa je samo še ena proti enainpol. Sava je torej v tem času močno napredovala. Ko je Semperit pred osmimi leti kupil nemški Continental, je tako Sava dobila drugega partnerja. Prihodnje leto poteče 25-letna pogodba, zato s Continen-talom že potekajo intenzivna pogajanja, hkrati pa proučujejo tudi druge možnosti strateških zavezništev tako na področju avtopnevmatike kot tudi drugih proizvodnih programov. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Petek, L decembra 1995 ANDREJ TAVČAR, sekretar za gospodarstvo Upravne enote Kranj Zapleti s Tamom niso naklonjeni reševanju Planike Svetovni podjetji sta Iskraemeco in Iskratel, kranjska paradna konja, zelo dinamičen je Merkur, tudi Živila, hitro pa bi lahko naštel dvajset zelo uspešnih majhnih podjetij. Kranj, 1. decembra - Upravna enota Kranj pokriva nekdanjo kranjsko občino oziroma po novem občine Kranj, Cerklje, Šenčur, Preddvor in Naklo. Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo ter ekonomske odnose in razvoj vodi Andrej Tavčar, ki je predstavil gospodarsko sliko Kranja. "V kolikšni meri se občina oziroma upravna enota še ukvarja z gospodarstvom?" "Občina pomaga predvsem v smislu pospeševanja malega gospodarstva, odpiranja novih delovnih mest ter na področju turizma in kmetijstva. Upravna enota pa je podaljšek državnih organov oziroma ministrstev, zato sodelujemo pri pripravi zakonov, spremljamo gospodarske subjekte in problematiko prenašamo na državno raven ter skupaj z ministrstvi razrešujemo probleme." "Koliko vas poslušajo, Kranj je pomembno gospodarsko središče?" "Kranj je gospodarsko močan tako po sredstvih kot po znanju oziroma kadrih, srečujemo se predvsem pri projektih na državni ravni, saj skušamo čimveč sredstev prenesti tudi v Kranj. Vendar pa je tega sodelovanja pravzaprav več za občine Naklo, Šenčur, Cerklje in Predddvor, saj občina Kranj določene stvari obvladuje sama." "Kranj je središče Gorenjske, vam manjka tudi gorenjska raven?" "Pri oblikovanju upravnih enot je bila ena od postavk tudi sodelovanje oziroma oblikovanje regijskih centrov, nekateri oddelki naj bi bili nosilci aktivnosti za vso regijo. Kranj ima že takšne zametke, predvsem na področju energetike, turizma, malega gospodarstva. Seveda pa bo potreben čas, verjetno kar cel mandat, da so bodo stvari uredile in mislim, da medtem občin ne bi smeli spreminjati." "Kakšna je gospodarska slika Kranja oziroma vseh petih občin?" "Večina je zaposlenih v mestni občini, saj ima Kranj 70 odstotkov prebivalstva, ustvari pa 80 odstotkov bruto domačega proizvoda upravne enote oziroma vseh petih občin. Industrija je skoncentnrana v Kranju, kjer je razumljivo zato tudi problematike največ. Sicer pa obseg industrijske proizvodnje še vedno narašča, na območju upravne enote je bila v letošnjih prvih devetih mesecih rast kar 25,2-odstotna, medtem ko je v Sloveniji ni bilo. Konec leta bo rast verjetno manjša, saj bodo že vključeni problemi Planike, Iskre Terminali, težave pa so tudi drugod. V prvih devetih mesecih je bila rast obsega proizvodnje največja v proizvodnji preje in tkanin, kjer je bila kar 85-odstotna, na kar je vplivala predvsem Aquasava, tudi Ibi; proizvodnja končnih lesnih izdelkov je bila večja za 52 odstotkov, proizvodnja električnih strojev in aparatov je porasla za 43 odstotkov, na kar je vplivala predvsem Iskraemeco pa Stikala, v grafični dejavnosti je bila rast 39-odstotna, v proizvodnji bazičnih kemičnih izdelkov 24-odstotna itd. Večje probleme v zadnjih mesecih letošnjega leta nakazuje tudi podatek, da so se zaloge v letošnjih prvih devetih mesecih povečale za 26 odstotkov, najbolj v proizvodnji električnih strojev in aparatov. Zanimiv je podatek, da 83 odstotkov podjetij prodajo v druge države ocenjuje kot dobro, 21 odstotkov kot dobro tudi prodajo v Sloveniji, s prodajo v druge države bivše Jugoslavije pa je zadovoljnih le 2 odstotka podjetij. Zaposlenost se je v devetih mesecih v primerjavi z lanskim decembrom povečala za 340 oseb oziroma za 1,1 odstotka, najbolj pri zasebnikih, kjer je porasla kar za 39 odstotkov, samozaposlenih pa je bilo za 4,3 odstotka več. V tem obdobju je bilo zaposlenih 1.250 tujcev, predvsem na enostavnih delih v gradbništvu, kjer domačih kadrov ni. Brezposelnih je bilo v devetih mesecih 4.180, decembra lani 4.079, torej približno sto več. Občina Kranj ima 3.162 brezposelnih, Cerklje 254, Naklo 248, Preddvor 158, Šenčur 358. Stopnja brezposelnosti je bila decembra 12,5-odstotna, konec julija letos 12,1-odstotna, torej se je zmanjšala; v Sloveniji pa je bila 13,7-odstotna, torej je pri nas ugodnejša. V Kranju imamo trenutno 13 javnih del, vanje je vključenih 46 brezposelnih." "V katerih podjetjih so pomembno povečali oziroma zmanjšali zaposlenost?" "V Iskraemeco so jo povečali za 2,2 odstotka, v Merkurju za 3,9 odstotka, v Gradbincu za 5,4 odstotka, v Aquasavi za 5,8 odstot- ka. Zmanjšali pa sojo v Iskratel za 0,9 odstotka, v Živilih za 1,6 odstotka, v Savi za 1,7 odstotka, v Planiki za 2,6 odstotka, v Iskri Ero za 7,7 odstotka." "Kolikšne so investicije?" "Plačila za investicije so v letošnjem letu doslej znašala 3,1 milijarde tolarjev, od tega je bilo gospodarskih za 2,7 milijarde tolarjev. Pomemben pa je podatek, da je 90 odstotkov plačil iz lastnih sredstev, le 10 odstotkov predstavljajo posojila. Med gospodarskimi investicijami jih je približno 30 odstotkov v industriji, 18,5 odstotka v trgovini, 16 odstotkov v prometu in zvezah itd. Sicer pa se pozna proces privatizacije, ki povsod še ni končan, zato nov razvojni ciklus šele pričakujemo." "Kakšna je blagovna menjava s tujino?" "V letošnjih prvih devetih mesecih je izvoz znašala 423 milijonov ameriških dolarjev in bil za 31 odstotkov večji kot lani v tem času, uvoz pa je znašal 440 milijonov dolarje in bil večji za 36 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je bila tako 96,1-odstotna, kar kaže, da že več uvažamo, kot izvažamo in trend je torej negativen. Naša podjetja izvažajo predvsem v Nemčijo, Italijo, Francijo, Avstrijo in na Hrvaško." "Kakšni so poslovni rezultati?" "Letošnjih še ni, saj ni več polletnih obračunov. Lahko pa rečem, da je tekma na trgu vse večja, zato morajo podjetja zmanjševati stroške. Vendar pa plače še vedno naraščajo, kar zmanjšujejo konkurenčnost kranjskega gospodarstva. Plače namreč naraščajo hitreje kot v Sloveniji, kar pomeni, da je težje prodajati ali pa je treba več narediti na tehnologiji oziroma poiskati izdelke, ki so materialno in s proizvodnega vidika cenejši." "So plače v Kranju višje kot v Sloveniji?" '.'Zadnja tri leta so višje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je povprečna bruto plača v Kranju znašala 113.903 tolarjev, v Sloveniji pa 109.717 tolarjev. Julija je bila pri nas rast plač 0,6-odstotna, v Sloveniji pa so padle za 1,4 odstotka, kar je seveda gospodarsko problematično." "Kakšna je likvidnost?" "Kar 45 odstotkov podjetij plačevanje ocenjuje kot kritično. Konec septembra je imelo žiro račune blokirane 151 podjetij, od tega je bilo 99 takšnih, ki niso imela zaposlenih, sicer pa je bilo v blokiranih podjetjih 4.700 zaposlenih. Med njimi je nekaj večjih, blokada Iskre Terminali je znašala 74 milijonov tolarjev, Ikosa 47 milijov tolarjev, Planike pa takrat še ni bilo na seznamu blokiranih podjetij. v razvojnem skladu sta dve kranjski podjetji, Ikos in Iskra Ero." "Ikos je bil prijavljen za stečaj, direktor pa pravi, da ni bil, kaj je res?" "Prijavljen je bil, ni pa še vse dorečeno, saj bodo poskusili s predstečajno poravnavo. Kako se bodo stvari odvile, je seveda odvisno tudi od razvojnega sklada, ki je zdaj lastnik Ikosa." "Kaj se dogaja z Iskro Ero?" "Niso še razrešene pretekle obveznosti. Sicer pa je v težavah, ker izdeluje širokopotrošno blago, ki ima na trgu zelo veliko konkurenco. Podjetja ima v tujini, odnose z njimi vzdržuje, problem pa so cene, saj so to cenem izdelki. Stroške bi lahko zmanjšala z avtomatizirano proizvodnjo." "Velike težave imajo v Iskri Terminali, ki jo kot vse kaže čaka stečaj?" "Podjetje sanirajo prek vzporedne firme STI, v Terminalih pa zdaj skušajo doseči prisilno poravnavo. Delavci, ki so odveč, imajo pogodbe le za šest mesecev." "Vendar pravijo, da tisti, ki so na čakanju, nič ne dobijo?" "Vsekakor gre za vprašanje poplačila njihovih pravic." "V zadnjih mesecih je vse bolj problematična Planika?" "Dokler ne bo izvedeno lastninjenje je reševanje tako velikih Podjetij v domeni države, ki bo laniki pomagala, seveda po svojih močeh. Politične razmere pa tudi zdaj niso naklonjene, v mislih imam seveda Tam." "Da ne bomo govorili samo o slabih, povejete še, katega sov Kranju najboljša?" "Svetovna firma je Iskraemeco, tudi Iskratel, ki sta brez dvoma kranjska paradna konja. V slovenskem prostoru pa je zelo dinamičen in propulziven Merkur, tudi Živila-To so podjetja, s katerimi se v Kranju res lahko pohvalimo. Tra-dicionano trdna je Sava, ki skuša loviti tekmo z velikimi multinacio-nalkami. Ne smem pa seveda pozabiti na manjša, zasebna pod; jetja. Dosti jih je, ki so uspela najti zanimive tržne niše in so zelo uspešna, zaposlujejo pa že 15 do 20 ljudi, hitro jih lahko naštejern dvajset. Omenil pa bi rad vsaj tri in sicer Alpo, Korotan in Le-tehni-ko." "Koliko je sploh zasebnih pod' jetij?" "V kranjski občini jih je 1.525, v Preddvoru 75, v Šenčurju 188, v Naklem 135, Cerklje 97, skupaj torej 1.910; družbenih pa je 48." "Kako poteka privatizacija, 1 Kranju so bila vsa podjetja 1 reviziji?" "Do letošnjega polletja je Kranj zostajal, zdaj pa se po podatkih agencije za privatizacijo že približujemo normalnemu privatizacijskemu ciklusu v Sloveniji. Revizij )f bilo v Kranju seveda več, privati; zacija je enkraten proces, zato b» morale biti revizije normalna stvar, ki bi jo moralo opraviti vsak0 podjetje. Tako bi lahko vsi normalno startali. Sicer pa v Kranju ni bilo veliko oškodovanj družbene las1' nine, če izvzamem izplačevanje regresov, bonov in podobno, divje' ga lastninjenja ni bilo. Razen v Eliti, kjer pa so stvari popravili in izločili ustrezen del lastnine." • m. Volči^^ zavarovalnica triglav do. Ijubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ, Bleivveisova 20 Čestitamo vsem našim zavarovancem in bralcem Gorenjskega glasa za praznik občine Kranj OB PRVEM PRAIKU MI OBČI KDANJ ČBMMO Vffli OBČANOM IN POSLOVNIM PMDJM Slovenska naftna družba TOE KRANJ VSEBINA 77 **4RKO JENŠTERLE: Gledališče v svetu in pri nas l£A MENCINGER: Gledališče je kot dom... ^LENA NOGRAŠEK: Vsako vlogo sem spoštovala t*ARKO ELSNER GROŠELJ: številka Altantide Beseda urednice Decembrska Snovanja so izšla s posebnim poudarkom "a gledališkem dogajanju. Ta je trenutno še posebej PQfnemben za Gledališče Tone Čufar, ki bo v nasledn-^ tednu počastilo svoj jubilej. Na ta jubilej je naravnan ' Pogovor z Bojanom Čebuljem, režiserjem, sceno-&aforn in igralcem, ki je s svojim osebnim gledališkim z^rom pomembno zaznamoval kar tri desetletja jeseniš-j^So gledališča. Milena Nograšek se je pogovarjala z yQnjo Mlejnik, znamenito sopranistko, rojeno Kranj-•at}ko, ki je pred kratkim praznovala visok življenjski inbilej Marko Elsner Grošelj pa je ocenil novo številko senjske revije Atlantida. • Lea Mencinger i mm FRANC FERJAN: Mrzle kučme; fotografija je prejela prvo nagrado na nedavni fotografski razstavi Pokrajina '95 v Mestni hiši Kranj v kategoriji črno belih fotografij. Marko Jenšterle Gledališče v svetu in svet pri nas ^nrique Vargas je kolumbijski režiser, ki se ukvarja s posebno vrsto gledališča. Trenutno so njegove predstave ena največjih poslastic na ^tovnih gledaliških festivalih, saj gre za umetnika, ki je zaslovel ie konec šestdesetih s predstavami v slovitem newyorškem gledališču La ™uMa. V Vargasovih predstavah je v ospredju gledalec. V Ariadnini niti se na primer kar 20 igralcev ukvarja z enim samim gledalcem. £nrique Vargas je poleg tega ntropolog in kot tak še posebej j?yezan izročilu svoje Kolumbije. J1 gostovanjih po svetu si vedno j*ame najprej čas za proučevanje va,tlkajšnje kulturne dediščine, po ^kem gostovanju pa se s svojo pdališko skupino odpravi v norost Kolumbije, med Indijance, ,a ne izgubi stika z njihovimi purami. Sredi letošnjega decem-Ja bo ta režiser prišel tudi v zvenijo. Med množico ponudb za ^tovanja po Evropi se je namreč ^'očil ravno za našo državo, in to s JreProstim razlogom, ker ga je jgjduiila odmevnost naših gledaje po svetu, poleg tega pa je j^iniran nad tem, da si je dva ^•ijona ljudi nekje med Alpami, r£dozemskim morjem in Panonsko «ino izborilo svojo državo. Zani-?a ga tudi to, kako je tem ljudem, Aso doslej živeli v različnih 0» avah, v vsaki od njih uspelo Avati svojo kulturo in narodno počilo. In če kdo najbolje ve, kako spko se je upirati večjim in agre-yVnejšim kulturam, potem so to ^akor Južnoameričani. D kolumbijski režiser decembra PJJde na "ogled terena", saj bo £el prihodnje leto na festivalu *odos v Ljubljani svetovno pre-?Iefo svoje nove gledališke prebave, v kateri bodo skupaj ^stopili kolumbijski, slovenski in ekateri evropski igralci. Poleg e8a bo verjetno predstavil še cenjeno Ariadnino nit, kjer gre [a labirint, po katerem vsak gleda-c sam išče izhod, v bistvu pa se Prehaja po svoji notranjosti, slovensko gledališče je Vargasu ai*imivo tudi zaradi mnogih vezi, ki že nekaj časa potekajo med njim in nami. O teatru La MaMa, kjer je sam nekoč delal, sedaj naši mediji poročajo zaradi velikih uspehov, ki jih tam že dve leti zapored niza skupina Betontanc. V njegovi rojstni Kolumbiji je leta 1992 pred publiko zablestela Šeherezada, prihodnje leto pa bodo v njenem glavnem mestu Bogoti svojo veliko južnoameriško turnejo začeli člani gladališča Mladinsko s predstavo Roberto Zucco (po Kolumbiji bodo nato šli še v Argentino, Urugvaj in Brazilijo). Leta 1992 so Ariadnino nit prvič uprizorili ravno na festivalu, kjer smo Slovenci nastopili s Šeherezado, letos pa so se naši gledališčniki z Vargasom spet srečali v Venezueli. Ravno to srečanje je zdaj pripeljalo do prve kolumbijske -slovenske koprodukcije, ki je pomembno sodelovanje med dvema velikima centroma sodobnega svetovnega gledališča. Latinska Amerika je že dalj časa znana po odličnem gledališču in prihodnje leto bo Slovenija ob Vargasu gostila še enega tamkajšnjega režiserja. V Primorskem dramskem gledališču bo Argentince Osvaldo Bonet režiral predstavo La Nona, sicer pa očitno preko Latinske Amerike slovensko gledališče končno prihaja tudi v doslej hermetično zaprto Italijo. Eden od italijanskih producentov hoče septembra v Rimu in Parmi tamkajšnji publiki predstaviti Pandurjevo La Divino Commedio. Za to potezo se je odločil v brazilskem Sao Paulu, ko si je ogledal Šeherezado. Svet je danes zaradi množičnih medijev in "informacijske avtoceste" sicer manjši, kot je bil nekoč, toda v soseščino se še vedno lažje pride po daljši poti. Tega, da je Slovenija gledališka velesila, najbrž ni treba več posebej poudarjati. Naše gledališče premore pravo paleto gledališke ustvarjalnosti, od populističnega teatra za nezahtevno publiko, malih in mobilnih eksperimentalnih skupin, odličnih lutk, preko klasičnih predstav, do spektaklov, kot je Pandurjeva La Divina Commedia in zdaj nastajajoči Babilon (ponovno v formuli Ivo Svetina - Tomaž Pandur). Tej ponudbi je treba dodati Še vse tiste amaterske in neprofesionalne odre, od jeseniškega Gledališča Toneta Čufarja do slovenske gledališke skupine v Buenos Airesu. Le redki namreč vedo, da so po drugi svetovni vojni slovenski emigranti že v vetrinjskem taborišču ustanovili šole in gledališko skupino. V trenutkih popolne negotovosti, ko torej niso vedeli, kaj jih čaka v prihodnosti, se jim je torej zdelo vredno najprej poskrbeti za kulturo. In v tem se verjetno Slovenci ločimo od mnogih drugih narodov, ki menijo, da je mogoče kulturno identiteto zaščititi le z orožjem. Tudi ko na Jesenicah ravno v teh dneh proslavljajo petdesetletnico delovanja njihovega gledališča, morajo biti ob tem toliko pošteni, da povedo, kako sama gledališka tradicija v mestu obstaja še veliko dalj časa. Gre za kar 110-letno gledališko udejstvovanje, saj so imeli nekoč v tem gorenjsekm mestu tri prosvetne dome (Krekovega, na Javorniku in na Kor- oški Beli), vsa tri društva pa so imele svoje dramske skupine. Že leta 1989 so na Jesenicah igrali Linhartovo Županovo Micko, v njihova gledališča pa so prihajali takšni pomembneži, kot so Fran Šaleški Finžgar, Bratko Kreft, Slavko Jan in Vladimir Skrbinšek. Gledališče je torej v slovenski zavesti močnejše, kot si marsikdo misli. Tudi v bivšem enostrankarskem sistemu je bil ranvo teater ena od točk opozicije, saj je znano, da je politika svojo kritiko v glavnem slišala iz kulturniških vrst. Zato smo tudi imeli tako imenovani "politični teater", v katerem smo lahko videli na primer predstave, kot so Osvoboditev Skopja, Misa in A-Minor, Ujetniki svobode, ter nenazadnje Kocbekov Strah in pogum ter Šeligovo Ano... Po spremembi sistema je prišlo do gledališke depolitizacije, do podobnega procesa torej, kot ga je mogoče opazovati tudi v literaturi. Polemike, ki danes prevevajo gledališke kroge, so drugačne narave. Na eni strani stojijo tisti, ki zahtevajo na oder vrnitev slovenske besede in v tej zvezi predvsem besede slovenskih dramatikov, na drugi so oni, ki prisegajo na plesna gledališča ter na primarnost scene, univerzalnost svetovnih gledaliških tekstov, glasbe in drugih efektov. Toda to so že estetski spopadi, ki so logična posledica bogate gledališke dejavnosti v Sloveniji. Na tujem smo namreč zanimivi ravno zaradi te raznolikosti. Sloveniije ni mogoče prepoznati po nekem prevladujočem gledališkem trendu, ki bi bil povrh vsega še moden, ampak le po dejstvu, da je to narod z močnim gledališčem. Zato naša gledališča tudi lahko gostujejo po vsem svetu. Ljubljansko Mestno gledališče je na primer pred kratkim nastopilo na Češkem, ljubljanska Drama se je predstavila v Skandinaviji, o gostovanjih štirih najbolj prodornih gledališč (Mladinsko, Drama SNG Maribor, Betontanc in Lutkovno gledališče Ljubljana), pa tako ni vredno izgubljati besed. Podoba Slovenije, ki s pomočjo teatra nastaja v svetu, je že takšna, da so jo začeli uporabljati mnogi naši politiki. Zunanji minister Zoran Thaler je na primer v intervjuju objavljenem v zadnji številki revije ljubljanskega letališča, jasno povedal, kako mu pot na tuje utirajo tudi vsa prej omenjena gledališča. Tu gre za svojevrstno sožitje politike in umetnosti. Če je v bivšem sistemu veljalo, da je bila umetnost glavni nadzornik partijskega monopola in njegov neprestani kritik, je po osamosvojitvi prevzela popolnoma drugačno funkcijo. Zdaj mladi državi pomaga pri njenem prodoru v svet. Proces je razložljiv. Slovenci so bili od nekdaj ponosni predvsem na svojo narodnost, države, v katerih so bivali, pa so izkoriščali pač do tiste stopnje, kolikor jim je to koristilo. Kadar je bil okvir pretesen, so jih menjali. Zdaj pa se je prvič zgodilo, da lahko svojo nacionalnost poistovetijo z državo, kar je največja zaščita, ki si jo posamezen narod lahko želi v sodobnem svetu. Lea Mencinger Bojan Čebulj, režiser, scenograf, igralec GLEDALKE JE KOT DOM, VEDNO SE VRAČAŠ V ANI Te dni na Jesenicah pripravlja "sprehod skozi gledaliških petdeset let" s sedanjimi in nekdanjimi igralci Gledališča Tone Čufar -1 decembra bo namreč slovesnost ob jeseniškem gledališkem prazniku, petdesetletnici Gledališča Tone Čufar. Osemindvajset gledaliških sezon, 987 igralskih nastopov, 78 režij. Številke seveda ne morejo pokazati vse gledališke sočnosti, vseh "najboljših let", ki jih je Bojan Čebulj, režiser, igralec in upravnik preživel z Gledališčem Tone Čufar. Ob 35-letnici gledališča leta 1980 je Bratko Škrlj v takratni zbornik zapisal: "...z njim in tedanjim igralskim kadrom je jeseniško gledališče doseglo v svojem razvoju kvaliteten vrh, ki ga po njegovem odhodu z Jesenic še nihče ni..." Zdaj se je - že štiri leta upokojen kot ravnatelj Lutkovnega gledališča Maribor - vrnil v rojstno mesto, da bi s sedanjimi in nekdanjimi prijatelji in kolegi iz gledališča proslavil gledališko petdesetletnico. In odhitel potem nazaj na Štajersko, kjer ima spet kup gledaliških načrtov. Jeseniška gledališka tradicija je zelo dolga, Zupanovo Micko so na Jesenicah igrali že leta 1898, ne bi bilo nič nenavadnega, da bi se tudi v vaši družini kdo ukvarjal z gledališčem? "Kot igralci ravno ne. Moja mama, emigrirala je iz Trsta, je imela v takratnem Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru dve sezoni službo šepetalke, kasneje pa je delala zaradi svojega znanja jezikov v carinski službi pri Schenker&Com. na Jesenicah. Mojega očeta, bil je soustanovitelj jeseniškega likovnega društva Dolik, je boli zanimalo slikarstvo, končal je celo zasebno slikarsko šolo v Dresdnu; pri nas doma pa smo, tega se dobro spominjam, izdelovali lutke za jeseniške lutkovne predstave. Oba starša sta bila sredi kulturnega življenja predvojnih Jesenic. Mama, ki je po mariborskih izkušnjah bila znova šepetalka pri gledaliških predstavah v jeseniškem sokolskem domu, me je še kot otroka vedno jemala s seboj, da sem sedel z njo v 'sufler kostnu'. Oče je imel opravka s kuliserijo, pri nas so se izdelovale lutke, skratka spoznaval sem gledališče v živo in do podrobnosti." V Monacu smo nastopali z Drii-čevim Tripče de Utolče v režiji Marjana Beline* Štirinajst dni pred odhodom je namesto zadržanega igralca vskočil Polde Bibič. Tik pred tem je opravil vse izpite na akademiji, bil je sproščen, zaigral je, da se je kresalo. Zato sem mu na odru zadegal vrč v hrbet tako zares, da se je obrnil in mi siknil - "ti, kurba". Takrat pa je v dvorani zahrumel aplavz! Presenečeno sem obstal, da mije Polde moral reči - "igraj, igraj naprej". Publika sicer ni razumela slovenščine, iz same igre pa je doumela, za kaj gre in bila je več kot navdušena. Sedemkrat so nam zaploskali pri odprti sceni, petkrat se je dvignil zastor po zaključku, čeprav je bilo po festivalskih pravilih to dovoljeno le dvakrat. Prepoznavali so nas na cesti, nam ploskali v restavraciji. Do kraja nepričakovan, fantasti- Najbrž ni bilo nobene dileme -postati igralec? "Nasprotno. Na kaj takega sploh nisem mislil. Kot gimnazijec sem neskončno užival na dijaškem stojišču mariborskega gledališča, ko je Miran Skrbinšek igral Cvranoja de Bergeraca. Predstavo sem gledal vsai trikrat. In bil zaznamovan, očaran od gledališča. Toda, da bi sam nastopal ali režiral, to ne. No, nekaj gledaliških poskusov je sicer bilo; s prijateljem Mihom Balohom sva med okupacijo na Jesenicah pripravljala predstavo na moj tekst Matilda Turnograjska, pa se je vse klavrno končalo še pred premiero. Balohov oče je namreč prepovedal igro na njihovem skednju, saj bi lahko zaradi "gorečega gradu" v predstavi še skedenj pogorel. Tudi z Dominikom Smoletom sva po vojni igrala še v Ljubljani Nušiče-vega Analfabeta, zanimiva izkušnja, a samo to." Kako pa se vam je potem "zgodilo" gledališče? "Po končani gimnaziji v Ljubljani sem se vpisal na gradbeništvo, saj so starši želeli, da bi postal gradbeni inženir. Kak mesec jeseni leta 1947 sem res že hodil na predavanja, ko sem v Slovenskem poročevalcu opazil razpis za vpis v prvi redni letnik Akademije za igralsko umetnost, kot se je takrat imenovala. Šel sem tja, tajnik Bogomil Fatur, pesnik in prevajalec, mi je posvetil celo uro in me prepričal, naj se prijavim za sprejemni izpit za režijo. Seveda sem izpit naredil, sporočilo pa je prišlo na Jesenice in v roke staršem. Kajpak je bil ogenj v hiši. Pa ni pomagalo, odloČil sem se za akademijo." Ste kaj nastopali še kot študent? "Seveda, na Jesenicah v socialni drami Vzrok avtorja B. Franka sem dobil prvo manjšo vlogo na odru Gledališča Tone Čufar. Še v isti sezoni pa še v Zanikrni deteljici. Kar dovolj, da sem še kot študent prvega letnika praktično začutil, kako škripi-jejo odrske deske, kako diši gledališka šminka. V naslednji sezoni sva z Mihom Balohom že nastopala v Ruskem vprašanju. V Levstik -Kref-tovem Tugomerju je Baloh igral naslovno vlogo, sam pa se še zdaj zelo rad spominjam svoje vloge Spitigneva. Predstavo, režiser je bil Aleksander Valič, smo ponovili tudi v Ljubljani, bili prvi na republiškem srečanju mladinskih odrov in potem šli celo na zvezni mladinski festival v Beograd - kjer so nam prisodili drugo mesto." Bi rekli, da je bil to že znak tudi kasnejših velikih uspehov? "Seveda. Jeseniško amatersko gledališče se je kasneje in še zlasti v prvi polovici šestdesetih let uvrstilo med najboljša amaterska gledališča v Sloveniji in Jugoslaviji. Uveljavilo se je na mednarodnih festivalih v Monacu leta 1961, dve leti kasneje v Pesaru in leta 1965 v Gentu." Že zgodaj vas omenjajo kot režiserja. Statistika našteva 78 režij, tri predstave ste režirali še po odhodu z Jesenic kot gost. "Predstava V zanki avtorja Ivana Dreva je bila moja prva režija. Kar nekaj sem se namučil, saj je avtor s popravki hodil na vsako vajo. Potem mi je bilo dosti in nisem več dovolil popravkov. No, igral sem seveda vseskozi - Celjski grofje, Romeo in Julija, Gospa ministrica, Deseti brat in ena prvih večjih vlog v Držičevem Dundo Maroje. Velikokrat se je zgodilo, da so mi deset ali še manj dni pred premiero dali vlogo, da sem zamenjal obolelega igralca. Še dobro, da sem se ob Dominiku Smoletu pred tem spoznal z improviziranjem na odru, to me je v takih razmerah, ko sem moral nastopiti od danes do jutri, dostikrat reševalo." Vaših vlog res nI bilo malo - samo v letu 1955 ste imeli na domačem odru kar osem vlog. Ob takratni jeseniški produkciji šest do osem premier v sezoni, to ni nič nenavadnega. Ste takrat že vedeli, kakšne vloge bi radi igrali? "V komediji Škandal A. Hopvvoda sem prvikrat začutil, da so mi vloge v komediji še posebej pri srcu. Slišal sem hahljanje za odrom, občinstvo se je smejalo, to pa je vedno znak, da je vloga dobro odigrana. Nisem izbiral kakšnih poceni učinkov, igral sem zares in resno, kot se mi je zdelo, da je prav - in bilo je uspešno. Takrat sem ugotovil, da je v gledališču komedija najpomembnejša, vsaj zame. Čeprav ne gre za prav nič Bojan Čebulj - Foto: L. Mencinger lahko stvar. Raje režiram šest Hamletov kot pa en sam prizor iz komedije. Slovenskega igralca pripraviti za komično vlogo in slovensko občinstvo nasmejati je huda zadeva. Na srečo sem takrat imel res dobre soigralce." Govoriva o obdobju, ko ste na 5ledaliških deskah nastopali že pok-icno? "Kot absolvent sem se že takoj v počitnicah kot odrski delavec zaposlil v jeseniškem gledališču - nekaj tudi iz razlogov, da sem dobil, takrat je bilo to še zelo pomembno, tudi dodatno karto - za hrano in vse drugo. Preden pa sem se vrnil v Ljubljano, da bi študij nadaljeval, so mi na Jesenicah ponudili mesto urednika Železarja. Se danes ne vem, kako sem se upal pri triindvajsetih letih brez kakšmh posebnih novinarskih izkušeni lotiti takšnega dela. Pa je šlo. Le diploma se je odmaknila - za vselej, vendar pa zaradi tega nikoli nisem imel kakšnih težav." Da bi zaradi časopisa pustili gledališče, vam seveda ni padlo niti na pamet? "Seveda ne. Urejal sem časopis in režiral v gledališču, se ukvarjal s scenografijo, pa tudi igral. To so bile glavne vloge v predstavah Namišljeni bolnik, Hasanaginica, Domen, Nevarni ovinek, Kralj na Betajnovi, Šola za žene, Janko in Metka, Krog s kredo, Deževje. Potem sem pol leta služil vojsko, po vrnitvi pa me delovno mesto v Železarni ni več čakalo. Takoj so mi v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani ponudili mesto režiserja in umetniškega vodje. Pripravljal sem že avdicijsko premiero, dobil že prvo plačo v Ljubljani, ko so na Jesenicah zvedeli, da odhajam. Poklicali so me na "komite", takrat se je vse tam urejalo, čez noč sem bil imenovan za režiserja in umetniškega vodjo Gledališča Tone Čufar. Skratka z Jesenic me niso spustili v Ljubljano." Takrat ste postali, kot sami pravite, poklicni amater oziroma amaterski poklicnež. Koliko časa Je trajalo to obdobje? "Dolgo, vse do leta 1973. Kaže, da mi je tak status ustrezal. Tudi kasneje je vedno tako naneslo, da sem se uspel izogniti poklicnemu gledališču. Vabili, so me v kranjsko poklicno Prešernovo gledališče, v Mestno gledališče ljubljansko, pa me ni mikalo. Takšno je bilo tudi zadnje obdobje mojega poklicnega dela v gledališču -z mojim prihodom v Lutkovno gledališče Maribor pred dvajsetimi leti, je ustanova sicer postala poklicno gledališče, lutkarji pa so seveda, k sreči, postali poklicni in ostali ljubitelji." Skoraj tri desetletja dela v jeseniškem gledališču so bila tudi obdobje razcveta tega gledališča. Zakaj je bilo to posebno obdobje? "To so bile zares neke posebne razmere ne samo na Jesenicah, ampak v vsem slovenskem prostoru, ki so amatersko gledališče dvignile na visoko raven. Gledališko tradicijo, ponekod še bolj živo, so imela tudi druga mesta. Vendar je povsod tam, kjer je nastalo poklicno gledališče, amaterska dejavnost prej ali slej zamrla. Na Jesenicah te "nevarnosti" ni bilo, o poklicnem gledališču se nismo pogovarjali, vsi pa so tudi vedeli, da meni ni do poklicnega gledališča. Prepričan sem bil in sem še, da je le jalovo razmetavanje energij za slab učinek, če profesionalizacija gledališča ni stoodstotno utemeljena. V danih pogojih pa je amatersko gledališče, denarja je sicer vedno manjkalo, zmoglo narediti kar največ. Jeseniški oder je bil nekaj posebnega tudi po svoji velikosti, saj so na njem redno gostovali ljubljanska Drama, Mestno gledališče ljubljansko, Prešernovo gledališče Kranj -to pa je bilo tudi za občinstvo in za gledališče sploh zelo pomembno: Jeseničani so uživali resnično izjemen gledališki utrip." Samo dve leti kasneje ob 100-letnici jeseniške Železarne ste znova dvignili prah ob uprizoritvi Klinar-jevega Plavža. Očenaš na odprti sceni je bil za tisti čas najbrž kar nekaj zelo razburljivega? "Šlo je za priredbo imenitne Kli-narjeve ljudske igre, ki se dejansko konča z besedicama Oče naš... in potem pade zastor. Dopisal sem še kratek prizor rn v vlogi starega Celinarja pred visokimi republiškimi in drugimi predstavniki, kot se ob jubileju spodobi - pokleknil na koleno in očenaš zmolil do konca. Sprašujete, kakšna je bila reakcija? Po predstavi je pritekel k meni partijski sekretar, me objel, zatrdil, da je vse v redu in rekel, da je šele zdaj spoznal, kakšen socialni program se pravzaprav skriva v očenašu... Pohvalil me je tudi jeseniški župnik, zvest obiskovalec gledališča - obenem pa potarnal, da bi bilo marsikaj drugače, če bi njegovi farani znali tako goreče molili očenaš, kot sem ga na odru jaz. Kaj je pokazala ta izkušnja? Igralsko in režijsko, se pravi umetniško, je mogoče izraziti stvari, za katere se sicer misli, da jih v določenem času in kraju ni mogoče glasno izgovoriti. Resnične vrednote imajo zmerom veljavo, treba jih je le predstaviti na primeren način. Bistvo gledališča je pravzaprav pokazati na pomembne stvari v življenju, to je moč gledališča, zato prihajajo ljudje gledat predstave. Gledališka predstava je po mojem edinstvena stvar v umetnosti in življenju - primerljiva morda samo z naravno katastrofo - pri eni in drugi si med seboj pomagajo brez predsodkov največji nasprotniki, da prijateljev sploh ne omenjam." To, da je bilo jeseniško gledališče vrsto let najboljše amatersko gledališče tudi v takratni Jugoslaviji, pa najbrž ni prišlo samo od sebe? "Res ne. Za kaj takega je bilo treba dobesedno garati. In Če garaš s srcem, iz čistega veselja, tudi ni težko. Si zamislite, da sem leta 1959 v počastitev 100 -letnice Železarne režiral Tugomerja na ogromni sceni in s 150 nastopajočimi na hokejskem igrišču? Danes se čudim, da sem lahko režiral tudi po pet predstav v eni sezoni. No, gledališki ansambel je bil tudi zelo delavoljen ansambel, tudi za igralce ni bila nobena stvar pretežka. Res je, tudi sam sem maksimalno živel za gledališče. Za vsako delo je bilo treba prijeti v delavnici, šivalnici, na odru, bil sem scenograf, pa masker - le z elektriko se nisem ukvarjal, za luč na odru so pa res drugi skrbeli." Najbrž ni bilo kar tako lahko zapustiti Jesenic, radia, gledališča, vsega kulturnega življenja, v katerega ste bili vpeti skoraj tri desetletja? "Nihče mi ni verjel, da res odhajam. Ko sem šel županu, prijatelju Francetu Žvanu povedat, da se s 1-novembrom selim, je rekel, "ti, B°' jan, si pa res vedno za hece." No. Maribor zame ni bil neznano mesto, spominjal sem se ga dobro še zgodnjih gimnazijskih let. Eno sezono sem bil v mariborski Drami SNy> celo igral sem, skoraj je kazalo, f»a bom prvič v življenju pristal v Polc'lC! nem gledališču. Pa so mi pot*1" [>onudili vodstvo Lutkovnega gle"3' išča in seveda nisem odklonil. Zdcl°| se mi je, da so mi lutke vseskozi manjkale. S tem smo se ukvarjalii * mojim očetom še doma; kasneje, *° sem že začel urednikovati Železarja. se ie pri jeseniški Svobodi ustanovi1 lutkovni oder, uredil sem dvorano, lutkovni oder in pobarval lutke z* prvo uprizoritev Žogice nogice. Zdejo se mi je kot čudež! Mariborsko priložnost sem zagrabil z obeflj* rokama ne glede, da razmere, ,** omenim samo prostorske, ki res m*0 bile vabljive. Navdušeno govorite o tem lutkfit nem obdobju. Ali ga sploh fajjj primerjate s preteklim gledali**0 "Težko bi primerjal. Gledališče flj je dalo ogromno s svojo odprtostjo, * režiranjem lutkovnih predstav je sic** nekoliko drugače, p i, da tako a prav čarobno. Mislim pa, da sem si s WW da sem se z enega odra umaknil n» drugega - lutkovnega, prihranil ni**' sikatero razočaranje, ki mu ne "bežijo ne amaterski in ne poklicni gledali*10 igralci, ko dosežejo določeno staro«1-ko se zmanjša prejšnja široka igrale*' va uporabnost, tega nekateri enostav' no ne prenesejo. Meni je bilo prihranjeno, obvarovale so me lutkc Tartuffz rdečo kravato Kar nekaj prahu je dvignil 1968 uprizorjeni Mollcrov Tf tuffe v Čebuljevl režiji. Dodal M prizor, ko igralci pokličejo ttv' serja na oder in zahtevajo zant^' ga je igral sekretar jesenlftf partije, odličen igralec Pa »' muzika Je bodla v ušesa s svop* zahodnim takrat zelo nezaželen** stilom. Na republiškem srečanju* Murski Soboti je bila tamkatŠnjf uradna kritika povsem iz sebe,ie Dušan TomŠeje razumel in zai* varjal Čebuljevo režijo. Predsta** pa so v letu svetovnih Študentski11 nemirov ponavljali Še in ie." Pa še nekaj drugega sem ^\.\ izkusil. Poslušal in gledal ter dm sem se z najbolj neobremenjen' najbolj neposredno in najčudovitej* publiko na tem svetu - z otroki- v njih sem se ogromno naučil - tucU gledališču." Če bi vam bilo dano živeti še življenje? "...bi spet delal v gledališču, tooj predvsem kot kostumograf. Saj *g to tudi vseskozi delal poleg režij* £ igre nekako po sili razmer. OblaC«g človeka sploh, na odru pa še Pose?j' je čudovita igra prikrivanja in razjuj. vanja človeškega bistva! Zato 'u nisem bil za vsako ceno gledali'* iskateljski. Iskanja, že nekak?"* izume v današnjem gledališču sic* razumem, obenem pa mislim, da 3 bistva gledališča ne da obrniti •? glavo. Igralci na odru ne mor*Jv hoditi po glavi, to lahko P0**10.« filmu s tehničnimi triki. Le še hn^ lahko to počno. Če se gledališče s[. tehniko skuša razglašati za ediflj zveličavno, mislim, da to ni %, gledališče. V gledališču so in DJJJ najvažnejši beseda, misel in čusi Človeška beseda, modra, P° , misel in iskreno čustvo - v gledali s in življenju. In, če v življenjui « zmerom in težko, naj bo to najv nejše vsaj v gledališču!" ^ek, 1. decembra 1995 SNOVANJA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS p r°govor z operno pevko, sopranistko Manjo Mlejnik Vsako vlogo sem spoštovala... <*o od opernih ljubiteljev srednje in starejše generacije ni poznal sopranistke Manje Mlejnik, poletne solistke ljubljanske Opere? S simpatijo se spominjajo njenih številnih opernih in petnih kreacij. Bila je več desetletij steber operne hiše v Ljubljani. V Enciklopediji so o njej muL^*' ^a se "odlikuje z velikim, odlično šolanim glasom, muzikalnostjo in smislom za scensko ^"kovanje". Podobno jo je leta 1984 označil Leksikon kot "sopranistko izrazito velikega in P*ga glasu in kot izvrstno igralko". j Vsak, kdor gospo Mlejnik pozna, ne more verjeti, da je ta dama, livahna, prijazna, urejena in ^nantna, pravkar praznovala visok življenjski jubilej, svojo 80-lemico. Obiskali smo jo na letiem domu v Ljubljani in z veseljem je odgovorila na nekaj vprašanj, ki osvetljujejo njeno animivo osebnost in njeno umetniško pot. V Vašem repertoarju sta bila bogato zastopana Mozart in Dontzettt, seveda pa ste peli tudi v delih Verdija, Webra, Wolf-Ferrarija, Puccinija itd. Oblikovali ste tudi vrsto vlog v operetah. Prav Vaš igralski dar in temperament sta bila poleg izvrsmega soprana pomembna aduta na odru. Takrat se je že začela vojna. Vladalo je čudno vzdušje, Italijani so zahtevali italijans- Gospa Mlejnik, nam lahko poveste kaj o l«rših\ o svoji mladosti? Kdaj in kako ste Pr^zaprav začeli peti? Bila sem rojena v Kranju in tu sem pživela prva tri leta. Mama ie bila doma iz ^nja, moj stari oče je bil dolga leta v ^fanju župan. Oče je bil češkega rodu, zelo P°nosen človek. Bil je finančni inšpektor in »aradi nieeove službe smo se preselili v |T7-i njegove . JUbljano. Vsake praznike in vsake počitnice ko opero. Dirigent Štritof me je nekoč prosil, Ha smo se z veseljem vračali v Kranj. y^ kot majhna punčka sem zelo rada pela. • ^mnaziji je prof. dr. Dolinar odkril moj dar . Pogosto sem pela na proslavah, pri mašah, J*ern se pa še šolala v tem smislu. Tudi moj to* M lmel leP tenor, pel je pri Glasbeni ajici. Stanovali smo na današnji Cankarjevi, ^ak večer sva bila z bratom v Operi ali v v/31?'« pogosto tudi na koncertih. Bili smo Sojeni strogo in skromno. t Jkkoč sem zapela prof. Hubadu, ki je «Krat vodil Glasbeno matico, Griegovo °lyeigino pesem. "Punčka, kar tako na-reJ>" mi je dejal. Vpisala sem se na ^onsevatorij in hkrati sem bila še vgimnazi-J' Moja profesorica je bila gospa Foedran-Pergova, bila je tudi sama operna pevka. Po , ekaj letih mi je predlagala, naj se preskusim, ako moj glas "nese" v operi. Slišala ste me g. r^ftat in g. Štritof in odločila sta se, da me .*°j angažirajo. Sama se takrat za to še ?,sem mogla odločiti, še nadalje sem se Izpopolnjevala pri moji profesorici in debutir- ala marca 1941, torej tik pred vojno." prva vloga je bila Michaela v operi J^nen (Bizet). Se spominjate, kako ste se 9^č počutili na odru? n Počutila sem se pravzaprav kot v nekakš-^ transu. Režijsko mi pravzaprav nihče ni pomagal. Spominjam se, da sem odpela namenito "Molitev"; potem pa me je Eresinilo: "Kako naj sedaj pridem z odra?" jj;e*ila me je roka nekega odrskega delavca, M He je potegnila v zakulisje." (Smeh!) naj se nujno naučim part Norme (Donizetti Ljubezenski napoj), da bi zamenjala obolelo pevko. V treh tednih sem part obvladala in šla na oder. Stalni angažma sem dobila malo pozneje. Res sem pogosto pela v Donizettijevih operah, med Mozartovimi deli naj omenim vloge v Don Giovanniju in v Figarovi svatbi. Ker Opera ni imela denarja niti za plače, so se odločili za uprizarjanje operet. Pela sem v operetah Boccaccio, Paganini, Dežela smehljaja... Spominjam se, da so mi oboževalci pošiljali šopke lotosa. Rože sem dajala doma kar v kad v kopalnico in oče me je spraševal, ali se bomo lahko sploh še kdaj kopali (Smeh!) Za opereto je pomemben velik razpon glasu, dobro izdelan govor, - za to je takrat zelo skrbel g. Debevec, - biti moraš pa tudi okreten na odru." Peli ste tudi v operah, ki so nastale v 20. stoletju, med njimi naj omenim dela Pro-kofjeva, Kogoja... "Da, pela sem v Menottijevi operi Amelija gre na ples, v Ravelovi Španski uri, v Prokofjeva operi Zaljubljen v tri oranže, v Kogojevih Črnih maskah. Tudi te vloge sem imela zelo rada, zdele so se mi zanimive. Bilo pa je potrebno vanje vložiti mnogo dela tudi zaradi zahtevne intonacije." In katere vloge se spominjate najraje? Katera Vam je bila najljubša In zakaj? "Na to bi težko odgovorila. Iz vsake vloge sem si prizadevala "izvleči srčiko." Nisem delala razlik med glavnimi in manjšimi vlogami. Vedno so mi dejali: "Kadar prideš ti na oder, se vsem zdi, da je to glavna vloga!" Pa pogosto ni bila glavna vloga. Nobene vloge nisem omalovaževala, pa tudi, če je morda obsegala le dva stavka. Vsake vloge sem se razveselila, vsako vlogo sem spoštovala, čutila sem z njo. Vedno sem hotela biti na odru naravna. Celo režiserjev nisem ubogala, naredila sem marsikaj po svoje in zdi se, da celo boljše." Čas, v katerem ste bili članica - solistka v ljubljanski Operi, Je bil "zlati čas" te operne hiše. Gotovo Vas na kolege, pevce, dirigente, režiserje, veže marsikateri spomin. "Med partnerji na odru naj na prvem mestu omenim tenorista Draga Čudna, nato oba brata Franci, Gostiča, Primožiča, med režiserji Debevca, Leskoška, med dirigenti Neffata. Takrat smo pripravili odlično predstavo Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže, s katero smo tako uspešno gostovali v Parizu in na Nizozemskem. Pomembno vlogo v predstavi je imel tenorist Lipušček. Zdi se, da smo dosegli takrat 100-odstotno ubranost ansambla. Sicer pa smo tudi kar precej gostovali in imeli smo velike uspehe (Dubrovnik, Italija, Češka, Moskva, Kijev). T\i je bila vrsta res izvrstnih pevcev, imeli smo za vsako vlogo dvojno ali celo trojno zasedbo, peli smo ve lik in raznolik repertoar. V Opero smo prihajali z veseljem, vzdušje je bilo prijetno. Čutili smo, da živimo pravzaprav dvojno življenje." Nam lahko zaupate kakšen poseben dogodek, ki se ga spominjate iz let, ki ste jih preživeli na odru? "Marsikaj je bilo šaljivega, a tudi zelo resnega. Spominjam se, da sem leta 1944 morala peti v Netopirju, moj oče pa je umiral. Hotela sem še enkrat k njemu, a predstava ni smela odpasti. Morala sem biti na odru vesela, večkrat pa me je med petjem prešinilo: "Papa, pomagaj mi, da bom to predstavo zdržala! In oče je prav med to mojo predstavo umrl..." čas vojne je bil pač zelo težak čas, tudi za umetnike. Ivan Jerman Vas spoštljivo omenja v delu Slovenski dramski igralci med drugo svetovno vojno (1968, Knjižnica Mestnega gledlaišča ljubljanskega, str. 56-58) in opisuje, kako ste pomagali Prežiho-vemu Vorancu. da ga Italijani niso izročili Nemcem, zaključuje pa: "Take In podobne pomoči pa intervencije je Manja opravljala kar naprej. Mnogi so ji hvaležni, da jim je olajšata alt skrajšala trpljenje v ječi ali taborišču." Manja Mlejnik v Ravelovi Španski uri "Med vojno sem marsikoga rešila gotove smrti, tudi ljudi, ki so bili že določeni kot talci. Preganjal me je gestapo in za krajši čas sem se umaknila na Dunaj k teti. Že va maju 1945 sem morala v Ljubljani v preiskovalni postopek. Takrat so mi popustili živci. Imela sem mnogo sovražnikov, a sama sem se nad to dvignila, zavestno, z nasmehom." V več kot štirih desetletjih, ki ste jih preživeli na opernem odru, se je pač nabralo mnogo spominov, lepih in manj lepih. "Marsikatera predstava mi je dala res zadoščenje. Včasih sem šla iz Opere, še vsa razgreta, in sem si mislila: "Bog, hvala Ti za vse to, srečna sem!" Vesela sem, da sem dala ljudem nekaj lepega." Gospa Mlejnik, naj ta pogovor zaključiva še z vašimi spomini na Kranj. "Danes imam v Kranju le še grobove starih staršev in tet. Ko sedaj hodim po Kranju in obujam spomine, kar solze požiram. To je bil moj drugi dom. Stanovali smo najprej v Mestni hiši, nato v hiši, kjer je danes muzej. Pozneje smo hodili na počitnice k starim staršem v stari del mesta. Neverjetno me Kranj privlači že od mladosti sem. Gledam tolmune Kokre, nekoč smo imeli vrt popolnoma ob Kokri. Lepi spomini me vežejo na ta kraj." Gospa Mlejnik, hvala za ta pogovor. Ob Vašem jubileju Vam želimo še mnogo zdravih let in Vam čestitamo. Milena Nograšek ^°va Atlantida Gorenjska revija za umetnost in kulturo je sedma številka revije Nova Atlantida, ki jo v Kranju izdajata Atelje Tilia, d.o.o., in Fondi Oryja Pala. Glavni urednik je Franci Zagoričnik. Spet smo doživeli presenečenje, ne toliko v umetnika? Naj se grenko nasmehnem tej pripelje do izvrženosti iz območja njegove misiu že utečene in/ali udejanjene uredniške dišeči, sveti preproščini mere in identifika- lastne eksistence, na koncu do fizične in politike, kot v smislu obsega enega samega cije?! Glasba in vsa umetnost je univerzalni psihične iztrošenosti in smrti. Vsak umetnik ^psevka (96 strani), ki hkrati deluje tudi kot dih planeta, na katerem živimo in vedenje o ve, kako prividna in tanka je črta, nit, ki nas sebinsko jedro revije, izpod peresa Darijana njej nam omogoča vpogled v ustvarjalno, pripenja in hkrati ločuje od sveta. Svet (in edino mogočo človeško držo, ki jo lahko svetovo, povnanjeno, bleščavo) in življenje razumemo s srcem, vse drugo je obvladovanje vsakega posameznika umetnika sta si neprek- sveta, moč nad drugim, polaščanje, pomemo- lično nasprotujoča, le od nas samih je nost imena, pomembnost lupinarske eksis- odvisno, kako oba pola bivanja med seboj tence brez duše. Zakon sveta je najbolj združujemo. Odpoved svetu seveda pomeni, normalen in dosleden zakon, ki ne upošteva da zdrsnemo v neko notranjo vizijo, v s, uganka in mit. Za povprečnega umetniške svobode, kajti ta Zakon je narejen zaprtost te vizije za svet in nerazumevanje urfposlušalca Gallus ni problematičen po meri povprečnih. In zakaj zapisujem te okolja, v katerem smo fizično prisotni. 17. r*?rda zato ne, ker smo 1991. leta prazno- ostre besede, te obstojajoče rojenice? Pre- maša Jakoba Handla - Gallusa je tak primer p*'1 Štiristoletnico njegove smrti z medijskim prosto zaradi tega, ker drugi del Božičevega nerazumevanja glasbe in njegovega avtorja, r^pom, ki se takemu dogodku pritiče?), triptiha - dramska igra NORI KANTOR - hkrati pa je za naš čas, ko poznamo n Prav o njem ne vemo skorajda ničesar, pripoveduje prav o takšni izvrženosti Jakoba improvizirano glasbo nekaj povsem običajne- Ost -J letmc»so neizpodbitne, vse drugo pa Handla iz sveta, ki se v teh štiristotih letih ni ga - izraz posameznikove notranjosti. To je JlaJa zapackana podoba, ki so jo ustvarili prav nič spremenil. V tem smislu, kot ga dobro vedel avtor dramskega teksta Darijan t^eU rodoljubi že v prejšnjih režimih. Da so s opisujem, že ne! Nič mu ni bilo bolj Božič, tudi sam skladatelj in avtor Protest ti1*1 naredili veliko škodo skladatelju in pomembno, kot njegova glasba. V 15. song (1967), Pop art III (1971), Polineikes 0veku Jakobu Handlu, je menda jasno, prizoru pravi Jakob prijateljem: "Neskončno (1966), Ares-Eros (1970 -72), če omenim ^ ndar pa je jasno tudi, da režim, tak ali težim k človeški povezanosti..." in malo samo nekaj naslovov. Tako smo prišli do v upČen, vedno potrebuje natezalnico za kasneje: "... vendar se z besedami slabo tretjega dela, Oratorija, in do 17. maše, ki so altega "malo bolj" pomembnega ustvarjal- izražam. Zame govori le glasba..." Prijatelji pravzaprav zvočne sanje, kot jih je slišal in A°žiča in z naslovom ECCE/CARNIOLUS! si ptimedialni projekt v treh delih govori o nj'adatelju Jakobu Handlu - Gallusu in q Jkor ne o skladatelju Jakobu Petelinu str u u' imenu» ki nam ga je vsilila naša q °ka, kot pravi avtor v eseju Jakob Handl - h?u ta "malo bolj" pomeni, vedo tisti' ki sploh ne razumejo, o čem govori: "Ime/dajte videl "nori Kantor" v dframski igri, se pravi v .^Ke r«x;__x__:_ .......__:„i__.. »«______ *„ i..«« _:„i„x: a„ „1,-;.,.. ____*___u~ a-.,---a*.u. ... a~„ x.,a~.~ *ei reči počnejo in ustvarjalce v te namene že, ime?!", misleči, da skriva neznano žensko drugem delu te izredne, čudovite trilogije o rabljaj0 v zgodovini umetnosti bi našli dolg ime. Jakob pa nadaljuje: "... glasba, ki jo skladatelju Jakobu Handlu - Gallusu. Bese- Os vsen zl°raD in manipulacij ustvarjalnih neskončno ljubim!" dilo v Oratoriju je napisal Branko Miklavc Po s ost'' ki v danem trenutku niso bili In 25. prizor: "... Zdaj vem tisto, kar sem Besede Bogu. Lahko si le želimo, da bo ta £0vseči normalnemu stanju stvari in je bilo iskal vse Življenje in to moram zapisati! Zato multimedialni projekt v treh delih uprizorjen. Cradi tega potrebno sfrizirati njihovo podo- me prosim, ne zadržujte več! Strašansko Če me je integralni tekst o skladatelju kj! Pred očmi javnosti. Nikjer ni rečeno, da je mnogo teh Črnih pičic moram še spraviti Gallusu osvojil do te mere, da sem presegel ' Jakob Handl Slovenec, ker tega dokaza med Črtovje, da se bo temu lahko reklo: zgolj informativnost, se moram zdaj omejiti v ^.eProsto ni, pa vendar lahko v vseh Requiem Jakoba Handla Gallusa, njegova svojem izvajanju na najnujnejše podatke |asbenih priročnikih preberemo površni sedemnajsta maša." Dramska igra Nori objav v sedmi številki Nove Atlantide. V l avek, da se je rodil nekje na Kranjskem, Kantor opisuje ustvarjalni nemir in iskanje, Lepo slovju objavlja Kristijan Muck tri pesmi q r Pa je zgolj hipoteza. Bi bil Jakob Handl - vzroke in posledice Jakobove izvrženosti iz Kaos in red, je tudi avtor drame v nadalje- j a'lus slabši skladatelj, če ga ne bi imeli za sveta, njegove norosti, ki je v bistvu popolna vanjih Zgubljeni sli VI, Četrta stajanka, v ovenča? S kakšnim vatlom svet meri privrženost in zavezanost glasbi, in ki ga bloku Teatralij. Poezijo objavlja Tatjana Pregl Kobe, tenkočutno, kristalično, dosledno, Vesna Novak, pretresljivo, smrtno, resnično, boleče. Ivo Antič in Andrej Lutman sta prispevala prozna teksta Rdeče črepinje in Sončno mesto (odlomek iz romana). Ivo Antič je avtor izbora, prevodov in besede o pesnici Tatjani Cvejin: "Vsa dosedanja poezija Tatjana Cvejin se namreč zdi nekako "dvotirna": ostri prebliski intimistične ekspresije se menjavajo z dokaj drugačno socialnokritično ekspresijo, ki neredko producira v nekaterih pogledih preseženo shematično paletiko modernizma." Songe objavlja Jani Kovačič, ki ga poznamo tudi z glasbene scene. Čisto drugačna pa je Likovna scena, v kateri Damir Globočnik piše o slikarju Henirku Marchlu, še vedno zvestemu abstraktnemu slikarstvu (dodane so barvne reprodukcije njegovih del na straneh 23-30) in o izjemnem fotografu Vlastji Simončiču, ki je na pot fotografskega ustvaj-ralca stopil v prvih letih po 2. svetovni vojni, zaposlen kot fotoreporter pri reviji Tovariš (tudi njegove fotografije najdemo v reviji Nova Atlantida). Blok Likovne scene zaključuje prispevek Francija Zagoričnika Diver-sioni poetiche - Klara Jenko v galeriji Ars. Pozdrav gospodu Chiracu z atola Mururoa Vlastje Simončiča (in fotomontaža nuklearne generične deformacije, 1957), prav tako Tišina Ikuo Mori (1978), uvajata bralca v blok Dialektični anticolumbus, v katerem so še teksti Iva Andriča, ki ga je prevedel Ivo Antič (je tudi avtor teksta Andrič kot konkretist), Svetlane Slapšak O srbskih bojevniških tradicijah, Radomira Konstanti-noviča Živeti s pošastjo, Tamare Kaloterna Spomini brez prihodnosti in na koncu še enkrat Ivo Antič z aforizmi Balkanec balk-ancu. Klic na pomoč, ki so ga neodvisni sindikati Slovenije s Ptuja naslovili na Gorenjsko integracijo zaključuje sedmo številko Nove Atlantide. Pravzaprav ne. Ko zapremo zadnjo stran revije, se spet, iz oči v oči, srečamo s podobo Jakoba Handla - Gallusa, z "lesorezom iz leta 1590, ki ga je Jakob Handl videl in mu ni oporekal." • Marko Elsner Grošelj GORENJSKI GLAS »26. STRAN EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, L decembra«« EJGA Gorenjska je razmi-gala Ameriko: najprej so v najbolj ugledni reviji SKI Magazine razglasili novo Elanovo smučko SCX za "AmeriSko smučko leta ' 95", zatem pa je Andrej Miklavc zmagal v slalomu za SP v Park Cityju. EJGA Poznavalci ameriškega tržišča pravijo, da bodo Clintonovi sodržavljani za božične nakupe zapravili okrog 120 milijard Dolarjev. EJGA Zelo upamo, da bo med artikli, po katerih bodo segati v Ameriki, tudi Elanove smuči in drugi gorenjski izdelki, npr. Alpinini, Pekovi in Planikini čevlji. EJGA Sicer je pa na Gorenjskem vroče. Pa ne zaradi toplega vremena v smislu Miklavževe povodnji, ampak zaradi Loterije. EJGA Za sedmico na slovenskem letu je ta teden famoznih 25 milijonov tolarjev. EJGA Pogled čez južno mejo: glavni dobitek v hrvaškem lotu 6/ 45 bo nekomu navrgel 13,5 milijona kun. EJGA Za lažji preračun: ena HRK je tudi po hrvaških volivah še zmeraj malo manj kot 24- SIT. EJGA Oster protest smo dobili s slovenske obale, natančneje iz Kopra, zaradi Kranjčana Željka Božeka. EJGA To je tisti Željko Božek, ki je skupaj z Matjažem Chvatalom prejšnji mesec izdal Turistični vodnik "Slovenija" v štirih jezikih. EJGA V Kopru je skoraj zmagal na tekmovanju morskih ribičev, česar primorska konkurenca ne more pozabiti EJGA V gorenjski konkurenci se je zgodil hokejski čudež: kranjski hokejisti, za katere je skoraj kazalo, da je državna liga zanje letos nedosegljiva, so Acroniju Jesenice odSčipnili točko. EJGA Kaj bi šele bilo, Če bi v HK Triglav Kranj lahko pravočasno začeli trenirati na svojem ledu v Savskem logu in Če bi Načeta Kavča ne bolela glava zaradi drugih stvari v zvezi s klubom. EJGA Ker Una vsako presenečenje tudi svojo kontro, so Triglavani takoj zatem oddali točko hokejskim "piSČanČkom" iz Jate Slavi je Ljubljana. EJGA Danes je že prvi december in do silvestrovanja je zgolj še mesec dni EJGA Marsikdo, ki je v tem tednu skušal rezervirati turistični silvestrs-ki aranžma, je z dolgim nosom ugotovil, kaj pomeni tista ugotovitev prof. dr. Aleksandra Bajta o "preveliki domači potrošnji". EJGA Posledici se reče: skoraj popolnoma razprodana silvestrovanja doma in v tujini. EJGA Pri tem pravzaprav ni razlike, ali gre za štiri dni okrog Silvestra na Jezerskem za 200 mark ali za slabih 500 mark na Bledu, za 6 dni Maroka po 1670 mark ali pa za 12 dni v Miamiju na Floridi za 3045 mark. EJGA Nekaj podobnega v smislu pregorete domače potrošnje je s prodajo smučarskih aranžmajev, med katerimi so večidel tuja smučišča: zgolj ena sama slovenska agencija jih je prodala že več kot 8000! EJGA In potem se nekaterim, ki jih skrbi podražitev kruha, avtobusnih prevozov, RTV naročnine, časopisov itd., zdi Čudno, da so raziskovalci v Slovenskem javnem mnenju ' 95 ugotovili, da so državljani na sončni strani Alp srečnejši kot prej ?! EJGA še dobro, da s prvim januarjem ne bo izpeljan univerzalni otroški dodatek, sicer bi bili Že skoraj Indija Koromandija. EJGA Gorenjke, ne pozabite nastaviti Miklavžu! EJGA Brdo pri Kranju, zgodovinski zadnji petek v novembru 1995, ko je bil vključen prvi ISDN telefonski naročnik na Gorenjskem (in v Sloveniji). Igor Umek, minister za promet in zveze, dr. Matiju Škofu, predsedniku Upravnega odbora Telekoma Slovenije: "Misliš, da je prav, ker smo kot prvega v ISDN danes vključili Merkur Kranj, ne pa mestno občino kranjsko?" "Naj te ne skrbi - v najslabšem primeru te čaka prva ISDN interpelacija!" Gorenjsko direktorsko omizje z leve na desno: mag. Drago Štefe, direktor Elektro Gorenjska; Maksimiljan Erzin, prejšnji direktor PTT podjetja Kranj; Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke, d.d. in Nikolaj Bevk, direktor IskreEmeco, d. d. Kranj. Na mizi: Zgolj zelena steklenica Radenske s tremi srci Sklep: končno je zeleno na belem dokazano, od kod zdravje, odlična kondicija in uspešnost gorenjskih direktorjev! Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: 1 ^^>^£(^^J: J^... UOjSV^ O tem, da Gorenjkam in Gorenjcem nekatere besede delajo velikanske težave, se najbolje vidi na kuponih, kijih dobivamo v malooglasno službo Gorenjskega glasa. Objavljamo primerek kupona za objavo brezplačnega malega oglasa z najnovejšo variacijo avtomobilske znamke Mitsubishi. Dr. Miroslav Odar, direktor podjetja Suzuki VVolf & Odar, d.o.o., Ljubljana, je bil že prejšnji teden "Miklavžek" za tržiško biatlonko Andrejo Grašič. Skupaj z M banko, d.d. in Mobitelom, d.d., so Andreji zagotovili dober avto - suzuki vitaro. Izkazal se je tudi Vinko Grašič, sicer oče in "dežurni Andrejin taksist", ki je uredil registracijo in druge detajle, da je Andreja lahko odbrzela proti Skandinaviji uspehom v svetovnem pokalu naproti A to sploh ni edini novembrski dogodek v motor-izaciji tržiških športnikov: "Miklavž" je bil tudi Boris Tomazin, direktor TR1FIX, d.o.o., ki je v imenu tega uspešnega tržiškega podjetja izročil kombi za skakalno sekcijo Smučarskega kluba Tržič. GORENJSKA IN SVET Kje so nemški turisti Letošnja statistična poročila iz gorenjskih turističnih krajev ter iz "dežele jezer" avstrijske Koroške so si v bistveni točki zelo podobna: vsa ugotavljajo upad turističnega obiska, zlasti tujih nočitev. Tako Gorenjce kot Korošce najbolj upravičeno skrbi zmanjšanje števila nemških turistov, ki so bili v prejšnjih sezonah najpomembnejši gostje. Mar Nemke in Nemci ne hodijo več na počitnice? O, še še - vendar ne v kraje s precej zasoljenimi cenami, pač pa tja, kjer jim trdna nemška marka vrže največ. Konkretno: turistični delavci v Turčiji si letos ob zaključku poletne sezone manejo roke. Pri njih je bilo za 60 (z besedo: šestdeset) odstotkov več nemških turistov kot lani! V številki je to poldrug milijon "turisten aus deutschland". In tudi Turki priznavajo, da so Nemci dobri gostje: v povprečju letujejo po 13 dni oziroma skoraj dva cela tedna, drugi tuji gostje v povprečju le 7 dni. Ob tem turškem podatku še en iz službe rezervacij nemške letalske družbe Lufthansa: kljub temu da v Bangkok (Tajska) vsak teden leti več kot ducat njenih jumbo jetov, so sedeži na Lufthansinih Carterjih za Daljni vzhod že razprodani za precej časa vnaprej. 0 turističnenm magnetizmu Tajske govori tudi to, da so prejšnji mesec tja "dol" na sejem Didacta '95 množično rajžali slovenski šolniki... Prav tako ne preseneča, da ima največja slovenska turistična agencija za mesec december že razprodane vse letalske odhode iz deželice na sončni strani Alp za letovanje na Kanarskih otokih- O možgančkih, moških in ženskih Po 32 dolgih letih znanstvenih raziskav, primerjav med rasami itd. so ameriški znanstveniki nepreklicno ugotovili: povprečna teža možganov odraslega Zemlja na je 1,50 kilograma. Povprečna Zemljanka ima v glavi "samo" 1,35 klograma pameti, piše v isti ameriški študiji O tem, kako je z žensko pametjo, Gorenjci že itak radi rečejo kakšno moško in teh 15 dag znanstveno stehtane razlike je le še potrditev tistega, kar se le itak ve. "o kurji pameti". A glej zlomka: v taisti ameriški tudi študiji piše, da so Ženski možgani hitrejši; bolje razvrščajo dejstva; bolj primerni so za umetniške dejavnosti; berejo in pišejo bolj hitro od moških .... Decembra izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA NOVEMBRA 1995 Janez Kavčič je ze "preskočil" Stanka Dezmana V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. Glasovanje za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 je potekalo na RADIU KRANJ, RADIU TRIGLAV JESENICE, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI, na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj in z dopisnicami na naš naslov -včeraj, 30. novembra, je bil zadnji dan za oddajo dopisnic v poštne nabiralnike, zato danes razpolagamo še vedno zgolj z začasnimi rezultati celomesečnega glasovanja. V zadnjem glasovalnem krogu se je izid zasukal - potem, ko je tri tedne vodil mladenič pri 91 letih STANKO DEŽ-MAN, je zgolj od minulega petka do včeraj prispelo 607 glasov za osmošolca JANEZA KAVČIČA, ki je (tako kot Andrej Miklavc v Park Cityju) presenetljivo in malce nepričakovano na prvem mestu. Nekaj številk: v zadnjem novembrskem tednu smo v radijskih in TV oddajah ter na dopisnicah dobili natanko 1001 glas !!! Med njimi je 607 glasov za JANEZA in 394 za STANKA. Ni odveč omeniti, da je v treh novembrskih tednih glasovalo "samo" 860 Gorenjk in Gorenjcev, zadnji teden pa rekordnih 1000 + 1. Če morda tem številkam kdo ne verjame: vse radijske, televizijske glasovnice + dopisnice hranimo v uredništvu. V veliki škatli, kajti 1861 glasovnic je res zajeten kup. Sicer pa so novembrski glasovalni izidi: do včeraj 1005 glasov JANEZU KAVČIČU, 856 STANKU DEŽMANU. Majčkena pikra pripombica: s tolikšnim številom glasov bi na predčasnih ali na rednih volitvah skorajda lahko bil izvoljen v parlament! Danes, PRVI decembrski petek, se začenja prvi krog glasovanja za GORENJCA MESECA NOVEMBRA 1995. Glasujete lahko - enako kot doslej - v radijskih oddajah, v TV oddaji z Anjo lic ali pa z dopisnicami. V radijskih kontaktnih oddajah in na TELE-TV Kranj od vključno danes pa vse do petka, 29. decembra. Upoštevali bomo tudi vse dopisnice z vključno poštnim žigom 30. december 1995 - ki bodo v uredništvo prispele šele prihodnje leto. Nagrajenci četrtega novernb*', kega glasovalnega kroga NEVŠNKA KOKOŠINEKtJ: Svetina 18. Jesenice; BOJA** MIHALIČ, Zminec64, ŠkoP Loka; JANKO LEGAT, L*s3 12, Lesce; MARJETA KE#}i Jezerska c 88, Kranj, ZORlc* BAJUG, Jezerska 22, Žid ' prejmejo nagrade v vredno** po 1.000 SIT. Praktične grade Gorenjskega glasa tokr* prejmejo: DOMEN KLlNAJh Selo pir Bledu 52, Bled; IGO* MESAR, Kalce 24 d, Logat* NADA BALO H, Ul. 31. divizije 46, Kranj, ALENKA KOCIJANČIČ, Bevkova 2% Radovljica; JELKA BEW' DIČIČ, Studeno 27, Železni Za GORENJCA MESECA N0) VEMBRA 1995 lahko "v i*0 glasujete prvič že danes, v pelf 1. decembra, v kontaktnih oda*' jah Radia Kranj, Radia Trig'f Jesenice, Radia Tržič in Radi" Žiri ter TELE-TV Kranj. Kadar že kot osmošolec pred štirimi koli ^° konca decembra lahko leti, v začetku novembra Da ie poStni mhir(dnik oddate dopis*', -«-._*._, f__J co z Vašim glasom za ali za na ff UREDNIŠTVO G0_r Izmed Gorenjk in Gorenjcev, ki so novembra s svojimi dejanji opozorili nase, sta za GORENJKO/GORENJCA MESECA NOVEMBRA 1995 predlagana: V ANICA BAJT, igralka v dramski skupini KUD Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici; bohinjskemu gledališkemu odru je zvesta že štiri desetletja, dramsko nastopanje je Aničina ljubezen že iz osnovnošolskih klopi; v začetku novembra je zelo uspešno zaigrala v krstni izvedbi norveške monodrame Operacija uspela 2/ KOZMA AHAČIČ, Škof-jeločan s tržiškimi koreninami, sicer dvajsetletni študent latinščine in slavistike na Filozofski fakulteti in pesnik - svojo prvo pesniško zbirko Skodelice iz vodnjaka je izdal ANICA BAJT KOZMA AHAČIČ v škofjeloški knjižnici pre dstavil svojo novo zbirko . Od prvega novembrskega petka do včeraj je glasovalo 1861 Gorenjk in Gorenjcev, izmed 1001 iz zadnjega tedna smo jih izžrebali 10. naslov: ENJSKEGA GLASA, t** Kranj - ob glasovanju pa y ' upoštevati, da bomo tudi dtci bra vsak glasovalni teden il*r, Q li po pet nagrad v vrednosti V 1.000 tolarjev in po pet prej*1* kov praktične nagrade. p«tek, i. decembra 1995 OBČINA KRANJ PRAZNUJE 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Elektro Gorenjska, p.o., javno podjetje za distribucijo električne energije Poraba električne energije je v porastu Po letu '92 se poraba električne energije v Sloveniji konstantno povečuje, "pridni" potrošniki pa smo tudi na Gorenjskem, saj se s približno 3-odstotno letno rastjo gibljemo na zgornjem robu slovenskega povprečja. Izgradnja novih, predvsem pa posodabljanje obstoječih elektroenergetskih naprav, je zato nujna. V javnem podjetju Elektro Gorenjske se trudijo, kolikor morejo, obnavljajo, modernizirajo, gradijo, čeprav dejansko poslujejo z ničlo. "Naša poglavitna naloga je zmanjševanje izgub in dvig kvalitete na področju električne preskrbe," je med drugim poudaril Tomaž Jamnik, direktor tehničnega sektorja pri Elektro Gorenjske. , Elektro Gorenjska, p.o., je organiziran kot javno podjetje za distribucijo električne energije in kot tako združuje tri poslovne enote. Medtem ko se Prva, Poslovna enota Sava Kranj, ukvarja izključno s proizvodnjo električne energije, sta drugi dve namenjeni distribuciji in prodaji električne energije. Poslovna enota Kranj je nadalje sestavljena iz osmih manjših enot, tako imenovanih krajevnih nad-zorništev (Kranj, Visoko, Stražišče, Cerklje Škofja Loka, Železniki, Medvode in Tržič), v okviru Poslovne enote Žirovnica pa je krajevnih nadzorništev Pet (Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica, Jesenice in Kranjska Gora). Elektro Gorenjska upravlja s 15 HE, izmed katerih je s 3310 kW moči največja HE Savica, locirana v zgornjem toku Save Bohinjke, z zajetjem tako rekoč pod slapom Savica in turbinami v Ukancu. Sledita ji HE Lomščica z 2000 kvV moči in HE Sava s 1638 kW moči. Dejanska moč, ki jo proizvede vseh petnajst elektrarn skupaj, je 9430 kvV, s čimer je pokritih vsaj 6 odstotkov potrošnje električne energije na Gorenjskem. Elektro Gorenjska zato električno energijo prevzema tudi od ELES - a (Elektro Slovenije) in sicer kar 88,5-odstotno, manjši delež, 5,5 odstotka vse električne energije, pa v omrežje prihaja z malih HE. Kljub temu da se Število malih HE tudi na Gorenjskem iz leta v leto povečuje, pa se njihov procentualni delež v preskrbi z en- ergijo zaradi porastov porabe ne povečuje. V letu 1994 je bilo na Gorenjskem 76953 odjemalcev električne energije, ki so skupaj potrošili skoraj 710000 MVVh. Največ odjemalcev je med gospodinjstvi, približno 70000 in porabijo slabih 265000 MWh električne energije, zanimivo pa je, da le 128 večjih odjemalcev, tu gre predvsem za tovarne, porabi več energije (skoraj 330000MWh) kot vsa gospodinjstva skupaj. Tu so še odjemalci pod rubriko ostali, v glavnem obrtniki in mala zasebna podjetja, ki jih je bilo lani slabih 6900 in so porabili nekaj več kot 115000 MWh električne energije. Poraba električne energije konstantno narašča od leta '92 naprej. Medtem ko je zaradi zmanjšanja proizvodnje ob nedavnih družbenih spremembah poraba v industriji nekoliko padla, pa je poraba v gospodinjstvih in pa s strani novih podjetij v stalnem porastu. Tako na Elektro Gorenjska tudi v prihodnje predvidevajo 3-odstotno letno rast porabe električne energije. Prav zato so po besedah Tomaža Jamnika, direktorja tehničnega sektorja, poglavitne naloge vlaganja v izgradnjo, obnovo in vzdrževanje celotnega distribucijskega omrežja na vseh napetostnih nivojih, modernizacija procesnega sistema z avtomatizacijo in poslovnega sistema z izgradnjo integriranega informacijskega sistema. "Električno energijo naj Posodobljena RTP Radovljica bi našim odjemalcem dobavljali čimbolj kontinuirano, brez večjih prekinitev, kar pa je praktično nemogoče, saj določenih vzdrževalnih del in remontov v električnem omrežju ne moremo opraviti brez odklopa električne energije. V takih primerih se trudimo, da preko medijev oziroma tako, kot je v posameznem okolju to običajno obveščamo naše odjemalce o morebitnih odklopih.14 Da bi bilo tovrstnih težav s preskrbo električne energije čim manj v Elektro Gorenjska veliko vlagajo v gradnjo novih in v obnovo zastarelih razdelilnih transformatorskih postaj (RTP), v ojačitve nizkonapetostnega omrežja ter v prehode srednjenapetostnega omrežja z 10 na 20 kV. Letos so tako zaključili z posodobitvijo in povečavo RTP Radovljica (na110/20 kV), v RTP Naklo so zgradili 20 kV stikališče, zaključili pa so tudi I. fazo obnove in povečave HE Soteska na Savi Bohinjki, saj so že zaključili z gradbenimi deli na zajetju in vtoku, v prihodnjem letu pa bodo posodobili in povečali strojnico. "V prihajajočem letu bomo začeli z izgradnjo nove RTP Zlato polje (s transformacijo 110/20 kV), v načrtu je obnova RTP Labore... Pravzaprav naj bi tja do leta 2005 vse stare RTP s 35 kV/20/10kV zamenjali z novimi s 110/20kV. Avtomatizirali pa bomo tudi 20kV mreže najbolj občutljivih preskrbo-valnih območij, ki so napajana po dolgih samostojnih vodih, naj tu omenim problem Jezerskega. Daljinsko vodenje stikal v tej mreži nam bo omogočilo lažje, hitrejše in natančnejše odkrivanje poškodb, s tem pa tudi hitrejša popravila in ponovno vzpostavitev napetostnega stanja," je dejal Tomaž Jamnik. Samo posodobitev pa zahteva tudi dejstvo, da so v preteklosti pri gradnji elektroenergetskega omrežja uporabljali izključno z opremo z bivšega jugoslovanskega trga, ki je bilo večkrat slabe kvalitete, manjkalo pa je tudi rezervnih delov. V Elektro Gorenjska torej kljub finančnim in kadrovskim težavam, država namreč predpisuje omejitve pri zaposlovanju, v prihodnost gledajo daljnoročno in se po najboljših močeh trudijo, da bi bila preskrba z električno energijo na Gorenjskem čimbolj kakovostna. Dan za dnem, jutro za jutrom si skoraj stošestdeset pisnionoš na Gorenjskem na rame obesi poštarske torbe ter se odpravi do naših domov. V svojih torbah nam prinašajo pisma, dopisnice, razglednice. A vse to je le del dejavnosti, ki jo za nas opravlja Pošta Slovenije. Letošnje leto je v marsičem pomenilo veliko prelomnico. Ena večjih je bila zagotovo delitev nekdaj enotnega poštnega podjetja na dve samostojni podjetji: Pošto Slovenije m Telekom. Pošta Slovenije je javno podjetje, ki se ukvarja s poštno dejavnostjo, slovenski poštni sistem pa je vključen v Svetovno poštno zvezo, Konferenco evropskih pošt in telekomunikacij ter Organizacijo evropskih javnih poštnih operaterjev. Gorenjski poštarji vam svetujejo, da vaše božične in novoletne pozdrave čimprej oddate v poštne nabiralnike. V tem času se količina pošte, ki jo morajo poštarji dostaviti, še posebej poveča. Pravočasno oddane pošiljke bodo zagotovo pravočasno prispele na svoj cilj, za zamudnike pa kakšna zamuda ni izključena. S Pošto se tako ali drugače srečujemo vsak dan. V poštnem nabiralniku nas čakajo pisma in računi, v torek in petek Gorenjski glas. Našim babicam in dedkom pismonoša v začetku meseca prinese pokojnino. Pa to še ni vse... Slovenska pošta nam občanom nudi še mnogo, mnogo več. NOTRANJOST PRENOVLJENE POŠTE V TRŽIČU Poleg prenosa navadnih pisemskih pošiljk v notranjem in zunanjem prometu Pošta Slovenije prenaša na želeni naslov tudi knjižne pošiljke, pa naj bodo to priporočene pisemske pošiljke, vrednostna pisma ali paketi. Slovenski poštarji skrbijo tudi za prenos poštnih nakaznic v notranjem prometu. Slovenska Pošta prav tako skrbi za prenos EMS pošiljk med določenimi mesti tako doma kot v tujini. V njihovi domeni je tudi telegrafska služba, po žici vam vaše sporočilo pošljejo do želenega naslova tako doma kot v tujini. Na poštah lahko dvignete denar, plačate položnice in račune, skratka uredite prav vse, kar je povezano z vašim družinskim proračunom. Gorenjski poštarji se opravičujejo zaradi morebitnih težav, ki vam jih je povzročila prenova osrednje kranjske pošte. Gradbena dela se že približujejo svojemu koncu, tako da bo pošta 64106 za vas kmalu lepša in bolj prijazna do uporabnikov ponovno v celoti odprla svoja vrata. Filatelisti na poštah najdejo obilico zanimivih znamk, tistih običajnih kot onih iz posebnih serij. Na pošti seveda najdete tudi albume, kamor znamke lahko varno shranite. Na koncu pa za posladek še nekaj posebnega iz ponudbe Pošte Slovenije. Luksuzni telegrami pri nas pravzaprav že dolgo niso več novost, pa vendar vse preredko segamo po njih. V nekoliko bolj razkošni in manj pusti obliki lahko izrazimo svoje sočutje, veselje, pa tudi žalost. Mali poštni medvedki lahko postanejo prva igrača novemu družinskemu Članu, voščilnica s cvetjem, ki odigra venček domačih, lepo voščilo za babičin rojstni dan. Prav za predbožični in prednovoletni čas so na pošti ponudili tudi božičnega medvedka v glasbeni vrečki ter novoletne okraske, na poštah pa lahko kupite tudi slavnega Huga in Hugolino, pa seveda telefonski imenik, dudko, hišni poštni predalček ali samo njegova vratca, pa glasbo na kasetah in CD-jih. Seveda smo v našem naštevanju kakšno stvar iz zares bogate ponudbe slovenskih poštarjev nehote pozabili omeniti. Pa nič ne de. Na vsa vaša vprašanja vam bodo poštni uslužbenci z veseljem odgovorili. Na Pogačnikovi kmetiji v Nemiljah Kmečke korenine so me usmerile v kmetijske poklice Franc in Neža Pogačnik iz Nemilj sta lahko ponosna na svojih pet otrok: štirje so že fakultetno izobraženi, peti je na dobri poti. In vsi, ki so doslej končali študij, se niso izneverili kmečkim koreninam. "Oprijeli" so se kmetijstva, gozdarstva in lesarstva. Ko smo pri gostilni Na Razpokah krenili z glavne ceste in se "zapodili" v klanec, smo se po nekaj sto metrih znašli na dvorišče Pogačnikove kmetije, kjer ob pomoči že odraslih otrok gospodarita 66-letni Franc in njegova žena Neža. Franca smo sredi torkovega deževnega dopoldneva zmotili pri delu nedaleč proč od stare spomeniško zaščitene hiše. Letnica (1629) kaže, da Pogačnikov rod v Nemiljah obstaja že dolgo. In če sodimo po podmladku (Neža in Franc imata tri sinove, dve hčerki in že tudi nekaj vnukov in vnučkov), se tudi za njegovo prihodnost ni treba bati. Ko nas gospodar Franc povabi v novozgrajeno hišo, ki se "naslanja" na staro, in se posedemo za mizo, ob čebljanju vnučk kramljamo o kmetovanju, o kmetijstvu v Nemiljah, o dobrih in slabih straneh življenja in dela daleč proč od mestnega trušča. Franc pove, da njihova kmetija obsega 35 hektarjev zemljišč. 28 hektarjev imajo gozda in sedem hektarjev kmetijskih zemljišč. Ukvarjajo se z dejavnostjo, za katero so ob dolgoletni tradiciji tudi najboljše naravne možnosti - to je z gozdarstvom in živinorejo. Majhna cenovna razlika med hlodi in deskami Čeprav imajo med vsemi kmetijami v Nemiljah najmanj gozda, jim predstavlja pomemben vir zaslužka. Gmajna je razkosana na enajst parcel, ena med njimi je celo v bližini cerkve na Jamniku. Gozdovi, med katerimi so eni bolj bogati z lesom, drugi pa že precej izsekani, so dokaj dobro odprti z gozdnimi cestami in s traktorskimi vlakami. Letni etat je 20 kubičnih metrov iglavcev in prav toliko listavcev, posek je običajno malo večji. Nekaj lesa porabijo doma, ostalega prodajo. Cena lesa se je sicer nekoliko popravila, še vedno pa je slaba, pravijo. Med odkupovalci glede cene ni bistvenih razlik, les {>rodajo tistim, ki so pošteni in jim ahko zaupajo. Časov, ko je bila velika razlika med ceno hlodovine in žaganega lesa in se je zelo splačalo doma žagati hlode in potlej prodajati deske, ne bo več. Razlika je zdaj majhna: smrekovi hlodi so po 10.000 do 12.000 tolarjev, medtem ko so "colarce" okoh 20.000 tolarjev. Mleka ne oddajajo več V obnovljenem hlevu redijo štrinajst glav živine, predvsem bike in telice. Pred dvema letoma so prenehali oddajati mleko, zdaj imajo le toliko krav, kot jih je dovolj za domače potrebe. "Zakaj smo oddajo mleka opustili, vprašujete? Ja, z mlekom so bile vedno sitnosti! Merila za oddajanje so postajala zmeraj strožja, brez sodobnih molznih in hladilnih naprav je bilo vse težje dosegati zahtevano kakovost, investicija pa bi bila prevelika" pravi Franc in poudarja, da na kmetiji pri oddaji mleka dnevno niso nikoli presegli štiridesetih litrov. Pogačnikovi tudi niso edini v Nemiljah, ki so prenehali oddajati mleko. Tako so sklenili še na štirih, petih kmetijah in samo še na eni vztrajajo. Ob tem, da precej mleka potrebuje že desetčlanska družina, ga krmijo tudi teletom, iz morebitnega dnevnega presežka pa naredijo kakšen priboljšek. Štirje fakultetno izobraženi, peti na dobri poti Neža in Franc Pogačnik sta bolj kot na vse drugo lahko ponosna na svojih pet otrok. Štirje so že fakultetno izobraženi in tudi peti je na dobri poti, da to postane. Kmečke korenine so vse usmerile v študij kmetijstva, gozdarstva in lesarstva. Minka je diplomirana inženirka agronomije in je v družinski trgovini kmetijskega repro- dukcijskega materiala na Mlaki pri Kranju povezala stroko in podjetnost, Marijan je kot diplomirani inženir agronomije ravnatelj Srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju, Franci je kot diplomirani gozdarski inženir vodja tržiške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Kranj, Boštjan je pred nedavnim končal študij lesarstva in se je zaposlil v škofjeloški Jelovici, najmlajša Jana pa obiskuje drugi letnik kranjske gimnazije in seveda še premišljuje o tem, kako bi se odločila. "Nikogar nisem silil v šole, sami so hoteli," skromno pridene Franc. In kdo od njih bo ostal doma na kmetiji? "Naj se sami zmenijo," je bil gospodarjev odgovor, ki kaže na to, da je demokracija lahko tudi lep del družinskega življenja. Nedeljska može van ja iVa Razpokah Ko se nedeljsko popoldne prevesi že proti večeru, se kmetje iz Nemilj, pridružijo pa se jim tudi s Podblice in z Jamnika, radi zberejo v vaški gostilni Na razpokah, kjer ob "svoji" mizi premlevajo krajevne težave, kmetijske probleme, odkupne cene kmetijskih pridelkov, politiko... Posedijo kako uro, potlej jih že kliče k vsakodnevnemu delu mukanje iz hlevov. "Ja, na teh moževanjih je beseda nanesla že tudi na Evropsko zvezo! Nič novega nismo pogruntali. Nekateri pravijo, da bi bilo za hribovsko kmetijstvo bolje, če bi se včlanili v unijo, dmgi so povsem nasprotnega mnenja in zatrjujejo, da naj še kar naprej ostanemo sami, zunaj evropskih povezav," pravi Franc in poudarja, da sedanji regresi ffl premije hribovskim in gorskim kmetijam ne krijejo višjih pridelovalnih stroškov. Želeli bi, da bi bili "hribovci" podobno kot v nekaterih alpskih državah in pokrajinah oproščeni vseh dajatev in da bi namesto regresov prejemali neposredna plačila, ki ne bi bila odvisna od količine pridelkov. V nemiljS' kem kmetijstvu razmere zaenkrat niso izrazito kritične, kmetje za zdaj še nekako rinejo naprej, precej slabše pa se godi kmetijstvu na Jamniku, kjer se nekatere domačije že praznijo. Skupaj kupujejo stroje in si pomagajo Na Gorenjskem smo slišali že za precej vasi, kjer so kmetje precej skregani med seboj in ne morejo skupaj kupiti nobenega stroja, v sth iščejo pomoč pri kmetih iz sosedne vasi in podobno. Za Nemilje to ne velja, pravi Franc in dodaja, da s° skupaj kupili trosilec za gnoj in umetni gnoj, kombajn za siliranje, cisterno za gnojevko, cepilec Za drva... Če krava teleti in ne gre prav rado, sosed pomaga sosedu-Podobno je tudi pri večjih delih n* kmetiji. "Tu nimamo druge izbire, kot da držimo skupaj," poudarj3 Franc, mi pa dodajmo le, da je tako tudi lepo in prav in da bi se P°. Nemiljah lahko zgledovale tudi tiste gorenjske vasi, kjer odnose krhajo medsosedski spori. Že nekajkrat smo iz vasi nad Besnico slišali o škodi, ki jo v gozdovih in na kmetijskih površinah povzroča divjad. Kako je v Nemiljah? Na to, da jim divjad poje malo detelje ali Česa drugega, so se kmetje že navadili, bojijo pa se divjih prašičev in muflonov, ki so pred nekaj leti naredili veliko škode. Letos je bilo še kar normalno, večjih škod ni bilo, še največ preglavic sta jim povzročala lisica in "skov", ki sta se rada znesla nad kurami. • C. Zaplotnik slovenska! "i"*;: hranilmcaI občanom, IN POSOJILNICA I cenjenim varčevalcem in poslovnim partnerjem ob prvem prazniku mestne občine kranj domplan kranj, p.o. podjetje za stanovanjsko in investicijsko dejavnost, urejanje prostora in naselij kranj, bleiweisova 14, tel. 064/268-700, fax: 064/211-864 OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE KRANJ ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SKRAEMECO +_ 50LET Iskraemeco, Merjenje in upravljanje energije d.d. Kranj, Savska loka 4, Podjetje Iskraemeco letos praznuje 50 letnico svojega °bstoja. Na mestuf kjer so še danes prostori podjetja, so Ostale tk. im. Strojne tovarne, ki so se leto kasneje Preimenovale v Iskro. Že v proizvodni program takratnih Strojnih tovarn so uvrstili razvoj inr proizvodnjo števcev električne energije. V letu 1946 so izdelali prvi prototip enofaznega števca in od takrat naprej beležimo stalen razvoj opreme in sistemov za merjenje in upravljanje z energijo. Danes je prodajni program podjetja 'skraemeco# ki se je tako poimenovalo ob preobrazbi v delniško družbo jeseni 1994, širok in pester. Vzporedno s s,rjenjem palete proizvodov pa so se širila tudi naša tržišča in danes izvozimo že preko 90 odstotkov celotne Proizvodnje, predvsem na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Proizvodnjo tudi internacionaliziramo z ustanavljanjem mešanih podjetij v tujini, že v preteklosti so števce po naši licenci izdelovali v kar nekaj državah. Sledimo najnovejšim svetovnim trendom na področju tehnologije merjenja in tako je leta 1992 je stekla redna Proizvodnja monolitnega elektronskega števca za 9ospodinjske porabnike, v katerega je vgrajenih nekaj lastnih patentov. Kakovost poslovanja smo že pred tremi ^eti priredili mednarodnim standardom ISO 9001. PRODAJA VOZIL • REZERVNI DELI DODATNA OPREMA • SERVISIRANJE VELIKA IZBIRA VOZIL NOVO • BRAVO • BRAVA POSEBNO UGODNO POPUST 3 milj m za Delto, Dedro, Tempro STARO ZA NOVO, LEASING, UGODNI KREDITNI POGOJI! ^ŽŽ%a OBRESTI ŽE OD R + 1 DO R + 11 ODVISNO OD TIPA VOZILA IN DOBE VRAČILA KREDITA UGODNO • SE PRIPOROČAMO Avtoline 64000 KRANJ, Bleivveisova 10 tel.: 064/216-563, 064/211-553 servis: 224-244 OB PRVEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE KRANJ ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVANJSKIH HIŠ DOBRI GOSPODARJI SO - ZAUPAJTE JIM TUDI VI. ZASTOPSTVO IN SERVIS ZA SLOVENIJO RADIKOVIČ KLJUČI d.o.o. 64000 Kranj Kebetova 8 Tel./fax: 064/224-103 064/222-103 Mobitel: 0609-617-326 FRANC RADIKOVIČ Za trgovino Globus Kranj Tel.: 064/222-796 Ključavnice so prva ovira za nezaželjene vstope v objekte. In prav s področja varnosti vam je DRUŽINSKO PODJETJE RADIKOVIČ poleg svoje bogate ponudbe pripravilo nekaj novosti: nov design ključa za varnostne sisteme, novo pakiranje pomembnejših ključev (generalni, skupinski in kartica), prototip novega profila jedra vvinkhaus plus in nov vingeard sistem 2100 - kartični sistem zaklepanja za hotelske fflf objekte. • VVink Haus - zastopstvo in servis za Slovenijo • Izdelava sistemov in generalni in podgeneralni ključ • strokovno odpiranje avtomobilov, stanovanj in trezorjev SVETOVANJE, PRODAJA IN MONTAŽA MEHANSKE ZAŠČITE VRAT IN OKEN VSEM OBČANOM MESTNE OBČINE KRANJ ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU GORENJSKI SEJEM Koroška c. 53 c, 64000 Kranj Tel.: 064/216-172, 216-850 EP Trgovina Poleg izjemne izbire elektroinstalacijskega materiala, bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov, Vam v 1. nadstropju preurejene trgovine ponujamo največji izbor domačih in uvoženih svetil ter avdio video tehnike blagovnih znamk Sony, Sanyo, Philips, Grundig, Loevve, Selečo, Gorenje, Iskra, Nordmende, Telefunken, Panasonic, Goldstar in drugih. Do konca decembra Vam za gotovinska plačila nudimo akcijske cene naslednjim artiklom: Barvni TV sprejemnik PHILIPS 21 PT 166 Glasbeni stolp PHILIPS FW 330 Videorekorder PHILIPS VR 254 (2 glavi) Pralni stroj ZANUSSI FL411 C Posebne ugodnosti: - možnost plačila na 12 čekov - 3 do 6% popusti za gotovinska plačila - dostava na dom - lasten servis - sodelovanje v nagradni anketi, katere prva nagrada je barvni TV sprejemnik 81.080,00 SIT 58.069,00 SIT 43.180,00 SIT 55.580,00 SIT Leto po položitvi temeljnega kamna Športna dvorana na Zlatem polja raste S katerimi pridobitvami se ob prazniku lahko pohvali mestna občina Kranj? Najbolj na očeh so seveda nekateri veliki projekti, začeti že pod oblastjo stare kranjske občine, ki so se letos nadaljevali. V prvi vrsti gre za novi kokrški most, skupno naložbo ministrstva za promet in zveze ter kranjsko občino, gre za novi olimpijski plavalni bazen, zgrajen pretežno s kranjskim denarjem, prav te dni, natanko 7. decembra, pa mineva leto, kar sta bila na Zlatem polju slovesno položena temeljna kamna za novo stavbo Fakultete za organizacijske vede in za novo športno dvorano. Gradnjo fakultete in športne dvorane financira ministrstvo za šolstvo in šport, medtem ko je občina prispevala komunalno opremljeno zemljišče. Na posnetku je ogrodje nove športne dvorane, namenjene zlasti dijakom iz sosednje srednje elektro in strojne šole. Dvorana naj bi bila odprta junija prihodnje leto, z začetkom naslednjega študijskega leta pa naj bi se pod skupno streho sešli tudi profesorji in dijaki Fakultete za organizacijske vede v Kranju. • H. J., foto: T. Doki Vaša priljubljena trgovina odslej v novih večjih prostorih v Tavčarjevi ul. 16 (nasproti Kranjskega kolačka) Poleg znane ponudbe volne in bombažnih prej za pletenje, šiviljske in pletilske galanterije ter pletenin ALMIRA, odslej tudi konfekcija MODENE Tržič. Delovni čas: 9.-19. ure, sobota 9.-12. ure Trgovina BLANKA in Gorenjski glas za današnjo križanko razpisujeva naslednje nagrade: L nakup v BLANKI v vrednosti 7.000 SIT 2. nakup v BLANKI v vrednosti 5.000 SIT 3. nakup v BLANKI v vrednosti 3.000 SIT in tri nagrade Gorenjskega glasa po 2.000 SIT Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polki in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicha do četrtka, 14. decembra 1995. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. Rešitev pa lahko oddate tudi v naši malooglasni službi. REŠITVE KRIŽANKE FITNESS CENTRA POPAJ in PODJETJA EZ (podjetje za proizvodnjo športne konfekcije) Izmed 1130 prispelih dopisnic smo izžrebali 6 s pravilnimi odgovori. Nagrade sponzorjev križanke prejmejo: 1. nagrada: IVAN JELEN, Zoisova 32, Kranj (kombinirana mesečna karta za fitness in aerobiko) 2. nagrada: MATO LEONTIČ, Pristava, Purgarieva ul. 1, Tržič (mesečna karta za fitnes ali aerobiko) 3. nagrada: UROŠ GODNOV, Koroška 28, Tržič (športne hlače GOLD FOX) 4., 5. in 6. nagrado (vrednostni bon Gorenjskega glasa) pa prejmejo: ŠTEFKA PIPAN, Jelovška 13, Radovljica; TJ ASA KUHAR, Apno 68, Cerklje; MARIJA MESOJEDEC, Delavska 3, Jesenice SP SKLAD MANUEL DE DELOVNI ZANOS HLAPLJIVA TEKOČINA NASLONILO ZA NOGE PRI MIZI CITROENOV TIP AVTA OSEBA IZ STARE ZAVEZE KRAJ PRI LJUBLJANI MERILO FRANC VOZEU 15 ATEK ST DRŽAVA OBPERZ ZALIVU (OREOGRAf OTRIN PAULA ABDUL CERKVENO IZOBČENJE 12 EGON KRAUSE MESTNI ZNAK 24 11 23 KEMIJSKI ELEMENT IVAN LEV AR IZiDOR JALOVEC JAPONSKO MESTO 28 ANTON ASKEi RC PRIIMEK BOGINJE ATENE OBDOBJE DIVJA MAČKA PREDMET VOGAL 14 MOŠKO IME EVROTAS 17 IGRALEC SHARIF 19 HUMOR. ERZIŠNIK VRSTA BELEGA VINA PRIP PAJLEST SEKTE NEKD RIM NAJ^ONIKl 26 KEMIJSKI ELEMENT FR SLIKAR NlCOLASDE NESTROKOVNJAK 10 ZIDARSKA ŽLICA KRINKA ILIRSKA KRALJICA ČASTNO SPREMSTVC SPODNJI DEL HIŠE SL PEVKA RUPEL SL SK1AD HUBAD NEUMEN ČLOVEK AM MOŠKC IME RAZUM 21 21 AM POP SKUPINA 29 LETNI GOZDNI POSEK 16 VRSTA SOLATE 25 POCESTNICA SESTAVI F KALAN OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Mana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. 2x Špital Obersdorieistr. 4-5 Villacherstr. 106 Hoffer POZOR: V PETEK, 8. 12. ODPRTO 10.00 - 17.00 URE DOLGE NAKUPOVALNE SOBOTE: 2., 9., 16. in 23. 12. 1995 ODPRTO OD 8.00 - 17.00 URE ATS DELIKATESNO OUE Osana pločevinka, 4 litri................54,90 SONČNIČNO OLJE Osana, 2 litra...................................32,90 DELIKATESNA MARGARINA Osana, kocka, 250 g............3,50 SONČNIČNA MARGARINA Bellasan, 400 g.......................7,90 ROZINE, 500 g....................................................................7,90 KOKOSOVA MOKA, 250 g..................................................3,90 PLAVI MAK, 350 g..............................................................7,90 PECILNI PRAŠEK, 6 kosov.................................................2,90 VANILIJEV SLADKOR, 10 kosov.........................................2,90 JEDILNA ČOKOLADA, 400 g...........................................14,90 HLAČNE PLENICE, 80 kom. "midi", 72 kom. "maxi" ali 60 kom. "junior".............................179,90 TOALETNI PAPIR, 8 x 240 lističev...................................19,90 PAPIRNATI ROBČKI, 100 kosov..........................................7,90 GOBASTE KRPE, 5 kosov..................................................9,90 ČISTILEC POSODE, 2 litra....................v.........................24,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO SAMSUNG gg? VISION VAS VRAČA V NARAVO / INTRADE d.o.o. ELECTRONICS EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO Veleprodaja: Partizanska 30, 62000 Maribor, telefon 062/22-78-80, faks 062/22-42-80 Maloprodaja: Mlinska 22, 62000 Maribor, telefon 062/22-66-00 REVOK, 064/211-142 * TRIPEX, 063/34-960 * KOVINOTEHNA - Prodajni centri in enote: 063/432-772, 063/441-337, 062/414-611, 062/306-550, 0602/31-221, 064/81-496, 066/62-421, 061/737-006, 063/885-069, 0608/62-859 * METALKA, 061/13-11-155 * ELEKTROTEHNA, 061/16-11-061 * OD A-Ž, 063/411-809 * TRG. MESIC, 063/471-015 • IZBIRA LAŠKO, 063/731 -473 * SATEX, 062/226-177 * TRATNJEK, 069/72-080 * VEGR0,063/755-207 * DZS, 061/18-51-556 * VAKR0, 0601/24-373 * DAST, 061/221-015 * FORMA TRADE, 0608/62-418 * EDITA, 068/60-290 * MERKUR KRANJ, 064/224-050 * BIG BANG MEGA, 061/18-52-848 * KATJA. 0602/84-032 * ELEKTRON 0602/45-118 * MARJAN, 063/804-184 # KRIG0, 062/771-584 * ELC0M, 068/52-316 * TEHN0, 063/24-037 * G-ALLES, 061/753-313 * DOLAR, 061/14-06-571 * LECNIK, 0602/23-150 *TEVES, 063/856-642 * GORIŠKA, 065/28-644 * DUR0,061/18-51 -713 * P0P0,0602/43-784, * TEHN0MEDIA, 069/83-483 (O co «J J* '> X/) T- s n E o o 0) "O J* 0) o o. 1 J2 o HfiS ra © > (O lV~*> to £ o is t v) O C M © 5 c „ E PJ > « O.E.O § © Q ..o *g n ° a. k 111*« CL e SI «2 si •o o CL s 3 O C © © > o ; S 8. © č S ~ ._ «0 iN ■*= o c »- O .2. flll>iila H Mil JIMIH! OT .—* N O Uli O)K0 t? S rtfc O.KJ «/) O) =. c g a o o. mi* Q__ {5 ©KJ 3 o. : (O 3 ' ■ © Bila ^ §-> s.© Č F « C > ra £ 3 _ o ■° ® o c « -o č o rt 3 _ © S N m 5 11515 © O) C o'a8l'a « č 1 01 3 (_» l_ CO »m s, OlnU i «111 ml s © 2 O O ii 8 o < z < z z 5< = *GjzS 1 ga t S 5jrO.-?o. «JWQW c m ooo q.Oq.q.o co . —. CL cl o. o '© 0)0> m > > 3 "O "D UJOO° Z<£02 OcO(0 02Q5 — nO c o > "O .5. « .© N 01 i. * _ © o $ o c > CL > *- č © > ča « c * > © g 5 3 B O F 5 C •o c 5 S. g 2 .©.|9 p S > ® T3 bi T3 «5 cl"0 3 i C =5 © -o g " _ o Ii g 1 « "o rt C E © rt > v) -Q o o « « m* w o._ o P- aT c n CL © (/) O > N CO _- . rt _ c v © č .*£L"° _ o m ;z. K/5 ^ o o n © _ <» o 55 « E i 2 O C fe CL o. X) © O c »N CL 5 > O ♦-©_-_ * w 8 N > rt §3 _ © © n o 2 © CL o o CL © © E o N (H © c o C ii SI t- CLJ3 t- O TJ CL CO O T3 »H? _i Q in r- fs — uj a^O > cccnzco <«OhO CD°-r O. o O) o CL c o © © o T— O TJ m, © 2 o o •o C « > © 5 HO ^ © w I! vi CM C> O) CL . © e *" .© z - o°. q E« o to — (O ©.rt C CL co © © C/5T3 « O N CD «a CL C © rt č rt SI «0 © C © N o © 3 © "8 T3 « rt o £ N & •= r- W © C to o o © s.© .5 č > I n o C © N © N__ '©to 10 .p c to II miti .o ^ c 8 -o -g o « 5 © 9 "S lini* ™ cn-r, 3 a illlSlf n E * £ g ■»■8 CL-O ^ d CL C IlilSll ±i 1? O "S rt ^ lis p (/3 3 •0 S, E g C« co O (j) d) iSf sil N © Itf-'2fev 18 if o 21 č rt i ©" 11 © -1 o c o > -> © oj wj 3 o> < il©i i n > TJ KO ti2" Si J«- M © — o c sil © CL c 2 o © "o .o ■ »11 © 9 o o N > CL cn e CL i 1 • « CO C S si I KIlIl o E to e © Q_ ._ 3 1? _ t; © . o 02 ISlil lili« GORENJSKI GLAS • 32. STRAN OGLASI <žž> HYunoni * suzuki ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE S. TEL: 004/632 - 280 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH V01IL 1 d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45 61101 Ljubljana ali na tel.: (061) 213-475 DRUŽINSKA KOLEKCIJA I ČANG - ŠLANG shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Z rednim pitjem Čang-Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Škatlica Čang-Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Cena: 699 .- SIT + poštni stroški in pakiranje - losion za nego osivelih las. Blaga, brezbarvna tekočina. Vsakodnevno se nanaša na lase (2 -3 tedne) in tako jim vrača naravno barvo in sijaj. Izgubljeni pigment regenerira postopoma in neopazno; nasprotno od obstoječih sredstev za barvanje las Cena: 2.399.- SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 1.799 .- SIT + poštni stroški in pakiranje "HFRftOP 11" ■losion in sel za nes°las' l f K v\ >) v \ \iš lasišča in ponovno rast las. Učinkovine preparata so izvlečki eksotičnih rastlin Južne Amerike. Revitalizirajo in negujejo lase in kožo lasišča, rezultat pa je viden v mnogoterih odlikah. HERBOPIL popolnoma prepreči nastajanje prhljaja, lasem vrača lesk in prožnost, okrepi lasne korenine, ozdravlja poškodovane lase. Dokazano je, da z nego lasišča poteka vzporeden proces -PONOVNA RAST LAS. Komplet = losion + gel GIGIRICCI in HERBOPIL sta izdelana po licenci W.W.R. Itd Partnership Baltimor, Marvland ZDA Cena: 3.499 .- SIT + potni stroški in pakiranje 2 ali več: 2.999.- SIT + poštni stroški in pakiranje MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS ZA ODSTRANJEVANJE MASČOBNIH NASLAG; 3 - 5 cm V 21 DNEH Cena: 2.499.- SIT BIOTERM + poštni stroški in pakiranje U Ml GUARD iftjpifl GUARD DZIRLO GUARD Ustnik za trajno uporabo Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, s katerim boste lahko opazovali njegovo delovanje. Cena: 1.199 .- SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 799.- SIT + poštni stroški in pakiranje >i---X---X — NAROČILNICA - 061/213-475 IME IN PRIIMEK:............................. UUCA, HIŠNA ŠT:......................... KRAJ, ŠT. POŠTE: ......................... TELEFON:....................................... VRSTA IN KOLIČINA IZDELKA: NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: DŽIRLO, d.o.o., p.p. 45,61101 LJUBLJANA NA VAŠO ZAHTEVO VAM POŠLJEMO BREZPLAČEN KATALOG NAŠIH IZDELKOV. --X---^- A BLED HOTEL AST0RIA_VILA PREŠEREN Hotel Astoria, 64260 Bled, Prešernova 44, tel.: (064) 741 144, fax: (064) 77 850 Vila Prešeren, 64260 Bled, Kidričeva 1, tel. (064) 741 606, fax: (064) 77 850 Vabimo Vas v VILO PREŠEREN na Bledu, kjer Vam bomo v decembru in januarju postregli z divjačino. Vabljeni na poslovna, slavnostna kosila ali večerje, poročna kosila... REZERVACIJE TEL. 741-608 Vabimo Vas na SILVESTROVANJE v HOTEL ASTORIO BLED REZERVACIJE TEL. 741-144 V A B L J E N I l KAT ,d.o.o., HI-FI SALON hi fi sistemi od 1.400 DEM dalje ROTEL, JPW, JM LAB FOCAL VDH, KUZMA, SOUND LAB pon - pet.: 15. do 18. ure Hotemaže 17A, PREDDVOR tel.: 064 43391, fax 064 43388 TOPTTCF DOBRNA sv V času predprazničnih dni in v svečanih božičnih praznikih do 29. decembra 1995 Vam nudimo še posebej mikavne in cenovno izredne ugodne program s polnimi penzioni v posodobljenem Hotelu švicarija, kjer se že od konca prejšnjega stoletja zbirajo ljubitelji narave in veselja do življenja. Programe v Hotelu Švicarija srno poimenovali: objekt HOTEL ŠVICARIJA *** i i—. VIKEND 3 dni 5 dni 7 dni 10 dni 14 dni 8300 12.450 20.160 27.601 38.660 52.976 Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo. Ugodnosti za otroke in možnost plačila z zamikom. Splača se! Veselimo se Vašega obiska! TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA, tel.: 063 778 110, 778 023, fax 063 778 034 ROHR-BLITZ .d.o.o. ■ ČIŠČENJE VSEM VRST HIŠNIH IN > KANALIZACIJSKIH CEVI ' KANAL TV PREGLEDI ■ SESANJE IN ČIŠČENJE POD VODNIM PRITISKOM ČIŠČENJE BENCINSKIH.OLJNIH IN MASČOBNIH LOVILCEV 3] TEL/FAX:061 451 586 NAJVEČJA DECEMBRSKA POHIŠTVENA AKCIJA V NAJVEČJEM GORENJSKEM POHIŠTVENEM CENTRU - akcijski popusti do 3 5 % - več kot 1000 možnih vrst kuhinj . - izdelava sedežnih garnitur po mfi" - velika Izbira uvoženega pohištva Iz zaloge - plačlio na obroke, prevoz, montcs0 Zbirajte kupone 1. n Delovni čas: 9.00- 12.00 in 15.00 * ♦** sobota 9.00-13.00 kupone, ki bodo objavljeni v naših oglasih. Konec decembra boste poslali na naslov podjetja in tako sodelovali v nagradnem žrebanju\ : omara z drsnimi vrati, 2. nagrada1 jedilniška miza, 3. nagrada: klubska miza ••is .40 Jan •05 •00 '°5 •00 ii $ S53 Jetr ■ Svetovni poslovni utrip, 7. If (vevške poslovne oddaje 'JtS Obr Ortom Kanonijem, ponovijoii Spot tedna 1710 Vreme ^iio, ^ svetlobe, ameriška na-Canka 18.15 Živeti danes, »ik'0V|tev 18.45 A shop 19.00 %flna A 19.30 Vreme 19.35 Hl6tnski Pro6.ram 20-00 Zlata ^ni> • ameriška humoristična \ Spka 20.30 Filmska uspešni-X 1'je begunci, ameriški barvni ^4no15 Rodeo 23.25 A shop ,g Spot tedna 0.20 Video strani ^MTV - TELE 59 , -- %a 7 koledar 7.30 Santa Bar-"0,5b n 39. del 8.15 Dobro jutro poročila 10.05 Izobraževalni 16.00 Video strani 16.15 TV koledar 16.25 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.15 TOP šport, ponovitev 18.20 Podobno, a različno, dokumentarna oddaja 18.30 Hrvaška kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 19.00 The lodge, nadaljevanka 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Evronogomet 22.30 Poit-man, ameriška nanizanka 0.30 Koraki AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program 9.10 Umor, je napisala 9.55 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 Banana Loe, ponovitev akcijske komedije 13.00 Otroški program: Družina Niko-laus, risana serija 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.05 Am dam des 14.30 Tim in Struppi 15.05 Popa-jeve nove dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.30 Bavvvatch 17.10 Kdo je šef 17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Manekenka 2, ameriška komedija 21.50 Tisočletje, ameriški zf film 23.30 čas v sliki 23.35 Ciro. 2. del 0.55 Kdo je šef?, ponovitev 1.20 Schiejok, ponovitev 2.20 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.20 Tisočletje, ponovitev filma 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 22.00 Glasbena oddaja - Old timers shop R TRŽIČ lvJ 20.10 Živa resnica 20.40 «tra'a'mo, hrvaška drama 21.55 Iz [Carskega življenja 22.25 rMs ok 22.45 Slika na sliko ^Sodobna španska kinema-li fn^'Ja: Mrtva mati, španski barv-^ 1.00 Poročila AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Večno pokajo razbojniki, ponovitev avstrijskega filma 11.30 Dan, ko je prišlo deževje, nemški film 13.10 Pod indijskim nebom, 4., zadnji del 13.55 Orientacija 14.25 Na lastno odgovornost 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Anna Maria gre svojo pot, uvodni film k nemški seriji 22.00 Čas v sliki 23.00 Ob pol enajstih 23.00 Vstopnina prosta 23.35 Čarobna piščal, švedski operni film 1.50 Kultura 2.25 Pogledi od strani, ponovitev 2.35 K stvari, ponovitev 3.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Podjetnik tedna: Alojz Ovse-nik 20.30 Priv profesionalni kolesarski klub v Sloveniji bo v Kranju 21.00 Koristni nasvet: Kako pripravimo kolo na zimo? 21.15 Kranjski plesni par uspešen na plesnem tekmovanju na Dunaju 21.30 EPP blok - 3 21.35 Ročk TV - 3. oddaja 22.05 50 let srednje elektro in strojne šole Kranj 22.35 Glasbeni videospot 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 38 22.59 Lahko noč in odpoved sproeda 23.00 Videostra- Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Najprej vam bomo svetovali, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkvo v oddaji Deutsche VVelle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi z uredništvom Gorenjskega glasa se bomo povezali, nekaj pred 19. uro. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo. porodnišnica; Obisk v Foto Claudii 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI. tri, tri in AS 11.00 Interpelacija ministru Tajnikarju: DA ali NE 11.30 Foto Claudia 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.00 Črna kronika 16.15 Obvestil,a osmrntice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Aria-niem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.55 EPP blok 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.25 EPP blok 21.30 Film ... Videostrani 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze škofja Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za Študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 20.00 Modni bla-bla 21.00 13 ožigosanih 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni Bodlagi Radia Žiri. VIDEOSTRA-I TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Kulturni utrinki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Prispevek kanala A (smučanje) 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Saelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ KINO CENTER amer. melodr. SPREHOD V OBLAKIH ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film OBLEGANI 2 ob 19. in 21. uri, amer. ris. POCAHONTAS ob 17. uri ŽELEZAR amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ novozeland. drama NEBEŠKA BITJA ob 20. uri, amer. zgod. avant. rom. ROB ROYob 17.30 uri 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program TOREK, 5. DECEMBRA TVS 1 9.00 Videostrani 9.15 Otroški program 9.15 Krikec in Pikec, 2., zadnji del lutkovne igrice 9.40 Popotovanje po reki Zali, 2. oddaja 10.25 N. Skrbinšek: Miklavžev večer, ponovitev 11.00 Tedenski izbor 11.00 Sunset Boulevard, ameriški film (čbj 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Samo za punce, kanadska nanizanka 17.35 O.J.: Družinski izlet, češki film 17.45 O praznikih: Sv. Miklavž 18.00 Detektiva, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija: Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 23.20 Načelnik Scali, ameriška nanizanka HTV 2 14.55 Video strani 15.10 TV koledar 15.20 Margareth Thatcher: Leta v Downing Streetu, dokumentarna serija 16.25 SP v rokometu: Hrvaška - ZDA (ž), prenos iz Budimpešte 17.15 Risanka 18.00 Koraki, ponovitev 18.30 Družinski magazin 19.10 The Lodge. nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 E.R. ameriška nadaljevanka 21.05 Črno-belo v barvah: Zgodba o Tommvju Stee-lu, angleški Ib film 0.05 Video strani TVS 2 13.15 Tedenski izbor 13.15 Povečava: Ples v dežju, slovenski film 14.55 Malo angleščine, prosim 15.10 Studio Citv 16.10 Simpso-novi, ameriška nanizanka 16.35 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bilelo 19.15 Videospon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.55 Somrak stoletja: Hudodelci, slovenski film 23.25 Svet poroča 23.55 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe 9.55 Novice 10.00 To trapasto življenje, ponovitev 10.50 A shop 11.05 Video strani 12.00,14.00 in 16.00 Novice 16.20 Spot tedna 16.25 A shop 16.40 Vreme 16.45 Rodeo, ponovitev 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Mladinski program 20.00 Hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastična nanizanka 20.30 Ukrajina, dokumentarna oddaja 21.00 Živeti danes: Zločin na gradu 21.25 državnik novega kov-ca, angleška nanizanka; prihajam, Kalifornija 21.55 Maručini kristali 22.30 Gost pike na A, ponovitev 22.45 A shop 23.00 Novice 23.10 Spot tedna 23.15 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30,12. in 15.30 MMTV shop 15.50 Santa Barbara, ponovitev 16.35 Zadnje dobro leto, ponovitev filma 18.10 Vrtnarjenje za vsakogar, ponovitev 18.40 Santa Barbara 19.30 Glasbeni spoti 20.00 To je ljubezen 20.30 Ženski turistični rallv, reportaža 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Grenka kri, ameriška nadaljevanka 22.40 Tv shop 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročilaa 10.05 Izobraževalni program; Biolo- Xija; Kemija; Življenje po Georgesu; tmosfera in njena zaščita 11.30 Zgodbica; Veliki majhen svet 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Afera Hearst in Daviš, ameriški barvni film 14.20 Risanka 14.35 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.45 Vaša denarnica 19.30 Dnevnik 20.10 Marko Polo s Korčule, dokumentarni film 20.55 TV parlament 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Zvezde nad: relja Bašič, portret igralca 0.05 Poročila AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra 6.25 Otroški program, ponovitev 9.15 Umor, je napisala 10.00 Bavvvatch, ponovitev 10.45 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 Manekenka 2, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Bavvvatch 17.15 Kdo je šef? 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Dobrodelna prireditev za športnike 21.15 Urgenca, 4. del 22.05 Oči noči, ameriški erotični triler 23.30 čas v sliki 23.40 SP v rokometu (ž), Avstrija - Slonokoščena obala 0.30 Ciro, 3., zadnji del 1.55 Kdo je šef?, ponovitev 2.29 Schiejok, ponovitev 3.20 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.25 Evropske železniške postaje Odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.38 Mini 5 18.59 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski progam Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Gospa Irena Besser, nemška melodrama 11.30 Bankovec za milijon funtov, britanska komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije, ponovitev 14.25 Na lastno odgovornost 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 3-D safari, Živali v Indoneziji 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Klepet s Phettber-gom ob pozni večerni uri 23.50 črni človek, francoski dokumentarec 0.40 Festival do minuto 1995, izbor kratkih filmov in videov 1.30 Kultura 2.05 Pogledi od strani, ponovitev 2.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Prakeljni na sejmu 19.14 Parkeljni v vasi Zalog 19.20 Miklavževanje 19.45 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družbani progam (v živo, pokičite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Drago Papler) 20.01 Studio: Napoved sporeda 20.02 Zabavni glasbeni videospot: 1 x band 20.05 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.27 Narodnozabavni spot: Ansambel bratov Poljanšek 20.30 čestitke ob občinskem prazniku Kranja 20.32 Torkova tema: 3. december - parznik mestne občine Krnaj - prireditve 21.22 Čestitke ob občinskem prazniku Kranja 21.25 EPP blok -3 21.30 Slovesna otvoritev mostu čez tržiško Bistrico v Tržiču 22.00 Harmonika poje: Domen JEešenak 22.34 Znani in neznani obrazi: Berta Golob 22.58 Lahko noč in odpoved sporeda 22.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani LOKA TV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddaja o kulturi: gostja Marjana šeaula - Miš 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov, ponovitev 21.30 EPP blok 21.35 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Miklavževa igrica - odrska predstava MKD Železniki 20.00 KINO R TRŽIČ V oddaji S"m Tržičan bomo obdu-dili spomine na stare čase, tokrat s Tonetom Zaplotnikom. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche VVelle. Ob 16.30 lahko prisluhnete lesvici Air Plav Slovenia, ob 17.40 pa 34. lekcija English One To One. Torkov spored bomo sklenili s športnim obzornikom. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Tedenski horoskop 11.00 Torkova tema 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf; Zabava vas Braco Koren 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 16.30 Osmrtnice, domače novice 16.50 Foto Claudja 17.00 Torkov klepet 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countrv glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.30 Loški mernik - prometne zagate v škof ji Loki 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. Vvalker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egos-tvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke In pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. melodr. SPREHOD V OBLAKIH ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ slov. ljub. grozlj. RABLJENA FRESKA ob 19. in 21. uri, amer. ris. POCAHONTAS ob 17. uri ŽELEZAR Danes zaprto! NAJVEČJA DECEMBRSKA POHIČTVEJVA AKCIJA Masivni hrast ali jesen Sponzor današnje križanke je SINT- sodobni interieri, d.o.o., Škofja Loka, Podlubnik 266. 1 • nagrada: jedilniška miza 2. nagrada: aarderobna omara 3. nagrada: Klubska miza Tri tolažilne nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Če bo rešitev križanke za vas pretrd oreh, imate možnost eno od omenjenih nagrad osvojiti v nagradni igri, ki bo potekala do konca decembra. Na strani 32 je oglas podjetja SINT, ki vsebuje nagradni kupon št. 1. Izrežite kupon in ga shranite do naslednjega tedna, ko bo objavljen kupon št. 2 in tako naprej do konca decembra. Tedaj boste izrezane kupone nalepili na dopisnico in poslali na naslov Gorenjskega glasa oz. podjetja Sint, Kidričeva 16a, Škofja Loka. S tem boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Žrebanje bo v prvih dneh januarja. V NAJVEČJEM GORENJSKEM POHIŠTVENEM CENTRU: & AKCIJSKI POPUSTI DO 35% & VELIKA IZBIRA POHIŠTVA IZ UVOZA (V ZALOGI) OBROČNO PLAČEVANJE & PREVOZ & MONTAŽA Delovni čas: vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19., sobota od 9. do 13. 634 606 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK podjetniška kartica Geacard j^ujs dec. - Podjetniško izobraževalni center Gea College bo imetku decembra podjetnikov poslal začasno podjetniško Geacard 96. , nedavnem skledu nadzornega sveta Gea College bodo J^ce poslali 90 tisoč slovenskih podjetnikom, ki so vključeni v ^ ^enje podjetnikov Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije. • nJo bodo lahko v prihodnjem letu izkoristili 4 tisoč tolarjev ^nUsa. Tako želijo spodbuditi še večje zanimanje podjetnikov izobraževanje. V peteh letih se je pri Gea College ^Posabljalo več kot 17 tisoč podjetnikov in managerjev. Delavnica gospodarskih zbornic in Phare t *"j> dec. - Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje ropskih zbornic bo s sodelovanjem programa Phare Povila delavnico, ki je namenjena vlogi gospodarskih °ornjc v Evropski uniji. ^tekala bo 4. in 5. decembra v Ljubljani, sodeloval bo tudi neralni sekretar Združenja evropskih zbornic Frank Friderich Četrta dražba sklada za razvoj Nekaj napovedanih paketov delnic so umaknili Kranj, 29. nov. - V ponedeljek, 4. decembra, bo na parketu Ljubljanske borze potekala četrta dražba delnic sklada za razvoj, začela se bo ob 10. uri in predvidoma trajala do 13. ure. Ker vsa podjetja niso pridobila drugega soglasja so umaknili pakete delnic nekaterih podjetij in tako bodo na dražbi delnice 152 podjetij, skupna vrednost, ki so jo sklad ponudil na dražbi, pa bo po najnovejših podatkih znašala 20,1 milijarde tolarjev. Zaradi zamude pri pridobitvi drugega soglasja agencije za privatizacijo so umaknili nekaj paketov delnic, samo zaradi umaknjenih delnic ljubljanske Pivovarne Union in domžalskega Heliosa bo ponujena vrednost za 1,6 milijarde tolarjev manjša, kot so sprva napovedovali. Na dražbi bodo tudi paketi delnic več gorenjskih podjetij, sklad je objavil, da bo prodali pakete delnic naslednjih gorenjskih podjeti z izklicnimi cenami v tolarjih: soote lgi ugledni strokovnjaki. Zasnovali so jo kot ustvarjalno l f-°nje naših pogledov s prakso zahodnoevropskih zbornic in Priprave na delovanje GZS v novih pogojih. sta tistične informacije **>d republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12, telefax: 061/216-932 JJpEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, 55VEMBER1995 LN£EKSICENNA UR0BNO, SKUPAJ JSL95- X95 XI95 XII94 XI95. XI94 I-AL95. I-XI94 e 9T fesi CEN ^JREBSCIN SKUPAJ 101.3 107,9 109,1 113,0 184,6 101.4 107,9 108,9 113,9 187,3 Alpetour Škofja Loka Alpetour Bandag 1. paket 2. paket Bistra Škofja Loka Brivsko frizersko podjetje Kranj Dom oprema Železniki Filc Mengeš Integral Jesenice Integral Tržič Iskra Stikala Kranj Kam-bus Kamnik Kladivar Žiri Kočna Kamnik paket paket Loka Škofja Loka Grad Bled Pekarna Kranj Peko Tržič Peks Škofja Loka SGP Tržič Slikopleskarstvo Škofja Loka SKG Kamnik Uko Kropa Varnost Kranj 62.932.952 63.910.000 41.765.000 5.356.250 5.699.124 9.827.100 62.637.924 47.792.540 10.812.000 86.825.592 32.569.900 33.273.896 133.562.382 64.111.026 216.313.824 13.652.500 25.466.000 224.007.580 32.060.000 32.143.356 1.795.000 22.009.480 7.936.121 9.479.00 Gorenjska^* Banka Banka s posluhom ^Jj'odra&U. JV&t&enfr, oe&. So ma/Jma uv Po-/ ^utAu ze/ja fra & otlla^ari/efri /tam&ca^. brati, berem radio triglav 96 MHz BOSCH že/je ^REDPRAZNIČNA PONUDBA POSOJIL T+ 8,0% letno T+10,0% letno T+l 1.5% letno T+l 1,0% letno Potrošniška posojila za vse namene, z odplačilno dobo od 6 mesecev do 36 mesecev, za nakup novega avtomobila pa tudi do 48 mesecev. Konkurenčne obrestne mere: • odplačilna doba do 6 mesecev • odplačilna doba do 12 mesecev • odplačilna doba do 36 mesecev - gotovina • odplačilna doba do 48 mesecev - dokumentarno (v času odplačevanja posojila zaračunava banka 0,1% mesečno, od vsakokratnega stanja posojila obrestno maržo, ki se kot dadatek prišteva k obrestni meri) Če z našo banko poslovno še ne sodelujete, se obrestna mera poveča le za 1 odstotno točko. Vso potrebno dokumentacijo, ki jo morate predložiti, je možno dobiti na vseh bančnih okencih Gorenjske banke d.d., Kranj oz. v času sejmov v paviljonu Gorenjske banke na Gorenjskem sejmu. Če pa želite vam jo pošljemo tudi na dom. Informacije dobite po telefonu: 064/221-446 Int. 412. Goren)ska^y Banka Banka NAKUTNI/R0DAJN1 I NAKUfNVHtODAJNl 1 NAKUPM/HtOOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranjjržlć) AVAL Bled AVAL Kranjska gon BANKA CRE0TTANSALT d.d. Lj EROSfStarf Mbvt), Kranj GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (' HRANILNICA L0N, d.d.Kranj HKSVlgred Medvode HIDA-trinlca LJubljana HRAM ROŽICE Mengei I LIRIKA Jeeenlce INVEST Škofj> Loka LEMA Kranj M1KEL Stražltce NEPOS (Škofja Loka, Trata) 88,80 89,20 88,80 88,80 88.80 89,70 87,65 89,40 89,00 89,50 89,20 88,80 89,30 89.60 89,50 89,45 NOVALB Kamnfc,Metode, Šk. Loka 88,05 PBS d.d. (na vseh poštah) 87,55 ROBSON Mengei 88,90 SHP-Slov. hran. In pos. Kran| 89,50 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 87,55 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 87,65 SLOVENJ JATURIST Jesenice 88.80 SZKB Blag. mesto Žlri 88,00 ŠUM Kranj 89,70 TALONŽet posta|aTnrt*,Šk.Lok», Zg.BItnje 89,20 TENT0URS Domžale TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk UBK d.d. Loka WILFAN Kranj VflLFAN Radovljice, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 89,30 89,35 88,20 89,80 89,50 89,50 89,00 89,85 89.70 89,60 89.90 90,00 90,00 89,95 89,90 89,70 89,80 89,68 89,70 89.80 90.00 89,90 89,75 89,55 89,55 89,70 90,00 89,75 89.70 89,75 90,00 89,60 89,95 89.60 90,00 90,00 89,80 89,80 89,81 12,44 12,63 12.55 12,60 12.65 12,70 12,20 12,60 12,60 12.64 12,66 12,45 12.62 12,65 12.65 12,64 12.39 11,70 12,70 12,65 12,41 12,20 12,45 12,20 12.70 12,70 12,60 12,62 12,40 12,70 12,65 12,66 12,54 12,74 12,73 12,73 12.80 12,75 12,78 12,78 12,69 12.80 12,71 12.73 12,70 12.75 12,75 12,73 12,69 12.85 12,70 12.75 12,75 12.84 12,70 12,72 12.78 12,78 12,80 12,69 12.80 12,76 12,72 12,73 12,75 7,80 7,65 7,60 7,60 7,90 7,95 7.56 7,80 7,83 8,10 7,98 7,85 7,90 7,90 7,90 7,90 7,83 7,40 7,80 7,90 7,70 7,56 7.85 7,70 7.95 7.95 7.80 7.95 7,60 8,00 8,00 7.85 7,82 8,20 8,00 8,00 8,20 8,20 8,15 8,41 7,99 8,20 8.17 8.09 8,20 8,15 8,15 8,10 8,10 8,40 8,00 8.00 8,20 8,20 8.18 8,32 8,15 8,10 8,20 8,10 8.10 8,20 8.15 8,15 8,16 Pti Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. um mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 ZOPET SLIŠATI SVET OKOLI SEBE SIEMENS •DIGITALNI •VEČPROGRAMŠKI •K-amp OJAČEVALEC Vodnikova 8, Ljubljana Vsak četrtek od 16. do 17.30 ure tudi v Kranju - v Art optiki _Bleivveisova 18_ Informacije in prijave: 061/159-54-22 (od 9. do 16. ure) 064/734-066 (od 19. do 20. ure) grmac Podbrezje 127/A Tel.: 064/731-500 BOGATA PONUDBA JEDI HIŠNE SPECIALITETE ajdovi in sirovi štruklji bakalca z žlinkrofi bedančev kotlet postrvi in škampi malice in nedeljska kosila POSEBNA SOBA ZA SKUPINE DO 30 LJUDI Odprto od 10. do 23. ure, ob sobotah od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure. PRODAJNI CENTER STARI DVOR RADIO URA PHILIPS 3.990.00 TftANSlSTOR, WALKMAN, KASETA, 2 ZVOČNIKA DARILO-. MAJICA PHIUPS 6.194,60 A CLASBENt SIOLP ^JPa AJUD10SONIC, DIGITALNA -SCAIA, 2 KASETI, CD, 2x40W *J>S 45*54,00 ^> mdeorekorder philps vcr 274 2 glavi 48.943,40 mdeorekorder phiups vcr 451 4 glave 53.289,30 POSODA, VftfllU* _ AKUSTIKA, BELA T PORCELAN, SVETILA patili iv NOVOLEINI OKRASKI, NOVOLEIM JELKE OD 100 DO 1 80 cm CENE SO ZA GOTOVINO • BREZPLAČNA DOSTAVA KMCČKl\ STROJI kovinOtihna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Mag. Janez Tavčar, direktor M-KŽK Kmetijstvo Kranj Okužbe skrčile pridelavo semena "Med dvesto sortami krompirja, ki jih preizkušajo v KŽK-ju, so štiri takšne, ki bi jih v prihodnje glede na njihove lastnosti lahko vključili v pridelavo," pravi direktor mag. Janez Tavčar. * Koliko semenskega krompirja še pridelujete v KŽK-ju? "Nekdaj smo ga pridelovali tudi na 180 hektarjih površine in smo s semenom poleg slovenskih pridelovalcev oskrbovali še makedonski, bosanski in hrvaški trg. Potlej ko so se možnosti " za pridelovanje zaradi množičnih virusnih okužb krompirjevih nasadov zelo poslabšale, smo pridelavo semenca" bistveno zmanjšali, tako da ga zdaj pridelujemo samo še na tridesetih hektarjih. V prihodnje bi lahko pridelavo spet povečali. Med dvesto sortami, ki jih preizkušamo, so namreč tudi štiri takšne, ki bi jih glede na barvo ^belomesnate'), pričakovane pridelke in odpornost zoper viruse lahko vključili v pridelavo, s tem pa •bi se povečate tudi potrebe po semenarjenju." * Se možnosti za semenarstvo izboljšujejo? "Ker je okuženost okoliških nasadov še vedno velika, se možnosti za pridelovanje semenskega krompirja izboljšujejo samo toliko, kolikor v semenarstvo vključujemo sorte, ki so odpornejše zoper virusne okužbe. Semarjenje s starimi sortami, ki se izrojevajo in so zelo dovzetne za •kužbe, pa ni smiselno in ekonomsko upravičljivo." * S katerimi sortami semenarite? "Semenarimo z desireejem, bintjem, jaerlo, kennebe-com... V zadnjem letu smo največ s carlingfordom, poleg tega pa še s tremi odpornejšimi sortami, ki jih bomo verjetno že prihodnje leto ponudili domačemu trgu. Še posebej je zanimiva sorta carlingford, ki je dokaj odporna zoper virusne okužbe in daje tudi visoke pridelke (50 do 60 ton na hektar). Seme pridelujemo za domače potrebe in za prodajo na slovenskem trgu, lahko pa bi ga izvažali tudi na območje nekdanje Jugoslavije in v vzhodnoevropske države, predvsem na območje Cefte, kjer je pridelovanje krompirja na psu in potrebujejo velike količine dobrega semena." * Ali potrebe po kakovostnem semenskem krompirju naraščajo tudi doma? "Vsekakor! Tudi tisti, ki doslej niso redno menjali semena, so ugotovili, da jim ob nizki odkupni cene jedilnega krompirja le posaditev kakovostnega semena zagotavlja normalen pridelek in s tem tudi nekaj dohodka." * In kako je v KŽK-ju letos s prodajo jedilnega krompirja? "Jedilni krompir pridelujemo na okoli 110 hektarjih njiv. Lani in letos je bil pridelek dokaj dober. S prodajo nimamo težav. Približno devetdeset odstotkov ga bomo izvozili, predvsem na območje Cefte, pri tem pa bomo dosegli tudi solidne cene." • C. Zaplotnik TRGOVINA 004/223-320 004/223-830 064/242-452 KRANJ - OORENJESAVSKA 15 itsotottačM aparati INsokottofini aparati fN KHRCHER Na Gorjanskem ima sadjarstvo že tradicijo Kje so časi, ko so pridelali 20 ton suhega sadja! Na Gorjanskem, kjer so za pridelovanje sadja dobre naravne možnosti, bi sadjarstvo lahko ponovno oživili z obnovo starih visokodebelnih nasadov in z ureditvijo strnjenih nasadov sodobnih intenzivnih sort sadja. Zgornje Gorje • V kmetijski svetovalni služni ugotavljajo, da so skrčeni nasadi ribeza večinoma ugodne lege za sadovnjake, ki bi majhnim gorjanskim kmetijam lahko dajali celo vec dohodka, kot ga sicer daje živinoreja kot prevladujoča kmetijska dejavnost. » Na vsem gorjanskem področju, od Zasipa, Podnoma do Poljšice, se je sadjarstvo na prelomu stoletja dobro razmahnilo in je dosegalo lepe uspehe. Znani sadjarji, med katerimi sta bila najbolj zaslužna Jakob in Janez Jan (sodelovala sta s strokovnjaki iz vse Evrope in sta imela tudi lastno drevesnico), so začeli uvajati nove visokor-odne sorte sadja in dokazovati velik pomen sadjarstva v prehrani in možnosti za dodatni zaslužek. Iz tistih časov so tudi znane zasaditve visokih in debelih dreves ob vaških cestah, predvsem hrušk in orehov. Veliko teh dreves še danes rodi, krajini pa daje poseben izgled. Kako razvito je bilo tedaj sadjarstvo, dovolj pove podatek, da so v nekdanji gorjanski občini 1917. leta pridelali sto ton namiznega sadja, dvajset ton suhega sadja, 60 tisoč litrov sadnega mošta, tono orehov in dva tisoč litrov sadnega žganja. Sadje so sušili v vaških sušilnicah sadja, ki so, žal, vse opuščene. Predavanje o sadjarstvu In razstava sadja Da bi na Gorjanskem pospešili razvoj sadjarstva in uporabo sadja, odbor za pripravo agrarne skupnosti Gorje, projektni svet za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi (CRPOV) Gorje in kmetijska svetovalna služba prirejajo ta konec tedna v Zgornjih Gorjah predavanje o sadjarstvu in razstavo sadja. Priznani strokovnjak Tine Benediiič iz nasada Resje pri Podvinu bo v soboto ob 16, uri v osnovni šoli Gorje predaval o izbiri vrste sadja in lege za sajenje, hkrati pa bodo odprli tudi sadjarsko razstavo, ki bo na ogled se v nedeljo od 9. do 16. ure. Na razstavi bodo med drugim predstavili sadeže nekaterih starih visokodebelnih sort jablan ter možnosti za uporabo in predelavo sadja, domači aktiv kmečkih žena pa bo poskrbel za sadne dobrote. Spomladi bodo organizirali ie praktični prikaz sajenja, obrezovanja in cepljenja sadja. Na ribezovih legah bi ugajalo tudi sadnemu drevju Ob tem, ko je sadjarstvo že pred drugo svetovno vojno začelo nazadovati, so že med vojno, predvsem pa po njej na Gorjansko zanesli novo kulturo - črni ribez. Ribez je bil vse do konca sedemdesetih let ekonomsko zelo zanimiv (v najboljših letih rodnosti so ga prodali od 170 do 220 ton), potlej pa so spremenjene tržne razmere prisilile p*1' delovalce, da so nasade skrčili. Danes pridelujejo ribez le še posamezniki m sicer na površini okoli 3,5 hektarja. Kmetijski svetovalec Jože Zabret meni, da je na Gorjanskem sadjarstvo možno ponovno oživiti in razširiti z obnovo starih visokodebelnih nasadov ob kmetijah in z ureditvijo strnjenih nasadov intenzivnih sodobnih sort sadja na izbranih legah. Visokodebelno sadno drevje daje kmetijam domačnost, vasi prijeten izgled in zavetje, pridelovalcein pa sadje, ki zaradi načina pridelovanja (brez kemičnih pripravkov ali le 1 skromno uporabo) postaja vse bolj iskano in cenjeno tržno blago. Na Gorjanskem prevladujejo hruške tepke, ki resda rodijo izmenično, vendar dajejo značilen izgled krajini »n velike pridelke. V nekaterih letih ji° prodajo tudi več kot sto ton. Druga možnost za oživitev sadjarstva ie pride; lovanje intenzivnih sort. Strokovnjak} ugotavljajo, da so lege, kjer so nekdaj bili nasadi ribeza, večinoma ugodn* tudi za sadovnjake, ki bi maihni^ gorjanskim kmetijam lahko dajali ce}° več dohodka kot, denimo, živinoreja-Nekateri kmetje se nad sadjarstvo^ sicer navdušujejo, vendar največkrat zaradi velike investicije (deloma pa tudi zaradi razdrobljenosti zemljišč) ne upajo začeti. • C. Zaplotnik Kmetijski nasvet Prehrana in klavna kakovost prašičev Na kvaliteto mesa prašičev vplivajo pasma živali, spol, teža in prehrana prašičev. Doma lahk0 poleg izbire pasme vplivamo na kvaliteto le s prehrano. Najkvalitetnejše klavne prašiče pri sedanjih pasmah lahko spitamo pri teži 100 - 120 kg. Ker se je do danes ponekod še ohranila tradicija "kolin" in izdelovanja suhomesnatih izdelkov, se še precej prašičev zakolje pri višjih težah do 200 kg. Zato so danes oglejmo, kako s prehrano vplivamo na klavno kakovost težjih praši- špeha. Na slabo sestavo slanine vpliva povečan delež nenasičenih maščobnih kislin v krmi. Večji je ta, bolj mehka je slanina, mazava, oljnata in drugega okusa. Hitreje se kvari m je bolj rumenkaste barve. Da bi se izognili tem napakam", je najmanj zadnji mesec pred zakolom prašičev v obro- Več ali manj za te napake naši rejci prašičev že vedo. Pozabljajo pa, da če hočejo imeti mesnate prašiče, morajo prašičem poleg škrobnatih krmil po sestavi mesa v karej^j ;e je meso enakomerno . kompaktno, smo več ali m* ' prašiče krmili enakornef1*., čez vse obdobje. Če pa se krmiti tudi beljakovinska mesu pojavljajo črte maščobI krmila, kot so sojine tropine pomeni, da smo v tem obdo,g ali mleko. Če je v obroku le Ž različno prehrano lahk0 čev. Prašieč namenjene za ku največ 45 odstotkov koruze odstotkov manj mesa in Toli- močno vplivamo na sestaj,g polovica beljakovin, potrebnih za rast prašiča, je v klavnih polovicah okrog 8 pomeni, «« ju rasti krmili preveč en^o ko več masti In kako se izognemo tem napakam? Poleg domačih krmil ie nujno potrebno, da v obroke za pitanje prašičev na višjo mesa. Pn vsem tem pa g smemo pozabiti, da Pr poleg samih krmil potrebuj jo za rast tudi minerale vit j mine in navsezadnje tu vode. Potrebe po mineran* in manj beljakovin. meso si nekateri celo žeW ' ta V domači zakol, krmimo pona vadi predvsem z domačo krmo, kot so krompir, pesa, korenje, koleraba, ostanki mleka in gospodinjski ostanki. Ta krma daje mesu dober okus in vonj, vendar je za zadovoljivo pokritje potreb po beljakovinah preslaba, da bi dajala dobre rezultate in se nam zgodi, da so prašiči veliki, težki, toda slabo mesnati. Zadostna količina beljakovin v obroku je osnova za rast mišičja - mesa. Pomanjkanje beljakovin povzroča pojav bledega mehkega in vodene- dobro prebavljivih beljakovin, (največ 20 odstotkov koruze), krmijo s tekočo hrano, ^ ga mesa in hkrati tudi pomanj- Kvaliteto pomij je zefo težko 30 odstotkov obrokov in 30 potrebujejo več vode. \ ^ kanje mesnatosti. Boli kot na oceniti. Najslabše so tiste, ki odstotkov beljakovinskih ki- prašiči so žejni in prirasti kakovost mesa pa vpliva pra- vsebujejo ostankeolj in masti slin, kot so sojine tropine ali slabi. Dnevne potrebe p^ v suhi snovi, lucerne in detelj do 10 odstotkov in omejena količina sirotke (do 12 litrov). Precej prašičev se krmi ali dokrmljuje z gospodinjskimi odpadki - pomijami. Pri tem načinu krmljenja obstaja vlei-ka nevarnost, da se nam prašiči močno zamastijo, sla- nTifnJr.h aZ3Va *? ik£raj PM«no-na kvaliteto ostalih neuporabna za izdelke, sestavin. Preveč beljakovin v za tp je prevelika obroku tudi povzroča zamaš- pokrijVm o i'mp^^ojj težo vključimo 0,35 kg na dan in vitaminih pokrijemo s P* sojinih tropin ali 2-4 litre vilnim krmljenjem minerain posnetega mleka in obenem vitaminskih mešanic, kot Vitaredin in Pravimin. laikuui ni i lavnimi. u't sestavin. Preveč beljakovin v Potrebe po vodi najla^v ode količina pomij, ponavadi še v čenost! Za dodatek k domači svinjak z napajalnikom, kjj| kombinaciji s koruzo, ki vse- krmi (okopavine) si lahko lahko prašiči pijejo po --y buie preveč nenasičenih maš- zmešamo krmilja, ki jih šesta- Najpogostejša napaka rej%j Čobnih kislin in pomanjkanje vimo iz 50 odstotkov žit je mišljenje, da če se PraS,,. vilna prehrana ha vonj, okus, sestavo in barvo slanine - oz. mastnih jedi. Take pomije naj bi izločili iz obroka. Pašna skupnost Nemški Rovt v Bohinju sklicuje ustanovni občni zbor agrarne skupnosti Nemški Rovt, ki bo v soboto, 9. decembra 1995, ob 19. uri v gasilskem domu v Nemškem Rovtu. Vabljeni vsi upravičenci agrarne skupnosti! kak drug kupljen beljakovinski koncentrat, ki vsebuje najmanj 40odstotkov beljakovin. Ta krmila dodajamo v količini okoli 1-1,5 kg dnevno poleg ostale domače krme. Kako smo krmili prašiče v posameznem obdobju, lahko ugotovimo pri zaklanih praši- čev po vodi so 2-3 Utre na suhe zaužite snovi. Z upoštevanjem teh navo^ oz. nasvetov si bomo zagol?h vili odlično kvaliteto klavir prašičev in veliko užitkov Pp pripravljanju domačih kolin-Kmetijska svetovalna služb?' Matjaž Meglic, kmet. m fetek, 1. decembra 1995 37. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA: Vilma Stanovnik ^jub pomanjkanju denarja so se naši nordijski smučarji dobro pripravili na novo sezono Ha prve tekme že konec tedna Bučarji skakalci, kombinatom in tekači ne obljubljajo zmag v svetovnem pokalu, pač pa si e"jo, da bi se na tekmah izkazali bolje kot lani pijana, Kranj, 1. decembra - Konec tedna se začenja nova M°oa tudi za naSe nordijske smučarje. Zato so tik pred - govorili o iztekajočih se pripravah _ Jl0v' tekmovalni sezoni. Seveda je največ pozornosti veljalo Ucarjem skakalcem, ki v preteklosti beležijo največ vrhunskih Preri * ^rav on' Pa se bodo že kmalu lahko pokazali tudi H ('°'načimi gledalci, saj naša Planica že konec prihodnjega J?a» 9. in io. decembra, na tekmi svetovnega pokala, pričakuje JooljSe skakalce sveta. l ^*niški organizatorji, na čelu i, *°dJem tekmovanja inž. Ja-m °oi Goričkom ter generalih sekretarjem OK Planica Jasmčem so povedali, jji 80 temeljito obnovili staro 'Jakovo velikanko, kar bo ločalo varne skoke tudi °t 140 metrov. Če bodo ..jonske razmere dovoljevale ljetno kaže dobro), bo ska-t{jnica pripravljena že konec 'ahir* 'n J° ^odo na^ skakalci Ulii u Preizkusili že po vrnitvi iz l^harnrnerja, pred tekmo pri-u^ji petek v Beljaku. Na vsak \t^n Pa naj bi Planica pripravl-hod .Plakala skakalce pri-konec tedna, ko bo v ne5°!° ekiPna tekma (K12°). v p . skakalcev pa bo že jutri in [jjlutrišnjem na Norveškem, v pe'jo pa §e posamična « letošnji preizkus s smučar- arnmerju, kamor je že v ponedeljek popoldne odpotovala peterica naših najbolj izkušenih tekmovalcev: Urban Franc (SSK Triglav Teling), Samo Gostiša (SSK Ilirija Center), Dejan Jekovec, Robi Meglic (Oba SK Tržič) in Matjaž Kladnik (SSK Ilirija Center). Poleg teh so letos v A reprezentanci še mladi temovalci: Marko Bogataj (SSK Alpina Žiri), Jure Radelj (SSK Iliri; -ja), Jaka Grosar (SK Tržič), Primož Peterka (SK Triglav) in Peter Žonta (SD Dolomiti). Ti pa se bodo prvič skušali izkazati na domači tekmi v Planici. Kot je ob predstavitvi letošnje ekipe in priprav na sezono povedal direktor nordijskih disciplin Marko Mlakar, je bilo med sezonama precej težav s pridobivanjem denarja za priprave na novo sezono, vendar pa so velike zadrege Gorenjski reprezentantje v smučarskih skokih to pred sezono povedali: . Urban Franc z Bleda: "Ves čas smo trdo trenirali, tako da je naša forma pred tekmami res spodbudna. Žal so 8e vedno *e*ave z urejanjem našega socialnega statusa, kar je bil včasih jZrok, da sem se težko motiviral. Vendar pa se je vse uredilo ^ sedaj je moja naloga le, da dobro skačem." , Marko Bogataj iz Žirov: "Na sezono sem pripravljen bolje *°t vsa leta do sedaj. Trenutno sicer forma mlace "škriplje", *ndar pa upam, da bom čimprej spet dosegel svoj nivo *okov in pokazal, kaj znam." Kobi Meglic iz Dupelj: "Dobro sem se pripravljal na *e*ono in upam, da se bo to obrestovalo. Imel sem le en hujši pdec, za katerega pa upam, da sem ga Že prebolel in da se na e*niah to ne bo poznalo." Jaka Grosar iz Kranj a:" Le t os sem prvič v A ekipi in zato še posebno motiviran za dobro skakanje. Seveda bi rad ^|bro nastopal na vseh tekmah, moj glavni cilj pa je ^adinsko svetovno prvenstvo." . Dejan Jekovec iz Dupelj: "Mislim, da sem v prihajajoči *lrni na dobri poti, da dosežem cilje, ki sem si jih zastavil. To Pa so dobri skoki in dobre uvrstitve. Sedaj pa je treba od °esed k dejanjem!" Primož Peterka iz Moravč: "Prvo leto sem v A ekipi in ^dovoljen sem z odnosi in počutjem v njej. Moja forma pri čakanju je sicer še spremenljiva, vendar pa sem optimist in uPam na dobro sezono zase in vso ekipo." Prva letošnja tekma skakalcev bo že jutri in pojutrišnjem na Norveškem, v Lillehamerju, kamor je v ponedeljek popoldne odpotovala peterica naših izkušenih tekmovalcev: Samo Gostiša (SSK Ilirija Center), Urban Franc (SSK Triglav Teling), Robi Meglic (SK Tržič), Matjaž Kladnik (SSK Ilirija Center) in Dejan Jekovec (SK Tržič). vendarle, tudi s pomočjo nekdanjega direktorja Lojzeta Gorjanca, uspešno rešili. Uspeli so pridobiti nekdanje in nove sponzorje, tako vendarle tekmovanja pričakujejo dobro pripravljeni. "Zmaga Andreja Miklavca na tekmi svetovnega pokala je okrepila športno samozavest Slovencev in tudi skakalci smo znova razmišljali o svojih tekmovalnih možnostih. Takih rezultatov od nas pač ne gre pričakovati in jih tudi ne moremo obljubljati. Pač pa lahko povem, da smo se v slabih pogojih dobro pripravljali in da kljub pomanjkanju denarja in dobrih odnosov raste dobre ekipa, ki vse te probleme skuša prerasti. Prav gotovo so od lani naredili korak naprej, kako velik, pa se bo pokazalo že na decembrskih tekmah," je poudaril vodja naših skakalnih reprezentanc in glavni trener Ludvik Zaje. Povedal je tudi, da so v pripravah na sezono opravili več kot 400 skokov, od teh 110 do 12S na snegu. Ekipo slovenskih skakalcev bosta kot trenerja v letošnji zimi vodila Bogdan Norčič in Robert Kaštrun. Tako kot skakalci pa so si izboljšanje rezultatov v primerjavi z zadnjo sezono, zastavili tudi tekmovalci v nordijski kombinaciji. Čeprav je ekipa majhna, saj je edini mož članske ekipe Franci Jekovec iz Križev (poleg njega je še sedemčlanska mladinska reprezentanca), pa glavni trener Peter Jošt pričakuje viden napredek na različnih tekmovanjih. Vzrok za optimizem so poletna testiranja in dosednji rezultati. "Tekmovanja v Zakopanih so pokazala, da sem zelo napredoval in tako upam, da se bo to poznalo tudi v novi zimi. Čimprej si želim doseči A pokal," je povedal Franci Jekovec. Na prve tekme pa se pripravljajo tudi tekači, ki so formirali ekipo, katere glavni cilj je uvrstitev na OI v Naeano. V ekipi so Joško Kavalar iz Rateč (SD Planica), Jože Petkovšek in Vasja Rupnik iz Logatca (TSK VaJkarton), Ivan Maric in Janez Petkovšek z Bleda (TSK Bled), ter Nataša Lačen (SK Črna) In Andreja Mali (TSK Jub Dol). Tudi oni si želijo v novi zimi izboljšati lanske rezultate in posegati po točkah svetovnega pokala. (Ker so že odpotovali na tekme in treninge, jih ni bilo na predstavitveni tiskovni konferenci.) Tehnični vodja ekipe je Jože Klemenčič, vodja reprezentance in glavni trener ostaja dr. Bohushv Razi, trener članske ekipe je Borut Nunar, trener mlade reprezentance pa Jure Velepec. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik HOKEJ V taboru Jeseničanov pred nadaljevanjem DP pravijo: BREZ PANIKE IN NESTRPNOSTI! V trenutkih, ko bi jeseniški hokejisti najbolj rabili pomoč s tribun, navijači le kritizirajo ali pa jih sploh ni na tekme Kranj, Jesenice, 1. decembra - "Res je, da mesec november nikoli nI bil posebno uspešen za naše moštvo, ie posebno pa se kriza pozna letos, ko je ekipa močno pomlajena, tisti, ki naj bi odločali o tekmah, pa so na igrišču Že nekaj časa t vročino In angino. Tako že dlje boleha vratar Brataš, angino Ima branilec Jug, pa tudi drugi večkrat na treninge in tekme prihajajo s temperaturo," pojasnjuje trenutno Igralsko krizo v taboru Acronija Jesenic tehnični vodja ekipe Brane Jcrsln. Znano je, da je ekipo pred kratkim zapustil S hane MacEa-chern, domov pa je odšel zaradi poškodbe, ki mu je obetala vsaj še mesec dni in pol počitka. "Za odhod domov se je odločil sam. Zato trenutno že iščemo nove okrepitve iz Kanade. O prihodu Rusov ne razmišljamo m tudi prihod Rahmatuljina je malo mogoč. Zelo smo razočarani nad odnosom navijačev, ki bi nam v trenutkih krize lahko pomagali, ne pa, da jih ni na tekme, če pa že so, pa večinoma le kritizirajo. Upam, da bo že na današnji tekmi z ekipo Sport ine bolje, saj bi zmaga Jeseniški trener Arsenault precej pripomogla k samoza-v Kanadi že išče nove vesti ekipe," je povedal Brane okrepitve. Jeršin Sicer pa so Jeseničani v torek gostovali v Mariboru in zmagali 3:8 (0:3, 1:2, 2-3). Najbolj zanimivo pa je bilo na tekmi v Kramu, kjer je Triglav gostil Olimpijo Hertz. Kranjčani so bili državnim prvakom precej Časa enakovredni tekmeci, po dveh zaporednih golih v 14. minuti pa so popustili in Olunpija Hertz je zmagala 2:7 (0:2, 1:2, 1:3). Sportina je v 12. krogu premagala Slavijo Jato 9:2 (2:1,3:1,4:0). Derbi današnjega kroga bo v dvorani Podmežakla na Jesenicah, kjer se bosta pomerila Acroni Jesenice in Sportina. Triglav odhaja na gostovanje k Slaviji Jati, Olimpija Hertz pa gosti Maribor. • V. Stanovnik VABILA, PRIREDITVE Odbojkarski spored - Vsi gorenjski prvoligaši v soboto gostujejo, v II. DOL pa Termo Lubmk ob 18. uri v O.Š. Peter Kavčič v Skofji Loki igra s Portorožem. V 3.DOL igrajo - moški - Plamen - Bled II (OS Lipnica ob 18. uri), Astec Triglav -Žirovnica II (ŠD Planina ob 16. uri) - ženske - Mehanizmi Kropa - Bled II (OŠ Lipnica ob 16. uri), Bohinj - Piran (OŠ B. Bistrica ob 18. uri) in Lango Šenčur - S D Tabor II (OŠ Šenčur ob 18. uri). • B.M. Rokometni spored - V II. moški ligi bodo rokometaši ta konec tedna odigrali IX. krog. Ekipa Preddvora gostuje pri Prulah. Šešir v Novi Gorici, Besnica pa doma (sobota ob 19. uri) gosti Črnomelj. • V.S. Košarkarski spored - Košarkarice Odeje Marmorja bodo v 1. ženski ligi jutri ob 18. uri v dvorani Poden gostile ekipo Jezice. V Al ligi za moške Triglav gostuje na Polzeli, Loka Kava v A2 ligi pa ob 20. uri gosti Smelt Olimpijo mladi. Ekipa Didakte iz Radovljice gostuje v Kočevju. • V.S. Občinsko prvenstvo v hokeju v dvorani - športna zveza občine Škofja Loka je razpisala 3. občinsko prvenstvo v hokeju v dvorani. Prijave zbirajo še danes na ŠZ v Podlubniku ali po telefonu 622 - 463. • V.S. skrita gora Ručanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 P° severni steni in druga doživetja med ^malajsko smučarsko odpravo SKI 8000. odločilno leto slovenskega Himalajskega smučanja Zadnjih nekaj let je "visel v zraku" veliki *°godek, ko se bo kdo od slovenskih eJ^tremnih alpinističnih smučarjev pridruži maloštevilnemu elitnemu krogu tistih, ki s° te smučali z vrha kakega osemtisočaka. v letu 1995 smo se člani skupine SKI 8000 Ifmenili v pakistansko gorovje Karakorum, Pr v jeziku domačinov pomeni Črni granit. *° je najzahodnejši odrastek Himalaje, r°zprostira pa se na površini, ki je nekajk-rstajajo drug drugemu krvni-? En dežurni učitelj med odmori je enako kot nič, pogosto se celo varno stisne v kot, da ga drveče krdelo ne pogazi. Je izhod v najemu varnostnikov, za kar so se na Gorenjskem prvi odločili na Jesenicah, imajo pa jih tudi že v ljubljanskih šolah? Varnost-nik-policaj, čeprav potreben, v šolo zagotovo ne sodi! Od poznavanja vzrokov do dobrih rešitev običajno ni daleč, če je volja... • H. Jelovčan V Stahovici oropali pošto Trojico osumljencev p*1" jeti že po dveh urah in P01 Kamnik, L decembra • V sredo, 29. novembra, «J 925 sta neznanca, zakrinka* na t nogavicami, s pStoI** ma planila v poŠto r Stahovici. Trojico osumljencev, tretji je čakal v avtu, so pnjfjj že ob 11. uri pri Lučab <* Savinji, kjer so "padli ? cestno zaporo. Ropa *°. osumljeni: 20-letni Danil6* F. iz Mengša, 18-letni Sašo S. iz Kamnika in 20-letrH Tadej M. iz Mengša. Vsi«* v policijskem priporu, 0° koder gredo skupaj ■$ »j* žensko ovadbo na zashsanjr k preiskovalnemu sodni*u' Roparja sta iz blagajn* pošte vzela škatlo, v katen je bilo dobrih 168 ttfjjf tolarjev. Denar so si razde* tih* v Logarski dolini Ko P jih policisti prijeli, so ukrj' dem denar našli pri njm' prav tako pa pištolo, imjta* cijo berette, kalibra 8 nun« plinskimi naboji Policisti so sledili po kateri so bežali ropa*r Našli so mesto, kjer ustaviti ter ob cesto odvo3r {lotivinilaste rokavice, n*J* onsko nogavico in škatlo, kateri je bil denar, •n**' Kaj se je zgodilo med nedeljsko intervencijo na Vrečkovi 4 Policist pomotoma ustrelil Branka Ustreljeni Branko L. bo preživel, zahvaljujoč predvsem hitri pomoči policista Kranj, 1. decembra - V torek je bila na UNZ Kranj tiskovna konferenca, na kateri so trije vodilni možje pojasnili, kaj se je dogajalo med nedeljsko policijsko intervencijo v stanovanju na Vrečkovi 4 na Planini. Načelnik UNZ Ivan Hočevar ni prikrival, da mu je ob tem dogodku neprijetno. Komisija, ki jo je imenoval prav za ta primer, je namreč ugotovila, da je policist prekoračil pooblastila in iz malomarnosti zakrivil hudo telesno poškodbo. "Policista sem odstranil z delovnega mesta do razpisa disciplinske obravnave. Načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic pa je pojasnil, kako se je vse skupaj sploh začelo. V nedeljo ob pol desetih zvečer je moški z nerazločnim glasom po telefonu klical operativno-komunikacijski center in povedal, da neki Jure razbija po vhodnih vratih v Vrečkovi ulici. Trije policisti iz intervencijske patrulje kranjske policijske postaje so se odpeljali na Planino in vstopili v pritlično stanovanje na Vrečkovi 4. Gospodinja je povedala, da sta se sprla njen sin Branko in njen prijatelj ter grobo obračunavala drug z drugim. Branka je policist, vodja intervencijske patrulje, poklical s terase v sobo, da bi zaplet razčistili. Branko je sedel na kavč. Ker se pripoved prizadetega Branka ni ujemala z materino, se je razčiščevanje nekoliko zavleklo. Policist je hotel Branka "vzgojno" prestrašiti in je prijel za pištolo. Branko se je res prestrašil, policist pa je pištolo kalibra 9 mm potegnil m pomeril proti Branku. Prepričan, da je prazna, je pritisnil na sprožilec in Branka ustrelil v desno ličnico. Izstopna rana je bila pod ušesom. "Ko je policist videl, kaj se je zgoddo, je v šoku še enkrat ustrelil, drugič v tla, takoj zatem pa Branku ponudil prvo pomoč. Po mnenju zdravnikov je prav hitra in pravilna prva pomoč Branku rešila življenje," je dejal Boštjan Sladic. Policist je tudi takoj poklical zdravniško reševalno službo, Branka so odpeljali v Klinični center, kjer se še zdravi. Komisija UKS je odšla na prizorišče nesrečnega streljanja, obveščena sta bila tudi preiskovalni sodnik in državna tožilka. V ponedeljek dopoldne je bil v stanovanju na Vrečkovi 4 tudi balistični strokovnjak iz ministrstva za notranje zadeve. "Proti policistu, vodji intervencijske patrulje, bomo zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poš- kodbe iz malomarnosti in kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic vložili kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Za prvo kaznivo dejanje je po zakonu zagrožena kazen do dveh let zapora, za drugo do treh let," je še povedal Boštjan Sladic.Komandir kranjske policijske postaje Jože Mencin je skušal - ne da bi policista zagovarjal - osvetliti nekatera ozadja, ki so pripeljala do neopravičljivega streljanja. Kranjski policisti so v šestih mesecih letos po klicih na številko 92 opravili na terenu kar 6360 različnih intervencij. "Policist je star 23 let, ima štiriletne izkušnje, napredoval je v vodjo intervencijske patrulje. Po letih je res mlad, po stazu pa med najstarejšimi. Po naravi je miren, športi1 v zadnjih šestih mesecih f opravil 480 različnih zade* f 103 primerih je bU tudi s*n\ intervencijah. Do tega 9.,^ mera nanj ni bilo pri*°(efj Družino Branka L., v ka» domuje alkohol, je d«^ poznal, v zadnjih treh 'e . smo tam posredovali 26-k*^, zato je tudi takoj vedel, *■ ^ naj gre. Družina je za sose* moteča, Brankova mantf 5 policista sama prosila, ^ poskuša na učinkovit na^ umiriti sina. Žal način m pravi," je dejal Jože Mene" \ Policist, ki je dva dni V. sodeloval v nočnem 's^J, razlil po hiši in zažgal. Brž zatem si je z britvico prerez: žile na vratu in obležal v kopalnici v kleti. Tam so % policisti tudi našli. . . ^ Petra O. so reševalci odpeljali v Klinični center, gasilo Moravč pa so pogasili požar. P«ek, 1. decembra 1995 KOMENTARJI, PODLISTEK 39. STRAN • GORENJSKI GLAS KOMENTAR PREJELI SMO Levica je znova oživela Ađar/co Jenšterle, zunanji sodelavec Združena lista socialnih demokratov je na svojem kongre-u v Slovenj Gradcu natančno finala svojo politiko in z njo p°vezan položaj v druibi. Že a"io kongresno geslo je bilo Jj0vorno in nedvoumno -Levo, zgoraj", pri njem pa je ^enkrat negotovo le to, kako ,J'af' Zgoraj. Obstanek Zdru-«ie liste na oblasti je namreč Slišen od številnih dejavni-0v' Na enega med njimi pa le*akor ima absoluten vpliv. P Je strankina politika, ki jo a°bČajo člani sami, na njeni °J*ovi pa potem pridobivajo svoje volivce. Združena lista je zakoličila ?*le levice na Slovenskem in tkrati s tem ugotovila, da na j"*1 ozemlju nima nikakršnih ^kurentov. Janševa Socialde-^°kratska stranka Slovenije ja"io še v imenu nosi nekaj gorstva, vendar prav nihče ne dvomi, da ne posega v ta ?! Političnega prostora. V L-SD so vsekakor presodili, 2 i0 razmere v Sloveniji spet ydne za oživljanje levice, saj e Povečuje sloj socialno ogro-*nih, vse več delavcev pa se v Pometu kapitalizma ne znajde /" sf celo vsak dan bolj boji za fv°/o usodo. Ti ljudje se ob tem * Predobro spomnijo socialne £p*°sti v bivšem sistemu, in če ""a kdo pravico, da si lasti as[uge samoupravljanja ter Pcializma, je to ravno Zdru-j "fl lista. Nekdanji komunisti j Preživeli le nekaj kritičnih po zamenjavi sistema, zdaj Pa suvereno spet obvladujejo prostor. Poleg tega so se ravno prav "prenovili", da lahko delujejo v sistemu demokracije. Nekdaj slavni evrokomu-nizem tudi na Slovenskem doživlja svoj preporod. Če pogledamo tri vladne stranke, lahko kaj hitro ugotovimo, da je premieru dr. Drnovšku največji trn v peti ravno Združena lista, saj ima nanjo najmanj vpliva. Ta stranka ima dolgoletne politične izkušnje, poleg tega pa dovolj dobro pozna tudi Drnovškovo politično pot in njegove izkušnje. Predsedniku vlade, ki ob sebi ne vidi rad samostojnih ljudi, ne more biti povšeči stranka, ki ne odstopa od svojih načel. Krščanski demokrati so mu glede tega torej veliko zvestejši, predvsem pa jih lahko oblikuje po svoji potrebi. Združena lista pa se natančno zaveda števila in moči svojih volivcev, ter. ob tem tudi potencialnih zaveznikov. Ko so na kongresu v Slovenj Gradcu bučno zaploskali dr. Tajnikarju, je bil to nedvomno najprej znak vsem tistim delavcem v TAM-u, ki trepetajo za svoja delovna mesta, da bodo vedeli, kdo se še zavzema za njihovo prihodnost, ob tem pa tudi dr. Drnovšku, da mu bo jasno, kako za Tajnikarjem stoji vsa stranka. Poseben polet so naši bivši komunisti dobili po zmagi Aleksandra Kwašniewskega na poljskih predsedniških volitvah, saj se je pokazalo, da je povratek levice na evropski politični poligon vse bolj splošen pojav. Pa ne le to. V Pekingu ravno v teh dneh poteka srečanje med komunističnimi voditelji Kitajske, Vietnama in Kube. Vse te tri države že nimajo več zadržkov do zahodnega kapitala in le še iščejo načine, kako ga čimhi-treje pripeljati v svoje okolje, vendar ne na račun zamer jave sedanjega političnega siste-ma.Tudi Združeni Vsti je že dolgo jasno, da bn prihodnost stranke odvisna od tega, koliko kapitala si bo v tem prehodnem obdobju privatizacije znala prilastiti. Pri tem ne skriva prepričanja, da je levica upravičena do precejšnjega deleža bivše družbene lastnine. Na kongresu v Slovenj Gradcu so v strankino politiko domiselno vkomponirali nekaj tem, ki bi sicer sodile v okvir LDS (kot nekakšne naslednice ZSMS in civilnih gibanj), vendar se le-ta zaradi svoje vodilne vloge sedaj od njih ograjuje. ZLSD tako protestira zaradi nenačelnosti naše diplomacije v OZN, ki ne upa obsoditi francoskih jedrskih poskusov, poleg tega pa za Vlasta Kopača ter Andreja Bohinca, prvoborca in žrtvi Dachauskih procesov, predlaga podelitev zlatega častnega znaka svobode. Glasovi, ki jih bo na slovenskih volitvah dobila Združena lista, bodo najbolj natančno pokazali, kakšno moč ima pri nas levica. To bodo najbolj nedvoumni rezultati, saj doslej še nobena druga stranka ni začrtala tako jasne politike. Potrebujemo najmanj dva komunalna redarja Škofjeloškega župana Igorja Drakslerja sem prosil, da mi pošlje ODLOK o javnem redu in miru v občini Škofja Loka in druge odloke (PSU), ki dajejo osnovo za ukrepanje proti vsem tistim, ki menijo, da ni potrebno spoštovati reda in miru v državi Sloveniji, občini Škofja Loka in v posameznih stanovanjskih soseskah. Odlok sem prejel in pošiljatelju priporočam, da z njim ponovno seznani vse javnosti. V četrtek (23. 11.) sem poslušal izjavo komunalnega redarja Ivana Ušlakarja o težavah, ki jih ima pri opravljanju svojega dela v Podlubniku, na Partizanski cesti in na Trati. Še z večjim zanimanjem zato, ker sem bil dobre pol ure prej priča vpitju enega od "domačinov" na Trati nanj, ker mu je (verjetno) za nepravilno parkiranje dal mandatno kazen. Javno in jasno sem kaznovancu povedal, da upravičeno, saj je bilo dovolj prostih površin na vseh bližnjih parkiriščih. V celoti podpiram prizadevanja škofjeloškega komunalnega redarja pri odpravljanju nepravilnega parkiranja in ustavljanja avtomobilov, pri odpravi umazanije prav na vseh lokacijah (tudi v preostalih delih "GALERIJE V NARAVI!" in pri njegovem še premalo strogem odnosu do zastopnikov večstano-vanjskih hiš, hišnikov in DP Obrtnik oziroma vodje Gospodarjenja s stanovanjskim skladom Škofja Loka, Vilija Hofa. Ker je slednji prepustil delovanje večine skupnosti lastnikov popolni anarhiji, tudi ni mogoče reševati problemov, s katerimi se pri vsakodnevnem življenju srečujejo urejenosti željni lastniki stanovanj in občani ter domačini. Še toliko bolj, ker imajo bloki in stolpnice dovolj denarja za odpravo marsikatere slabosti, a se omenjeni najraje sklicuje na zastopnike, pa tudi če ti npr. že tri leta niso sklicali sestanka skupnosti lastnikov. Nekaj o tem verjetno ve tudi župan Igor Draksler, a bolj slabo reagira. Škofjeloškemu županu in občinskemu svetu zato predlagam, da za nedoločen čas zaposlita še najmanj enega komunalnega redarja, da ju plačujejo po doseženem dohodku, ter da jima da nemudoma najmanj takšno opremo, kot so jo imeli v Dravski banovini gozdni čuvaji. Občina škofja Loka bo postala urejena in čista, prebivalci bodo začeli spoštovati red, komunalci - smetarji, pa ne bodo povzročitelji umazanije, ampak negovalci urejenosti. Občinska blagajna bo lahko tako pridobila obilo izrednih sredstev (Ne verjemite ljudem, da nimajo denarja!), ki pa naj jih del nameni tudi za obveščanje, oglaševanje, vzgajanje in izobraževanje odraslih prebivalcev o navadah kulturnega okolja. Do začetka 70 let smo to v Škof ji Loki negovali in, čas bi že bil, da bi vrnili že znane kulturne tradicije v naše okolje. In, na koncu! Nič ne pomaga bentenje Tračana nad tem, kakšno nesnago so prinesli k nam Južnaki, pa to sliši samo vedno izpostavljeni komunalni redar Ivan Ušla-kar. Tako kot sem jaz "zlo" Frankovega naselja 155 -177, ker kot še eden redkih Škof- 27 UVLA S PARTIZANSKE ULICE U S vi U UL PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ jeloČanov zahtevam red in kvalitetno opravljanje zastopniških in upravljalsfcih nalog, se tudi on lahko poda - saj začasno - v bitko za red. Da bo dokazal, da je boljši od prišlekov, in da je gospodar na svojih tleh. Morda ga bo župan obiskal prej kot mene. Saj sta oba Tračana. P. S.: Krajevni skupnosti Trata se zahvaljujem za hitro odzivanje na informacije o potrebnih opravilih v našem delu Frankovega naselja in odpravljanje napak. Stanislav Jesenovec Frankovo naselje 161 Škofja Loka Drugo odprto pismo predsedniku vlade Republike Slovenije Septembra 1995 je bilo v sredstvih javnega obveščanja objavljeno odprto pismo na omenjeni naslov. V njem smo javno spraševali g. predsednika Janeza Drnovška, kje so vzroki za nerazumljiv molk in neaktivnost Vlade RS glede na začetek razgovorov z Vlado ZR Nemčije o odškodnini za slovenske prisilne mobili-zirance v nemško vojsko 1941 - 1945. V tem času nam je Državni zbor RS s sprejetjem Zakona o žrtvah vojnega nasilja priznal status žrtev vojnega nasilja. V razpravi v državnem zboru je bilo slišati negodovanje nekaterih poslancev, ki so prav to vprašanje zastavljali Vladi RS in tudi oni opozarjali na dvakratni sklep Državnega zbora RD, s katerima je le-ta naložil Vladi RS, da nemudoma začne Nadaljevanje s 40. strani! ljubezen je na kratko želja, da bi bil drugi 5t*Čen, so besede, ki sem jih slišala že pred Mnogimi leti. Se danes ne vem, zakaj so mi tako všeč, da sem si jih zapomnila, joda vsakič, ko se pogovarjamo o tem, k<*ko se ljudje med seboj odtujujemo, kako nam je malo mar, kaj se dogaja za s°sedovimi vrati, ko si zatiskamo ušesa P*ed težavami in problemi drugih, ko "odimo po svojih poteh in se niti malo ne cenimo za tiste, ki bi rabili našo pomoč, *e spomnim nanje. Pa je včasih potrebno tako malo, da koga razveselimo, se mu Nasmehnemo, da pozabimo na te-*Qve. Velikokrat zadošča, le kanček pozor-n°sti in prijazna beseda. Ali pa, da poznamo človeka, ki nosi v sebi vse te ^°bre lastnosti. f°ko kot Pavla Gantar. Ne vem, kaj ji bo Življenje še prineslo, niti ne vem, kaj vse bo Se počela v letih, ki so pred njo. Trdno pa Sem prepričana, da bo osrečila še mnoge. Pa ne vem, zakaj. Saj je čisto preprosto dekle. Tako kot jih lahko na cesti, v trgovinah, v mestu ali pa na vasi, srečamo še veliko. Toda njen pogled vliva zaupanje in v njenih očeh ni nobenega sprenevedanja. Pavla je svoja otroška leta preživljala v Zavratcu. To je tista vasica, skozi katero vodi krajša pot na idrijsko stran. Doma se je reklo pri Korlnu. Rasla je skupaj z bratom in sestro. Prva leta je obiskovala osnovno šolo kar v Zavratcu, potem pa so se začela vsakodnevna pota v Logatec. Skoraj eno uro je pešačila do avtobusa in prav toliko časa je porabila, ko se je vračala proti domu. "Pesmice sem si zelo hitro zapomnila," je obujala spomine na šolska leta. "Toda z matematiko so bile same težave. Tisti presneti računi mi niso šli v glavo in še danes moram krepko pomisliti, ko se ubadam z njimi!" Končala je osemletko. Imela je nekaj težav, pa nič zato. Le takrat, ko je spoznala, da s takim znanjem ne bo mogla iti naprej v šole, jo je malce zbodlo pri srcu. Hotela je iti v službo, toda v tistih časih to ni bilo tako enostavno. Iskala je in iskala, toda nič pametnega ni našla. Zato je ostala kar doma na kmetiji. Pomagala je staršem, saj dela ni nikoli zmanjkalo. Le molže se je izogibala. "Krave me niso preveč marale!" se je zasmejala. Ali pa je hotela reči, da je bito, morda, tudi obratno?! Leta so minevala. Še vedela ni, kdaj je bila stara 19 let. Dekle. Prijazno, lepo, s kostanjevimi lasmi. In očmi, ki so bile polne topline do vsakega. "O, saj sem bila tudi zaljubljena. Všeč mi je bil eden, pa drugi... Toda, nisem marala, če so radi pogledali v kozarec in potem sem ostajala sama..." K sebi jo je povabila teta. Pri njej je dobila stanovanje, v zameno pa ji je varovala otroke. Nečaki so jo imeli radi, saj je znala ravnati z njimi. Včasih je še pospravila, skuhala in čas je mineval kot blisk. Dobila je tudi službo. Ni bilo tisto, o čemer je, morda na skrivaj sanjala, toda delo je opravljala, vestno. "Na začetku so mi morali večkrat pokazati, kaj moram narediti, potem pa, ko sem videla, kako gre, nisem imela nobenih težav več," se je pohvalila. Toda prostega časa Še zmeraj ni imela veliko. Konec tedna je odhajala domov, v Zavratec, kjer je poprijela za vsako delo, samo da je malce razbremenila mamo. "Zmeraj sem sanjala o tem, da bi imela nekoč tudi svoje stanovanje!" mi je nenadoma rekla. Želja sc ji je leta 1993 uresničila. Varčevala je. Pri skromni plači je bilo to časih težko. Toda posrečilo se ji je, da si je kupila spalnico, še preden se je preselila. "Potem sem počasi nabavljala še ostalo," je ponosno razlagala. Za večje nakupe sem se posvetovala s prijatelji. Tako sem si pralni stroj in televizijo kupila kar s posojilo." Ko je Pavla prišla na svoje, je bila zelo srečna. Imela je službo in stanovanje. Dvoje stvari, kisi jiih je ves čas želela. "Odhod od tete je bil zelo težak. Kar nismo se mogli odtrgati drug od drugega posebno še, ker smo se tako dobro razumeli." Niti besede ni rekla, da je bila to tudi njena zasluga. Ker ni nikoli rekla žal besede, ker je zmeraj želela tiste, ki jih je imela rada, le osrečiti. In tudi zato, je najmlajši nečak, Marjan, zahajal k njej še potem, ko je bila že na svojem. "Življenje v bloku mi je všeč. Sosedje so dobri, imam veliko prijateljev in zato mi ni nikoli dolgčas. Zmeraj kdo potrka na vrata, potem skuham kavo, malo poklepetam o tem in onem in pri tem čas hitro mineva. V začetku, ko sem se vselila, pa je bilo tistih, ki bi radi videli moje stanovanje, sploh veliko." Pavli je všeč družba. Rada se sprosti, nasmeje, pogovarja. "Vem, kje sem dobrodošla in kdo me je vesel. Če pa imam občutek, da kaj ni vredu, se raje obrnem in grem. Nikomur se nočem vsiljevati!" Razumela sem jo. Včasih je res najbolje, da tako naredimo. Njeno stanovanje je kot iz škatlice. Na steni visijo gobelini in slike. V kotu tiktaka ura, ki jo je kupila z eno prvih plač. Na oknu so rože in na vsakem koraku se kaže, koliko ji pomeni dom. "Pozimi tudi veliko klekljam in stikam, da se mi ni potrebno preveč dolgočastiti. Toda, ker delam enkrat dopoldan, drugič popoldan, je dan še prehitro naokoli. Komaj pridem iz službe, nekaj malega skuham, pospravim, že pade mrak." Pavla je še zmeraj zelo navezana na rojstno vas. Čeprav so leta, ki jih je preživela doma, pri straših, že zdavnaj minila. "Tudi v nedeljo je prišel pome brat. Mami je sedaj dolgčas, ker je sama. Oče je bolan in je že dalj časa v bolnišnici. Delam ji družbo in kaj malega postorim po hiši, da njej ni treba." Ko sem jo pobrala, kje preživlja dopust, me je malce presenečeno pogledala. "Doma, kje pa drugje. Takrat je največ dela, saj sušimo seno in še kup drugih opravkov kliče, da zavihamo rokave." Nikoli je niso razvajali. Kar ima, si je prislužila. Sama. Rada pa posluša glasbo in gleda televizijo. "Tam izvem vse novice, zato mi ni potrebno brati časopisov!" V največje veselje pa ji je nedeljsko petje na koru. Kar toplo ji je pri duši, ko se pesem razlije po cerkvi. "Tako svečano je in drugačno!" Toda življenje ni samo pesem. Včasih pridejo tudi razočaranja. Takrat jo boli. Kako, niti sama ne ve. Če se le da, gre med ljudi, da vsaj za trenutek pozabi na grenkobo. "Včasih pomaga, zmeraj pa ne," otožno doda. Toda ker je korajžna, premaga vse težave. Čas zaceli še tako hude rane... Njena vrata so zmeraj odprta tistim, ki poiščejo njeno pomoč. Rada pomaga. Nikoli ne reče ne. Če ne gre drugače, samo z besedo. V prijazno in toplo besedo verjame. Prepričana je, da vsakomur odleže, če mu jo podarimo. In ona se drži tega. Samo da osreči, pa je srečna tudi ona. Pridejo večeri, ko jo premaga jok. Zaradi vsega, kar se je nabralo v njenem življenju. V tistih drobnih trenutkih si zaželi, da bi imela pri sebi ramo, na katero bi se lahko naslonila. In da bi si našla tudi ona varno naročje, ko bi ga potrebovala. Toda trenutki slabosti hitro minejo, ko spozna, da je okrog nje še veliko takih, ki bolj trpijo kot ona. Takrat se okara, ker je mislila le nase. In potem pride nov dan, solze se posušijo, Pavla odpre vrata, stopi na hodnik, steče po stopnicah in vsi, ki jo srečujejo, so deležni njenega nasmeha. Za dobro jutro in srečen dan. nadaljevanje z 39.strani! meddržavne pogovore na to temo. Žal pa do danes niti poslanci niti naše združenje na pismo ni dobilo nobenega odgovora. Prisilni mobilizirana smo nad takim zavlačevanjem reševanja tega problema skrajno nezadovoljni in ogorčeni nad Vašim popolnim molkom. Še enkrat Vas opozarjamo, da je naša populacija državljanov stara več kot 70 let - je torej v izumiranju in čez nekaj let ta problem ne bo več aktualen. Tudi na večkrat predlagane razgovore z Vami in tudi z zunanjim ministrom ni nobenega odziva. Se nas morda sramujete, imate slabo vest ali nas štejete še vedno za drugorazredne državljane? Zaradi tega ponovno zahtevamo, da Vlada RS nemudoma začne razgovore v Vlado ZR Nemčije, da nas Vi in zunanji minister sprejmeta na razgovor, in da nam javno odgovorite na prvo in drugo odprto pismo, kot se to spodobi v vseh demokratičnih državah. V pričakovanju odgovora pa lep pozdrav! Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 1945, Kranj Predsednik UO: Dipl. ing. Jože Ahačič Krvavški biser in "skakalnice"! V zadnjih dneh se je v javnih sredstvih obveščanja pojavilo kar nekaj člankov s polemiko okrog krvavških smučarskih skakalnic, ki naj bi bile "zgrajene" brez posegov v naravo in celo brez gradbenih del, kar v končni fazi izzveni zelo naivno. Po časopisnih vesteh je bil prvi poseg v naravo že izvršen, menda brez potrebnih dovoljenj, soglasij ali vsaj predhodnih informiranj pristojnih občinskih, medobčinskih ali republiških organov. Da je temu tako, pojasnjuje dejstvo, da so za skakalnice občani Cerklej, vključno z Zupanom, izvedeli šele iz sredstev javnega obveščanja. Mislim, da je bila reakcija župana g. Čebulja, po moralni in fukcijski dolžnosti popolnoma opravičena in potrebna. Z gotovostjo upam trditi, da načelno občani Cerkelj, župan in tudi sam osebno ne nasprotujem turističnemu, rekreacijskemu in športnemu razvoju Krvavca, kar je bilo jasno izraženo že pred časom, na zboru občanov - krajanov, ko je moral projekt prostorske ureditve Krvavca dobiti soglasje KS. Občani smo takrat striktno zahtevali, da sleherni posegi v naravo in gradbena dela na Krvavcu prenehajo, dokler v Cerkljah ne bo dokončno rešena oskrba za zdravo pitno vodo. Pri tej zahtevi bomo vztrajali, čeprav smo bili že izigrani z naivno ograditvijo obstoječega zajetja in priključka na nove vrtine, vendar je voda še vedno oporečna. Osebno sem prepričan, da izpod strmin Krvavca, ne bo več tekla stalno čista voda, kljub nameravanim novim vrtinam. Vodo bo treba pripeljati iz strmin, ki so ločene od Krvavca, verjetno najlažje izpod Storžiča. Upam, da lahko v imenu večine občanov Cerkelj dam vso moralno podporo županu, ki ie edini, ali vsaj prvi reagiral na nove posege na Krvavcu in so ob tem zatajili pristojni medobčinski in republiški organi. Žalostna je ugotovitev, da nekateri dajejo prednost političnemu lobiran-ju, osebnemu afirmiranju ali možnim materialnim interesom, pred dokončno rešitvijo osnovnega življenjskega problema, torej oskrbe s stalno neoporečno pitno vodo. Še bolj žalostna je ugotovitev, ki je razvidna iz časopisnih medijev, da so med tako mislečimi celo posamezni občani Cerkelj in okolice, ki so bili prav tako po časopisnem navajanju celo pobudniki smučarskih skakalnci na Krvavcu. • Avgust Perne, Cerklje Odgovor na županovo pismo Kranjski župan Vitomir Gros v Gorenjskem glasu 28. novembra na 26. strani piše, da so informacije oziroma poročila, ki se nanašajo na delo in življenje mestne občine Kranj, v Gorenjskem glasu često netočne in neresnične ter da pri tem kot avtorica zlasti prednjačim jaz. Za primer neresničnosti župan navaja tudi dva konk-rema članka, in sicer Zavod ne zagotavlja denarja ter Nesreče povzročajo avtomobili, ne redarji. Bralcem pojasnjujem, da nisem avtorica prvega članka, da pa ga je kolega napisal na podlagi pisnih podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Kranj, ki ga v uredništvu še hranimo. V drugem članku, katerega avtorica sem, pa župan neresničnost očita izjavi mojega sogovornika. V novinarstvu ne gre samo za odgovornost novinarja, ampak tudi vira njegovega informiranja. V praksi pa je, žal, še vedno tako, da so za vse morebitne napake, tudi tiste, ki jih morebiti zagreši vir informiranja, kriv novinar. Kar zadeva splošno županovo oceno, da sama oziroma Gorenjski glas pišem neresnično in netočno, pa tole. Konkretna članka ne predstavljata niti odstotka vseh, ki so bili letos objavljeni v Gorenjskem glasu in se nanašajo na delo in življenje v mestni občini Kranj. Res pa je, da bi bili nekateri članki lahko bolj vsestransko obdelani, če kranjski župan ne bi že vse leto vztrajno zavračal sodelovanja. Helena Jelovčan, novinarka Uboj Vinka Bedenka Navezujem na moj sestavek pod "Prejeli smo" v Gorenjskem glasu od 26. septembra, na popravek istega od ? oktobra in stališče tov. Ivana Jana z dne 6. oktobra 1995. Gorenjska ni doživela "bratomornega klanja" kot ljubljanska pokrajina, pač pa enostransko pobijanje tistih, ki so bili na poti "borcem za oblast" iz ljubljanske pokrajine. Eden od glavnih informatorjev I. Jana je bil Alojz Pirih-Tone, Boltov Lojz iz Podbrezij. Kot letnik 1920 je moral v nemško vojsko. Ob dopustu se ni vrnil v nemško vojsko, ampak je odšel v partizane in bil "terenec" v Podbrezjah, skupaj s Francem Karujem, Cimprmano-vim iz Dolenje vasi, Podbrezje. (Moj aktivizem takrat 13-letnega dečka je bil v tem, da sem dostavljal hrano, obleko, cigarete in podobno do njih.) Pirih, ki je bil po vojni tajnik okraja Kranj, je pozneje, ko je bil spet kmet v Podbrezjah rekel: "Nismo se bali Nemcev, bal sem se, kdaj bom razglašen za izdajalca." Temu je sledila sodba, smrtna obsodba in likvidacija. Pirih mi je rekel, da je take likvidacije izvajal v njegovem okolišu tudi duševno zaostali prišlek v naš kraj imenovan šunkar". Pa je šel sin v "gošo" (v partizane). In mama je gostila naskrivaj lokalne terence in jim dala še za sina kaj s seboj in vprašala, kje je. Morda je bil odgovor na Primorskem, morda pa "v XIII bataljonu". To je bil znak, da je bil že ubit, je ubit od slovenske strani od sodnikov iz ljubljanske pokrajine. Kronike, ki jih je pisal I. Jan, so režimske kronike, ki opisujejo tako, kot je zmagovalcem ljubo; kje je pa kronika XIII. bataljona? V 13. bataljon sta bila poslana brata Rozman, Mumčova iz Zvirč (oba sta bila šla pri nemškem napadu na Jugoslavijo aprila 1941 prostovoljno v Jugoslovansko armado in kasneje prostovoljno v partizane), 15-letna deklica Mici Dolhar iz Podbrezij, 18-letni Janko Verdir, Fržovarjev iz Podtabra, Zore Poldek iz Podnarta, odvetnik v Kranju Joža Aljančič, Mršlinarjev iz Bistrice pri Tržiču, žena Rozman, Hud-nekova iz Hudega grabna, Stroj iz Zapuž, družina Ben-edik iz Dolenje vasi v Selški dollini, Balantič iz Stražišča, Evgen Jazbec iz Sebenj in še in še. Institucija XIII. bataljona je delovala tudi še po vojni. V tej zvezi spomnim na uboj zdravnika Valiča iz Preddvora in Lojza Kristana iz Zapuž in razne sodne obravnave. Mislim, da bi bilo primerno, da tisti Gorenjci, ki se teh dogodkov iz pred pol stoletja že in še spomnijo, sežejo k peresu. Poleg žalujočih sor-i odnikov, bi bili v prvi vrsti to maturantje Kranjske gimnazije leta 1945 do 1952, zlasti filozofi in pravniki, ki so pisanja vajeni. Tov. I. Janu bi pa priporočal, da opiše še svoje intimne spomine na svoja partizanska leta, tudi na področju, ki zadeva XIII. bataljon. Spominjam se postavnega moža A. B., kije bil (nekako) vojaški poveljnik gorenjskih partizanov, po vojni pa obsojen na smrt, nato pomiloš-čen. Lepo bi bilo, če bi še on svoje spomine in poglede k Gorenjski kroniki napisal. A. Paulin O liberalizmu! V zadnjem času marsikateri pisec piše in marsikdo kritično razpravlja o liberalizmu, ne da bi pojasnil, kateri in kakšen liberalizem ima v mislih. Če kdo pri tem misli na Drnovškove oz. Školčeve anarholiberale ali pa na Bučarjeve oz- Peršakove kvazi-liberale, je to njegova pravica. Prav gotovo pa bi bilo prav, če bi vsakdo ob tem pojasnil, na kateri liberalizem misli. Liberalizmov je namreč več vrst! Liberalizem, ki nadaljuje svetlo tradicijo liberalizma na Slovenskem pa prav gotovo zastopamo samo "Grosovi" Slovenski liberalci, organizirani v Liberalni stranki, ustanovljeni dne 27. 12. 1989 v Kranju in preurejeni dne 18. 3. 1995 v Šentvidu nad Ljubljano. Ta stranka namreč na Slovenskem utemeljuje in uveljavlja načela in tradicijo pravega slovenskega liberalizma t. j. liberalizma tradicionalno preizkušenih vrednot. To počne tako, da izvaja sanitarno politiko in korektivno funkcijo razpiranja političnega prostora za vse opcije slovenskega političnega prostora. Pri tem se slovenski liberalci "Grosove" Liberalne stranke skupaj z drugimi demokratičnimi strankami bojujejo za odpravo ostankov neuspešnega komunističnega režima in uveljavitev pravih temeljev evropske demokracije po načelu: "ZDAJ, ZARES IN TU!" LIBERALNA STRANKA GLASOV KAŽIPOT M Obvestila Za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda Brezje - V nedeljo, 3. decembra, bo ob 15. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah molitveno srečanje za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda ter za uspeh papeževega obiska v Sloveniji. Molitev rožnega venca in sv. mašo bo vodil g. škof Jože Kvas. Tečaj REIKI Radovljica - V prostorih Knjižnice A. T. Linharta bo 9. in 10. decembra I. siopnja tečaja REIKI. Tečaj vodi mojster V. M. Tomažič. Število je omejeno. Prijave po tel.: 738-803 po 20. uri. Natečaj za ROCKOVVANJE 96 Kranj - Klub študentov Kranj razpisuje natečaj za Rockovanje 96 in vabi k sodelovanju gorenjske skupine, ki igrajo nekomercialno in nekonvencionalno glasbo - od ročka 60-tih do ročka 90-tih le! Skupina mora imeti 30 do 40 minut lastnega programa brez priredb. Zaželena je vsaj ena pesem v slovenščini. Kot prijava štejeta dva demoposnetka in biografija skupine s telefonsko številko kontaktne osebe. Prijave oddajte od 1. decembra 1995 do 1. februarja 1996 na naslov: Klub študentov Kranj, Poštna ulica 3, Kranj (s Sripisom Za Rockovvanje 96). krvodajalska akcija Tržič - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Tržiču v torek, 5., in v sredo, 6. decembra. Izleti V neznano Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na izlet v neznano, za katerega odhod bo v torek, 12. decembra, ob 7.30 izpred Kina Center v Kranju. Slavnostni zaključek izleta bo ob kolinah, za ugankarje pa so pripravljene nagrade. Vabijo tudi muzikante z inštrumenti. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek sredo in petek od 8. do 12. ure. Reka Kokra pozimi Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 7. decembra, zimski pohod ob reki Kokri in njeni zanimivi soteski. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred zgradbo DU Kranj, Tomšičeva 4. Hoje bo za 2 do 3 ure. Spominski pohod na Tišje Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira izlet na Tišje. Odhod bo v nedeljo, 10. decembra, ob 6.30 uri izpred Hotela Creina v Kranju. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 225-184. Božično-novoletni nakupovalni izlet Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi soje člane in druge na božično-novoletni nakupovalni izlet v Avstrijo. Izlet bo v četrtek, 14. decembra, z odhodom ob 7. uri. Prijavite se lahko po tel.: 422-241. Koncerti Koncert ob jubileju Kranj - V dvorani Gimnazije Kranj bo danes, v petek, ob 19. uri ob 33.letnici obstoja koncert Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Nade Krajnčan. Kot gost bo nastopila Komorna skupina čelistov Glasbene šole Kranj, mentorica Zdenka Kristl- Marinčič. Koncert na Breznici Breznica - V kulturnem domu bo danes, v petek, ob 18.30 v počastitev rojstva Franceta Prešerna koncert Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Žirovnice. Gostuje tudi Mešani pevski zbor Revoz iz Novega mesta. Gosti iz Freisinga škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20. uri koncert, na katerem bosta nasto- Eila ansambel za staro glasbo Der leine Kreis Freising iz Freisinga pod vodstvom Josefa Goergeja, lutnjar Christoph Eglhuber in Komorni pevski zbor Loka pod vodstvom Janeza Jocifa. Program povezuje Marko Črtalič. Koncert KPZ WZ Škofja Loka Škofja Loka - V kapeli Puštals-kega gradu bo jutri, v soboto, ob 19.30 na koncertu nastopil Ženski komorni pevski zbor WZ škofja Loka pod vodstvom Pavle Grahek. Kot gost sodeluje Komorni zbor Pentakord pod vodstvom Mira Kokola. Ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna Kranj - Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev kranj vabi na koncert v počastitev rojstnega dne dr. Franceta Prešerna, ki bo v torek, 5. decembra, ob 17. uri v prostorih društva na Tomšičevi 4. Sodelovala bosta ženski komorni zbor Lipa Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Draguške Vlašič in moški pevski zbor DU Kranj pod vodstvom Nade Kranjčan ter znani citrar Marjan Beton. Od Vrbe do Kranja Kranj - V župnijski dvoran" bo danes, v petek, ob 19.30 večer v spomin Franceta Prešerna. Slovenske pesmi bosta pela mešana zbora Gallus iz Kranja in Anton Vovk iz Breznice. Dobrodelni koncert Kranjska Gora - V nedeljo, 3-decembra, bo ob 16. uri v dvorani v Kranjski Gori dobrodelni koncert ki ga organizira Karitas Rateč m Kransjke Gore, Nastopili bodo ženski in moški pevski zbor & Kranjske Gore, pevski zbor Jubilante, pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave in učenci Glasbene šole Jesenice. Prireditve ^ Spominska proslava J Vrba - V Prešernovi rojstni n» bo v nedeljo, 3. decembra, od >_ uri spominska proslava z reclta'°a Prešernovega Sonetnega vene. Nastopili bodo igralci Gledališč Nastopili Tone Čufar in iledališca Bon- Bistrica ob glasbeni spremljaj Primoža Kerštanja, kvaliature. « Matjaža šurca, flavta. Slovensko božično presenečenje V počastitev občinskega praZ'11' ka predstavlja Andre Blumaue' SLOVENSKO BOŽIČNO PRESt' NECENJE. V petek, 1. decemW* bo med 8. in 11. uro blagoslovljen^ božično drevesce potovalo p° S km dolgi progi, po preddvors*1' šenčurski in kranjski občini. Ob IV uri bo drevesce prispelo na Glavn trg v Kranj, kjer se bo začel? njegova postavitev in krasitev. w 17. uri bo svečano prižiganje nasledil bo blagoslov župnika " dekana g. Staneta Zidarja. Nas^ pili bodo Edvin Fliser, WZ Kranj Glasbeni vrtec Bobenček in AnJJ Blumauer z orglicami. K izveo^ prireditve so pripomogli: domacjF Makek - družina Skuber z JeZ*^ kega. Avtosalon Vrtač Visoko Z Kranju, sodeluje pa tudi gosf,,no Stari Mavr. Običaji Podljubeljčanov Podljubelj - Od 2. do 31 -j£ 1995 se bodo v zgornjih prost^L gostilne Ankele vrstile razne V* editve pod skupnim naslov°« "Zimski čas pri nas in okoli nas; Na temo zimskega časa bo na" reč domačinka Marija Krašo^, pripravila razstavo, delavnico r^j. nih del, predavanja o prednovo' nih praznovanjih v njihovem jjjj in drugod, pripravila zimski po^ na Kofce, pokušino domaČih K° in morda se kaj. Tako bodo domači in tuji obiskovalci SP° *V|di poleg podljubeljske kulinarike ' šege in običaje prebivalcev tey kraja. V Kranju bo zažarelo božično drevo Slovesnost ob prižiganju luči bo drevi ob petih na kranjskem Glavnem trgu, božično drevo pa bo Andre Blumauer odpeljal z Jezerskega ob devetih dopoldne. Pobudnik in organizator prireditve je namreč svetovni popotnik z orglicami Andre Blumauer, ki je z blagoslovljenim božičnim drevesom, običajnem v zahodnem svetu, že lani želel razveseliti Kranjčane. Letos se mu želja vendarle uresničuje. Danes ob devetih bo dekan Ciril Lazar na Jezerskem blagoslovil božično drevo, darilo domačije Makek, približno ob enajstih pa bo drevo že na kranjskem Glavnem trgu. Tu ga bodo postavili in okrasili, ob petih zvečer pa na njem svečano prižgali luči, ki bodo ves december žarele v prazničnem mestu. Drevo bo blagoslovil tudi kranjski dekan Stanislav Zidar, slavnost pa bodo popestrili še Edvin Fliser, otroški pevski zbor in seveda Andre Blumauer. Gospod Blumauer, od kod ta velika želja? "Za božič 1983 sem za Walt Disnev World v Orlandu na Floridi napisal božično pesmico When december comes and knoeks on my door, ki gre v prevodu nekako tako: Ko december pride in potrka na moja vrata (Ko sneži, kot vedno popreje/ Ko planine v sijaju zableste, sem vesel/ saj po tem vem, da bo božič kmalu tu). Čeprav pravijo, da mi je bilo, kot se zdi, veselje dano v zibel, čutim v tem predbožičnem času toliko več veselja, dodatne energije, to; r»line v srcu. Napisal sem nekaj epih pesmic, kot Vesel' Ribn'čan, Veselo v Kamnik. May Havvaii, Buenos di»s Guadalajara, It snows, ki vpa-dajo ravno v božični čas. , nazadnje sem za prvo TV oddajo Slovenije 17. decembra 1957 izbral in zaigral Bel' božič, prvič sem potoval ČeZ "* lužo prav na božič 1960..." Kako se ob tem času malčki po vsem zahodnem svetu vesclij0 obiska svojega "najstnika t svetega Miklavža? "Lista želja je daljša in pestrejša kot mlečna cesta. Ravno ob tem prvefO predbožičnem prazniku povsod zasvetijo božična drevesca kot simbol tega "naj družinskega praznika." Pri prižiganju luči na drevescih menda sodelujete tudi vi? "Vsako leto, že 35 let, kjerkoli sem, pomagao1 pri prevozih, prižiganjih in žegnanjih drevesc-Letos pa se mi v Prešernovem mestu uresničuje srčna, desetletja stara želja: prvif v Sloveniji bo potovalo blagoslovljeno božično drevo z Jezerskega v Kranj, kjer bo krasil0 mesto in, upam, pogrelo in pogladilo čustva in srca mnogih." • H. J. ^ HALO - HALO GORENJSKI GLAS @ TEL.: 064/223 111 l!?*IWo ** •M«*« «|»re>jt>m«»« po telefonu 060223-111,faksu 0641222-917 aH osebno na %*Z°vi 1 v K«"/« povošti - dolZ30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in f°«««ft v rubriki- Izredno ugodna. * * ^ i^VTO ŠOLA B in B m.: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLAJ Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. izpit ZA TOVORNJAK V Avto soli B. & B. mf AVTOBUS Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Nakupovalni izlet jyro šola v"g. humar Palmanova 5.12., Madžarska Rozman, tel.: 064/715-249 Lenti 7.1 Z, Trst 19.1 Z NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 4. decembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 gostišče V prijetnem ambientu in ob mirni glabi Vam postrežemo s pestro izbiro jedi, tudi morskih rib in sadežev, vrhunskimi vini najboljših I *averna slovenskih proizvajalcev in vedno svežimi okusnimi sladicami. Sprejemamo rezervacije za SILVESTRSKO MOĆ ob živi glasbi. Inf U TRŽIČ Pralni stroj P. S. 608X Sušilec perila S. P. 600 X Barvni TV BTV 51-55 TTX Prodajni pogoji: gotovina: 13 % popusta čeki: 10 obrokov brez obresti, NOVOLETNI POPUSTI l^TNESS MVNA Bodoče mamice w dojenčki Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 Cena samo 600 DEM. JA-MITOURS, Kranj, tel.:224-130 ali 213-160 že za samo 57.520,-že za samo 39.770. že od 46.000.- dalje Sporočamo, da bo od 27.11. do 31. 12. trgovina odprla od 9. -19. ure, sobota od 9. - 12. ure. Dobro založena trgovina vas VABI in PRIČAKUJE, tudi na MIKLAVŽEVEM sejmu v Kranju. Organizira v decembru 1995 tečaj DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA. Inf. na tel.: 52-155 Rekreacijo v frtnessu in savni zaprtega tipa vam nudi Mojca, d.o.o., Podnart. V butiku ORHIDEJA na Tomšičevi 23 Kranj, nasproti gradu KIESELSTEIN vam nudi razna oblačila za bodoče mamice in dojenčke. Odprto od 9. - 12. ure od 14. - 19. ure; sobota od 9. -12. ure. Tel.: doma - 327 144 jfEGGI TOURS iKOFJA LOKA faPucinski tr%7 1*0 NAKUPIH Z M-VlOBUSOM fftNO - DARILA ffiOTEKA VIKY, ŠENČUR GASILSKA 9 f*4 41 384 ^VDIMO PROSTOR ZA LUPINE! ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax: 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka, tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 Lenti, 14.12.. božični Munchen 16.12., Trst 12.12. Drinovec tel.: 064/731-050 Najcenejša in največja izbira buteljčnih vin slovenskih vinogradnikov že od 220 SIT dalje. Ob preselitvi v nove prostore smo razširili ponudbo daril domače in umetne obrti. Vsak pon. ob 18. uri pa se nam laho pridružite pri degustaciji. Pričakujemo vas vsak dan in tudi ob nedeljah. Odprli smo nov prostor za večje skupine. Nudimo hrano po naročilu. Rezervacije: Gostilna - Pizzerija Dare, tel.: 221-051 ZAKAJ PO BUNDE od 3.000 - 4.900, otr. puliji 1.200, flanela srajce 1000.-, otr. trenirke 1.300 - ZAKUPIH V 1-700, Dluze 1-900, otr bunde 1-900 " 4 500' NakuP na več čekovi TRGOVINA TUjjflo? TOSCANA, Tomšičeva 15, Kranj (v starem mestnem jedru) *}ALO PI-BlP HALO PI-BIP, 221-051, DOSTAVA PIZZ, MALIC, ZREZKOV, 12i-051 PIŠČANCEV, KALAMAROV IN SOLAT - PO NAROČILU! ^jAKUPO VALNI 03 Madžarsko - LENTI - vsak četretk in soboto ob 2.30 uri, odhod: avtobusna postaja Kranj, 'SLET Hotel Creina izPred žP°rtne dvorane na Planini. Tel.: 064/214-963 Milan *■'''','/','<- ..... LEKERO - NOVA TEL. ŠT.: 245-125, 245-124 Dobavimo in montiramo rolete, alu žaluzije, lamelne in plise zavese. Nudimo Vam tudi veliko izbiro notranjih vrat, strešnih oken in podstrešnih stopnic ter furnirane ali folirizirane stropne, stenske in talne obloge. Vljudno vabljeni! LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO 10 ŽE PEČENIH, BOGATO OBLOŽENIH SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH PIZZ! DOSTAVA NA DOM ZA 2.500.- SIT! f^ČLEKT ORODJE vrtalni stroj 580 VV-SIT 7.900, kotni brusilnik 1800 W - SIT 15.800, vibrac. 8iACK& DECKER vrtalnik 400 W - SIT 6.400, baterij, izvijač BD 9018 - SIT 4.000. FELISATTI TERMOTENICA-TRBIŽ • tel.: 0039-428-2586. (100 m od trga levo) [fKERO do.o. Razstavno prodajni salon j £• na Rupo 45 Mokrica pri Kranju rel.:245125 ali 245124 iKCUA PEČENIH PIZZ! fel.:221 051 oljni t qorjlniki Lamborghini 16-47 KW - SIT 33.300, garnit. za cisterno 5.900 SIT, dize Danfoss 800 SIT. term. rad. ventil Oventrop 3.000 SIT meš. ventil Besser 1" SIT 3.500. TERMOTEHNICA-TRBIZ - tel.: 0039-428-2586. Sobni digitalni termostati od 9.600 do 11.600 SIT (mod. Intellitherm), mod. Danfoss TP 5 E -11.200 SIT, mod IMIT CRX/2 9.500 SIT, kotlovna avtomatika 9.600 SIT TERMOTEHNIKA - TRBIŽ - tel.: 0039-428-2586. koala kranj Ugodni MIKLAVŽEVI NAKUPI vseh vrst obutev in copat po zelo ugodnih, znižanih cenah! VODOPIVČEVA 7, NA MOHORJEVEM KLANCU začetni organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 Računalniški tečaj °bliko vanje iz organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 c'line nadaljevalni tečaj organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 Knjigovodstva braingym ... . . . , zaplešite z nami v restavraciji park v kranju Sprostite zavoro v možganih! Tečaj iz uporabne kineziologije. Radovljica, 16. in 17. december (začetni) ter 13. in 14. januar (nadaljevalni). Informacije: 064/715-300 Vsako soboto v restavraciji Park (Brioni) lahko zaplešete ob zvokih žive glasbe. To soboto nas bo zabaval duo "X", naslednjo soboto pa duo "Bolero". Plesi se vsako soboto pričnejo ob 20. uri. Vabljeni! Dodatne informacije: Restavracija Park, tel. 064/221-203 TRGOCOM, a\o.o. LJUBLJANSKA CESTA S 64000 KRANJ Avto deli, olja, filtri, dodatna oprema, Renault, Zastava, Lada, GOlf, Citroen itd. Prtljažnik za kolo - 2998.- senčilo 45 cm 819.- antifirz 3 I 1050.- nihalna roka 1.500.- (7.101). ORIG. ATE ZAVORNE PLOŠČICE: TIPO - 4763.-, AX-4854.-; BX-5652.-; CLIO - 5.700.-, DIANA 2.750.-; GOLF II. 3.944.-; ALFA 33 4.771.-. ČRPALKA VODE R-5 6.838.-, LADA 3.367.-. R-18 7.803.-; Z-101 - 3.269.- ... Ugodnosti za avtomehanike, kleparje. V decembru popust nad 5.000 SIT 5 %, nad 10.000 SIT 10 % rekreacijsko DRSANJE v KRANJU, NA BLEDU IN JESENICAH zaplešite z nami KRANJ: urnik: sobote od 15. - 16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otoric nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,00 SIT BLED: urnik: sobote, nedelje od 18. -19.30 ure; cene: odrasli 400 SIT, otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenej drsalk 200 SITJESENICE: urnik: sobote, nedelje od 14. - 15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci Afrodita vabi na ples jutri, v soboto, 2. 12. 1995, v TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA in že zbira prijave za slilvestovanje, tel.: 064/324-258 V pričakovanju Miklavža Tržič - KUD Lom pod Storžičem je v režiji Ludvika Sokliča tudi letos pripravil krajš otroško igrico z naslovom "V pričakovanju Miklavža". Tržiški otroci si jo bodo lahko ogledali v dvorani kina Tržič v nedeljo, 3. 12. 1995, ob 10., 14. in 15.30 uri. Prireditev organizira ZKO Tržič ob pomoči občine. Kot so sklenili skupaj, bo Miklavž obiskal v nedeljo ob 11. uri tudi oskrbovance doma Petra Uzarja v Bistrici v Tržiču. Miklavževanje na Kokrici Kokrica - Jutri (sobota), 2. decembra, ob 15. uri prireja krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kokrica s pomočjo krajevne skupnosti in Turističnega društva Kokrica ter sponzorjev Miklavževanje za otroke. Prireditev z igrico, obiskom Miklavža in obdaritvijo predšolskih otrok bo v Kulturnem domu na Kokrici. Miklavž na Kokrici Kokrica pri Kranju - Jutri, v soboto, ob 15. uri prireja krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kokrica ob pomoči krajevne skupnosti, Turističnega društva Kokrica in sponzorjev v Kulturnem domu Miklavževanje za otroke. Miklavž v Cerkljah Cerklje - Miklavž je svoj prihod v Cerklje napovedal za nedeljo, 3. decembra, ob 15. uri, ko bo obdaroval vse otroke do drugega razreda osnovne šole. Pred prihodom Miklavža pa si bodo otroci lahko v cerkvi ogledali tudi zanimivo igrico Oh, ti darovi. Adventni večeri Cerklje - Tudi v letošnjem adventnem času bodo v veroučni učilnici v Cerkljah potekali Adventni verski večetri. Prvo od treh predavanj bo jutri, v soboto, ko bo večer s patrom Tomažem Podobnikom z naslovom Na pragu novega adventa. Dragi otroci! Sv. Duh • V soboto, 2. decembra, vas bo ponovno obiskal Miklavž s svojim spremstvom. Miklavža bomo pričakali ob 17. uri v kulturnem domu pri Sv. Duhu. Novoletno srečanje Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na novoletno srečanje, ki bo 12. in 13. decembra ob 16. uri v gostišču Marinšek. Podbrežani in Dupljanci se prijavite pri svojih poverjenicah, Naklanci in okoličani pa v ponedeljek, 4. decembra, od 9. do 11. in od 15. do 17. ure v Domu upokojencev v Naklem. Predavanja D| JL Lf ATI VIUKOST: DO 70 X 100 in r*aU#*fV#%l I OMAME IN FILMI 10 BARVE 50 ŠTEVILO IZVODOV lOO BJ 1 |PJ mesecev, prodam. ©891-835 ^> Prodam nov otroški pograd 20.000 SIT. © 218-929 PRIDELKI Prodam KRMILNO REPO po 3 SjJ Zalog 32, Cerklje na Gor. Prodam KISLO REPO in JEpJjJ KROMPIR. P 421-485 Krmilno peso, prodam. © 49-252 29680 _ ___x Prodam SENO. ©66-459 _J^l Prodam drobni KROMPIR za KJjJ Zg. Bitnje 20, popoldan Prodam krmilni KROMPIR. *^Jj 581 _ 0& Večjo količino ŽGANJA, ugoj-jj prodam. »0608/84-332 Prodam drobni KROMPIR za krjjj Sp. Brnik 63, Cerklje Prodam kvalitetni hlevski &®L Zasip. »77-931 Neurejena gostilna FR'BENK, Križe, pri C. Kokr.odr. 3,tel.!d7W" vas vabi na malice, nedey$ka Kosila, j ter jedi po naročilu. / \ fm taHo sprejemamo / Silvestrovanje! OBIŠOFENASI J?ek, i. decembra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 43. STRAN • GORENJSKI GLAS SOVINA Z OBLAČILI ggPRTO od 9.00 do 19.00 SOBOTA od 8.00 do 13.00 f HUJE 33, KRANJ tasprotj slaščičarne Čebelica) 1.800) vSjgOPAJKICE 1.600) jSjgOJKE UNICO 2.800) SjgjBAŽNl PULOVER 1.700) S^EN PULOVER 2.600) SEOSKA TRENIRKA 1.390) Pjg^VELUR JAKNA 2.200") ^Hka izbira drugih artiklov! Vabljeni! &10.11S5STHIOGL4SOM ?c DODATNIH 10% POPUSTA Prodam TRAVNIK K.O. Kokrica, primeren za vrtičkarstvo ali kmetijstvo. Šifra: VIKEND 201*7 KUPUJEMO -PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO : STANOVANJA. HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, KOROŠKA C. 16. KRANJ, 22-33-00 HIŠE prodamo: v BITNJAH hišo s poslovnim prostorom, parcela 500 m2 in dvostanovanjsko hišo novejšo, na parceli 760 m2; v KRANJU dvostanovanjsko hišo na parceli 700 m2. MIKE&CO O 216-544 aooee PARCELE GRADBENE PRODAMO: Kranj Primskovo 2500 m2 ob cesti, Huje 2 parceli po 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo; Podkoren 2000 m2 za gradnjo apartmajev. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29643 VIKENDE PRODAMO pod Krvavcem 700 m2 n.v. nedokončan vikend na parceli 3 ha -f 1 ha gozda. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29644 V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 370 m2 po 80 DEM/m2 v Bitnjan prodamo zazidljivo parcelo 200 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 »s« ostalo_ tfeani BALDAHIM za prikolico v« 5 Makedonija. Slapar, Zupano-v^JL Šenčur 29862 &KARSKO STOJALO, novo, pro-;^Po telefonu. 0332-320 29961 ju^J10 pomoč za občasno nego dZrr* osebe na domu v dopol-jj«kem času. 0802-572, popol- _30032 ^OSESTI_ J^ODAMO v Medvodah prodamo -"»eno hišo, cena 150.000 DEM, k-«iso prenovljeno hišo v Stražišču 030.000 DEM, hišo dvojček v p^fah za 150.000 DEM, v Pirničah pisarno visokopritlično hišo na Jlj*" 700 m2. Lescah večjo po-BCTo hišo ob glavni cesti, v Zg. rm't visokopritlično hišo in 1.000 sČ^jKERN Kranj, O221-35327440 VIHAMO v Železnikih prodamo v Kraniu v bližini w!59a prodamo poslovno stano-|^wo hišo - dvojček, v Bitnjan 20 Qn»^ara "'sa, visokopritlična, en-ih^ostropna, vel. 10 m x 10 m, 780 l&Parcela, vsa oprema. K 3 KERN N^ljg-O.O., 221-353_28770 v Žireh ugodno hišo z kSTP. cena la 110.000 DEM. K 3 28771 Kč5ft cer Kupim JUGO koral ali R 4 GTLoJ letnika 1988 dalje. Nudim oWv" gotovini. O 41-893 Prodam JETTO JX, letnik 1 M reg. do 11/1996, cena po dogo** O 325-435_ Prodam VW 1200 J. letnik 1973. «jk do konca leta. Razinger, O 8O0-' 29709_ Vse vrste vozil uvoz iz IMemčiJ? n* zalogi preko 40 vozil. Kredit do » stato za staro. Provoz Hrušica- . 064/871-272 ali 0609/635-55" g 0609/633-333 odprto od 10' ' ure ob sobotah od 9. - 13. ure Oddamo trosobno neopremljeno komfortno stanovanje z vrtom in garažo v Stražišču. MANDAT O 22- 44-77 29867 Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI, ODDAJANJU in NAJEMU hiš. stanovanj, poslovnih prostorov. MANDAT B 22-44-77_29871 PRODAMO dvo, tro in štirisobno stanovanje na Planini. MANDAT O 22-44-77 -»»ti J 996 ■"n vami msanam «eegi dim 26 x 70 cm;motivi: ROŽE ŽIVALI,AVT0M0BIL,GRAD pri količini 1000 kom možni motivi po želji 1996 dim 6,5 cm x 11 cm koledarski del z Imeni in prazniki OSTALI ABTIKLI.ki so na voljo z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 96, (suho cvetje, ženski akti,narava,cerkve,svetovna morja, znamenitosti sveta, gradovi na slovenskem, avtomobili rokovniki, usnjeni obeski, majice, kuliji... Unikatna darila. OBLIKOVANJE, TISK, NAPISI, REKLAMA teljfax 063 741 104, tel. 063 783 241 V-okolici Radovljice oddamo 3 sobno in 1 sobno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 29670 Prodam 2 ss v Šk. Loki. O 622-710 29706_ V Radovljici in okolici najamem stanovanje do 200 DEM. 0714-120 29718 V Radovljici prodam garsonjero ali menjam za Kranj. 0715-491 29724 V Tržiču prodam lepo urejeno, sončno in popolnoma opremljeno 2-sobno STAN0VANJE.O213-516 29777 Na Bledu - alpski bloki, IV nad., prodam 1 ss. O 741-596 30024 jekovec) ,4 PETER M>> Senično 27 pri Golniku, tel./fax: 064 58 &9 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6-13.30ure,sob.:9-12ure pon., čet.; tudi od 16-18 ure V Kranju prodamo 2,5 sobno STANOVANJE, v Tržiču eno in trosobno, na Jesenicah garsonjero ter eno in dvosobno stanovanje, in v Radovljici enosobno stanovanje. V Kranju KUPIMO več eno, dvo in dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma, v Tržiču .Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 052-233_ 29861 STANOVANJA PRODAMO KRANJ enosobno Likozarjeva 33 m2 takoj vseljivo 58000 DEM, dvoinpolsobno Vodovodni stolp 68 m2 85000 DEM, dvoinpolsobno center Prešernova 76 m2 takoj vseljivo 69000 DEM. POS-ING.d.o.o., Lj., O061/126-23-29, od 9-18. ure 29882 STANOVANJA PRODAMO ŠKOFJA LOKA v centru 75 m2 99000 DEM, mansardno 3,5 sobno 84 m2, 90.000 DEM. POSING, d.o.o.. Lj., O061/ 126-23-29. od 9-18. ure_29863 Prodam ali menjam 74 m2 STANOVANJA za hišo iste vrednosti (Planina III). 0326-323 30035 PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-23! ZDRA^E' UUBE2EN.« nEN/^R? POKLIČITE! Zlato polje - oddam ali prodam 3 sobno STANOVANJE s telefonom. O 325-649 ali 225-342 30036 V Kranju, Škofji Loki in Medvodah ter okolici kupimo samostojno ali vrstno hišo z vrtom. Cena do 210.000 DEM. POSING.d.0.0., Lj.. 0061/126-20- 13 30064 STANOVANJA PRODAMO; v šk. loki prodamo enosobno stanovanje 40 m2, 4. nadst., CK. tel., SAT, balkon, vseljivo takoj. Cena 52000 DEM. POSING.d.o.o., 061/126-20-13 30055 V Kranju oddamo slovenski družini komfortno delno opremljeno 3,5 sobno stanovanje 80 m2 ter opremljeno 2 ss v Šenčurju. APRON, 331-292, 331-366_soose V KRANJU KUPIMO manjše stanovanje s CK ali brez 2 ss in 2,5 ss ali 3 ss na Planini II ali III, ali v severnem delu. UREDIMO PREPIS. APRON 331-292.331-366 30057 Najamemo več stanovanj na Gorenjskem. Oddamo garsonjero v Kranju in 2 ss v Stražišču. ROBSUS d.o.o. O 324-165 30063 KUPIMO: z gotovino kupimo garsonjero ali 1 sobno stanovanje ter 2 sobno, lahko brez CK. MIKE&CO O 216-544 30073 PRODAMO: Center - 2.5 sobno, 63 m2, etažna CK; Planina - 2.5 sobno, 75 m2, II nad; Vodovodni stolp - 2.5 sobno, 68 m2 etažna CK, MIKE&CO O 216-544 30074 Mlajša zakonca brez otrok Iščeta neopremljeno manjše stanovanje, do 200 DEM. O 325-273_30079 PRODAMO STANOVANJA 1.5 sobno 53 m2 na Planini 3 v 7 nadstropju z opremo, 3 sobno stanovanje 77 m2 v pritličju prodamo po 950 DEM/m2. K 3 KERN 3 221-353 30089 OLJNI GORILCI regulacijska oprema, montaža, meritve, servis ELTEH Kranj d.0.0. 331 482 V KRANJU In ŠKOFJI LOKI kupimo garsonjero ali enosobno in dvosobno oz. trisobno stanovanje. POSING.d.o.o., Lj., O061-126-23-29, od 9-18. ure 29884 V Kranju najamem enosobno opremljeno STANOVANJE v bloku s tel. in CK, do 400 DEM(brez provizije). 0710-104, dopoldan 29904 Oddam 3-sobno, delno opremljeno stanovanje, garažo. Šifra: PRAZNA HIŠA_29906 Kupim STANOVANJE v Kranju od 40-50 m2 (gotovina). O324-603 29924_ Kupim STANOVANJE 2+2 na Planini. 0324-313 29946 V Škofji Loki išče mlada družina v najem 1 ali 2 sobno stanovanje. 0621-023 29951 Prodam GOLF dlesel, 0421-227 letnik 1991. R 4 GTL. letnik 1992. 41000 km. bela, 6200 DEM, prodam. »52-124 29667 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 2/12796. 0401-010_, 29668 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil Mercedez, Opel, Golf, Honda, Hvundal, Nissan. Renault, Škoda ter Lada. Odvoz in prepis na naše stroške. 0061/344-929, 0609/614- 013 29669 Prodam GOLF TD 1.9, model III., bele barve. 0736-568 ali Avto servis Bled, 0741-116 29678 Proam AX 1400 GTI. letnik 90, z dodatno opremo, reg. 15.7.96. Udo-vič Miran, c. na Klanec 57, Kranj Prodam R 9 diesel, letnik 1987, reg. do 6796. Đ323-510 29684 rt I1L WJO-i\dio-iUrm- mobilehSMJv Stružnikova 19, 64208 Šeni^ Tel..Fax: 064/4lZSJJ- AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo in mor< ■,t«»» AVTOMEHANIKA KRMEU • avtokleparstvo • avto I i carstvo • ovtoelektrika Del. čas: delavnik od 6. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure CITROEN SERVIS Gorenja Dobrava 7, 64 224 Gorenja vas Tel./fax: 064 681 094 Opremljeno SOBO z uporabo kopalnice in kuhinje dobi samski moški. 0327-950 30012 Kupim enosobno STANOVANJE ali garsonjero v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: GOTOVINA 30020 RADIO 104.5 105.9 107.3 107.5 OGNJIŠČE Prodam LADO SAMARO 11/92, dobro ohranjeno, 3 v, bele barve, cena 7200 DEM. 052-158 29665 Prodam DAIHATSU APPLAUSE 1.6 XI, letnik 1990, metalno siv. ©624- 221_29694 Prodam rdeč R 5 flve, letnik 11/88, lepo ohranjen. Delavska c. 19, Kranj, Stražišče 29696 Prodam NISSAN SUNNY GLX 1.1, 87, na novo registriran. AVTO GABE-TA, Naklo, O47-340 29597 PEUGEOT 205. I. 86, prvi la»"J servisna knjižica, sive kov. t>a , 80.000 km, prodam. Q312-255j^ ŠKODA FAVORIT, letnik 90, m^Jj! barve, prvi lastnik, ohranjena, u9 .} no. Q312-255 ____2> Prodam HONDO CIVIC, letnik dobro ohranjen. O 621-922 Prodam GOLF, letnik 1987, barve, cena po dogovoru. 29719 _ MAZDA 626 2.2 I, letnik 90. *aJ servo, ABS. 0725-315 __;> Prodam BOLHO, letnik IS86^ delih. 0714-106, popoldan Ugodno prodam JUGO 55, 1985. reg. do 4/96, trg 8, Škofja Loka 55? Okom, ^ Po delih prodam Z 101. Z 750 inL, P. 053-176 J> Prodam R 4 GTL, rdeč, 45-396, dopoldan FIAT TIPO 1.8 ie GT. stekla, centralno zaklepanje, SP ^i-sedeži, katalizator, nezaleten, 'j^jo ca avtomobila, prodam za '''^1 323-751 tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli! ODKUP AVTOMOBILOV. 0064/692-194 28114 Prodam 4 komplet KOLESA GOLFA 13/55. 046-416 29512 Štiri NOVE GUME TOP GRIP 155/70 R 13, prodam. 0324-094 29689 Prodam 4 nove GUME 175x65-14 exact M+S in 3 s platišči 165x70-12. 0632-110_29714 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. 0332-101 29774 Poceni prodam 2 ZIMSKI GUM112 " s platišči za fičota. Đ64-323 2984/ GUME in PLATIŠČA za Ascono Opel 185-70-13 poceni prodam. 0327-950 30011 Prodam aluminjasta PLATIŠČA za FORD FIESTO. 0620-259 30050 VOZILA Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem torek, četrtek, petek, sobota. O49-442 29008 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo -Portogruaro s kobmijem, sreda. 049-442 29010 Odkup in prodaja vozil in prepis. ADRIA AVTO, Partizanska c, Šk. Loka. 0634-148. 0609/632-577 TRGOVINA: • LAMELNI PARKET • LEPILA • DISPERZIJSKE BARVE BARVE ZA LES • PLESKARSKO ORODJE • LEPILA KERAMIKO • DEMIT FASADE • STENSKE TAPETE , SAMOLEPILNE FOLIJE • VIJAKI ASPA • ČISTILA • KLJU^ ZA VRATA IN OKNA (UVOZ HOPPE) • POHIŠTVENA VODILA 5 OKOVJE "BLUM" • DETERGENT ZA ROČNO POMIVANJ POSODE IN MEHČALEC ZA PERILO TOČIMO V VAŠO EMBALAŽ'-' posebna ponudba mavčne ploščo ZA IZDELAVO SPUŠČENIH STROPj^ IN PREDELNIH STEN Z VSO POTREJJg PRIPADAJOČO P0DK0NSTRUKCWJ debelina 10 ali 13 mm (vodoodporne, protipožarr* NOVO! Električna orodja Plačo sistemi: Neskončno število rešitev za vse zahteve modernega gradbeništva Pri vsaki vrsti gradnje, iz starega v novo in za vse tehnične zahteve, zagotavlja Plačo učinkovitost in uporabnost. POLEG UGODNIH CEN VAM NUDIMO TUDI SVETOVANJE IZVAJAMO TUDI , ,„ ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVA DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 7.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 89 !etek, 1. decembra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 45. STRAN • GORENJSKI GLAS i^dam R 4 GTL, letnik 1989. ^5-313_ 29758 SUZUKI 1.6 16 V, star 8 ijjcev, elek. stekla, cen. zakle-sll^servo volan, g325-035 29757 J^am karamboliran JUGO 45 AX, <^2g87. »725-611_29769 )v£L CALIBRA 2.0 I, letnik 1991, q2? km, ABS, klima, alarm, radio, f*, ni uvožena, >-0??rn za 26500 "t. «242-277 ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V MESTNI OBČINI KRANJ • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO • VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN PO TEL ŠT. 373-161 fi\P E, letnik 1989. 90.000 km. 3 j^ji nove gume, reg. do 4/96, za 7200 DEM. «242-277 MICRA 1,2 letnik 1992, ,5gSAN km, prvi lastnik, metalno črne «5e- za 11.500 DEM. »242-277 KJjAN MICRA 1.0. letnik 1987, h^T*0 km, 3 vrat. lepo ohranjen, ^arn za 6200 DEM. «242-277 ŠKODA FAVORIT 135 L. letnik 10/ 91, 26500 km. prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam za 7000 DEM. «242-277 29766 HYUNDAI ACCENT 1.5. letnik okto-ber 1994, 5500 km, 4 vrata, servo' volan, ABS, sončna streha, zračna blazina, radio, prodam za 21000 DEM. «242-277_29766 Prodam JUGO 45 AX. letnik 1988, reg. do 7/96, cena ugodna. »328- 292_29769 Prodam LADO SAMARO, letnik 1988, zelo lepo ohranjeno, cena ugodna. «328-137 29770 Prodam SUBARU LEGACY KARAVAN 4 WD, letnik 1991, 92000 km. prvi lastnik, redno servisiran, dodatna oprema, cena 18800 DEM. «861-680 29775 VVARTBURG KARAVAN, letnik 1987, reg. do 7/96, 600 DEM. Stibelj, Koširjeva 4, Škofja Loka 29782 PTFE TEFLONSKA MAZIVA QMI vam nudi: ' postavno doziranje ob menjavi olja - do 100.000 km zaščite [ °° 90 % manjša obraba motorja - povprečno 7,3 % večjo moč motroja Oprečno 5 % manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu Povpr. 12 % boljša Kompresija - manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE. Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 , 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 f PORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 5- AVTOMEHANIKA DONKO. Predoslje 113. Kranj; tel.: 064/241-298 5' AVTODELI PLESTENJAK. Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 l AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180, Kranj, tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.o.o., Ljubljanska c. 5. Kranj, tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR. Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. KM - Krničar Milan, Dvorje 93. Tel.: 064/422-221 , 11. CHEMO. C. Staneta Žagarja 53. Kranj; tel.: 064/241-442 12. AVTOSERVIS KADIVEC. Pipanova 46. Šenčur; tel.: 064/41-573 13. KUNCIC VOJKO. Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 , 14. SERVIS VRTAČ, Visoko 77 a, Visoko; tel.: 064/43-019 ^5. AVTOMEHANIKA VALJAVEC. Ilovka 17. Kranj; tel.: 064/211-977 16. NBA d.o.o., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 AVTOMEHANIKA GOLOB, Polje 4 b, Begunje; tel.: 064/733-506 18. ČOP d.o.o., H. Verdnika 23 a. Jesenice; tel.: 064/84-366 19. AVTODELI ZMIGOVC, Titova 21. Jesenice; tel.: 064/861-015 ^ 20. AVTO IN. Titova 69, Jesenice; tel.: 064/862-225 <1- VALANT BLED - KORAL. Železniška 6. Lesce; tel.: 064/718-596 «. VALANT BLED - KORAL. Ribenska 6, Bled; tel.: 064/741-317 23. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a. Tržič; tel.: 064/58-850 24. BENEDICIC DARKO, Zlganja vas 27, Tržič; tel.: 064/58-771 25. JENKO, d.o.o.. Virmaše 109; tel.: 064/632-346 26. PROFIL. Virmaše 70; tel.: 064/631-240 Šk. L 27. FAZER, d.o.o., Spodnji trg 2a, šk. Loka; tel.: 064/621-073 28. SERVIS PRODAJA LUŠINA. Gosteče 8; tel.: 064/632-286 29. AVTOŠPORT, d.o.o.. Zbilje 12; tel.: 061/611-450 30. TAPOS. d.o.o., Gorenjska c. 3, Medvode; tel.: 061/613-352 31. SIMAX Masljeva 11, DOmžale; tel.: 061/721-656 32. MISA, d.o.o., Podgorska Pot 2, Kamnik; tel.: 061/814-091 33. BENCINSKI SERVISI OMV-ISTRA VERTIGO, d.0.0., Mestni trg 27, Škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 CfJ^8™0 GOLF JGL, letnik 1982, Ca 3100 DEM, reg. do 7.4.96, <^barve. «53-537_29785 l$W?am SUZUKI SvVIFT 1.3 GLX, !*?K 1990, reg. do 28.11.96. «733- ____ 29786 l98QdarTl FIAT TIP0 17 D' l6tnik JjTj^cena po dogovoru. «66-231 ig^am LADO SAMARO 1300, I. ^os °9led popoldan od 15. ure. ->^J3, Smlednik_29792 &.UNO 75 SX IE, letnik 1990, reg. ^rv • Povoženih 52000 km, črne tonirana stekla, katalizator, c^' 8tekla, centralno zaklepanje, a Do doaovoru. D85-483 29794 J^am NISSAN SUNY 1.6 SLX, C°ženih 75000 km, reg. do 8/96, letnik 1988- grafitne metal 8 cena po dogovoru. «50-629 !3^0 Prodamo: ŠKODO FAVORIT 'stniiT^' letn'k 1993, CLIO 1.4 RT/5v. Itoi 1"3. R 5 CAMPUS, 5 v, letnik Vj- R LAGUNA 2.0 RT. letnik 1995. Sjj *a vozila ugoden kredit. «422- 29817 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, prevoženih 35000 km. «634- 148 29821 Prodam R FUEGO, letnik 12/83, dobro ohranjen. «310-537, možna menjava 29325 Prodam OPEL REKORD 2000 S, letnik 1980. «860-328 29829 Prodam FIAT UNO 1.7 GS, letnik 4/ 94, metalno sive barve, 5 vrat. «733-024 29831 JUGO, letnik 1990, naprodaj. «58- 174 29834 Prodam FORD FIESTA 1.4 GHIA. letnik 1991, 5 v, kovinska barva. «47-340 29837 Prodam GOLF III.. letnik 1995. kovinska barva, 5 v, 1.6, 7000 km, kot nov. «47-340 29838 Prodam MITSUBISHI PAJERO 3.0, 7 sedežov, letnik 1989, izredno ohranjen. «47-340 29839 Prodam MAZDO 323 F, metalno siva, dodatna oprema, izreno ohran-jenena, prevoženo 60.000 km. 0213-380 29840 Prodam AUDI 80 TD, letnik 1989, izredno lepo ohranjen, kovinska barva. 047-340 29842 Prodam Z 128, letnik 1988, reg. do 6/96, ohranjeno. 0326-582 29843 Prodam VOLVO 850 GLT 2.5, 20 V.letnik 11/93, reg. celo leto, črne barve, maksimalna dodatna oprema. 0326-835, po 21. uri 29849 Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, reg. do 3/1996, cena 1.100 DEM. » 064/ 33-22-89 _29867 AX TGE, letnik 1990, zelo ohranjen, servisna knjižica, cena 8.900 DEM. tt 733-173 29868 Prodam zelo lepo ohranjenega GOLFA, letnik 1982, reg. do 20.10.96. «47-581 29852 Prodam 126 P letnik 1985, 3.9.96,. O 421-819 reg. do 29856 IALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 Prodam Z 101 1.1 GX, letnik 1987. reg. 7/7 96, cena 1700 DEM. «327-562, po 15. uri 29915 Prodam Z 101, letnik 8/89 in sesalec VORVVERK. ■ 211-690_ JUGO 55 KORAL, letnik 1988, reg. do 8/96, cena 3300 DEM. Marijan, Gorenjska 20, Radovljica, «714-879 29916 R 4 GTL. letnik 1988, solidno ohranjen, prodam. «224-305 29923 Prodam LADO SAMARO 1500. letnik 3/90, vinsko rdeča. 76000 km, cena 5500 DEM. «682-642 29926 m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1985, reg. do 2.9.96, dobro ohranjen, cena 1.800 DEM O 55-373 29859 JUGO 45. letnik 1989/90. 41.000 km, bele barve, prodam. « 311-964 29882 JUGO 45 A 87/5, rdeče barve, ohranjen, prodam. O 242-822 29866 Prodam GOLF, letnik 1980. » 736- 2 1 9 29872 Prodam JUGO 60, letnik 1989, rdeče barve. »324-642, po 17. uri 29885 R 18 TU, letnik 1986, brezhiben, ugodno prodam. »324-201 29886 Prodam R 5 diesel, letnik 1986, reg. do 9/96, ugodno. »332-257 29688 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992, reg. 10/96, 35000 km. »422-094 ŠKODO FORMAN, letnik 1992, prvi lastnik, reg. do 11/96, cena 8800 DEM, prodam. 0422-338 29894 FORD ORION 1,6 CLX, letnik 1991, z dodatno opremo, prodam. 0733- 380 29896 126 P, reg. do 11/96, prodam za 800 DEM. Sv. Duh 20 (pri cerkvi), Šk. Loka 29902 Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1989, bele barve, cena 3500 DEM, 63000 km. 0622-900_29907 Prodam KOMBI 850/88 ali po delih. 0714-865 29908 GOLF JXB, letnik 1988, kovinske barve, 10200DEM. 0331-852 29910 Prodam JUGO 55 KORAL, 5 p, letnik 1990. 0731-253 29911 Prodam JUGO 45, letnik 1989, bele barve, reg. 2/96, prevoženih 60.000 km, lepo ohranjen. 0326-726 29983 Prodam R5, letnik 1991. 29931 r323-291 Prodam HONDO CIVIC 1.4. letnik 1990. 0323-291_299» GOLF letnik 1977, zelo dobro ohranjen, poceni prodam, reg. do 5/ 96. 0715-096_29938 GOLF D, letnik 12/84. reg. 12/96 za 5400 DEM in R 4 TL. letnik 1984. reg. 10/96 za 1800 DEM. 0312-07629939 Prodam Z 750, celega ali po delih, mašina odlična, cena 5000 SIT. 0323-470 29941 AUTO KRAINKR CELOVEC, Volkeimatkterst. 184 7FL 0043-463-38330 /1j*> Prodam GOLF in Z GTL 55, zelo ugodno. 0862-624 29943 Ugodno prodam BMW 316. 0312- 442 29948 R 11 GTL ohranjen, 6500 DEM, R 5 I.87/5, 6000 DEM. 0323-298. 331- 214 29957 ODKUP-prodaja rabljenih vozil, konkurenčne cene. 0323-298, 331- 214 29968 Prodam JUGO SKALA 55, 1989. 053-659 letnik 29960 foto bobnar Prodam Z 101, letnik 1982, reg. do maja 96, cena 900 DEM. 043-053 Prodam AX TRS, letnik 90, dobro ohranjen za 8200 DEM. 0422-770 29967 R 4 GTL, tip 2, letnik 88. dobro ohranjen, prodam. 043-103 29972 CIMOS GA. letnik 1980, ohranjen, prodam. 0218-820 29975 Prodam R 0332-628 19 1.4, letnik 1993. MONTANA d.0.0. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/630-088 Delovni čas: od 9. do 17. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI, PEUGEOT ALFA 164 Q 3.0/V6, max. oprema, prvi lastnik, reg. 8/96 92 34.940 UN01.0 3V START, temna stekla, kat. 94 12.490 TIP0 1.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1/3 93 17.490 TIP01.6 5V, ABS. air bag, servo, el. pom. streha, cz., el. stekla, t. stekla 94 20.990 TIP01.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla 92 16.990 TIP0 1.9 TD SX 5V, metalic, servo, alarm, cz., el. stekla, radio, t.s. 90 13.390 TEMPRA 1.4 S, cz, g.s,t.s, radio, alarm 93 16.990 TEMPRA1.4SX, klima, servo, alarm, meglenke, cz, el. ogle., ei. stekl. 92 16.990 TEMPRA1.6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla in ogled, radio, alarm 92 17.490 TEMPRA 1.9TD,klima,daljin,el.og,e.s,t.s,cz,med,n.volan,alarm,SV. 93 18.990 FIAT C0UPE 2.016V TURBO plus komplet. max. oprema, metalik modra 94 39.990 LANCIA V10 1.1. FIRE KAT, meaiic el. stekla, cz, pom. streha, lita platišča, aicanata, klop 1/3, čudovito ohranjena 93 11.890 LANCIA DEDRA1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz. 92 19.490 LANCIA DEDRA 2.0, ABS, servo, klima, megl. e.s, t.s, cz, alarm-daljinski 93 21.990 LANCIA DEDRA 2.0 TD, ABS, servo, klima, megl, e.s, t.s, cz, alarm 92 20.990 LANCIA DEDRA 2.0 TD ALCANTARA, es, ts, so, ps, oz, MEGL, kot nova 93 22.900 OPEL C0RSA1.2 SWING, 2 x air bag, cz, el. stekla, 6 zvoč. ojač, t.s. 95 17.490 OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, air bag, koda, cz, e.s, t.s, klop 1/3 94 21.490 OPEL 0MEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik cz, t. stekla, el. ogledala - gretje, klop 1/3, meglenke, el. šibedah 90 17.490 SEAT TOLE DO 1.8 GLX, servo, cz, 4x el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, meglenke 94 23.990 PEUGEOT 309 SR, centralno zaklepanje, el. stekla, reg. do 6796 86 6.190 AUDI 801.9 TDI, klima, e.o, servo, cz, alarm, 4 x e.s, t.s, rakto, megl. 92 26.990 AUD1100 20 E AUTOMATIC, ABS, s.v, klima, cz, es 4x e o t s rokona. 92 24.990 GOLF II11.9 TD GL, 5V, klima, servo, E0, alarm-dalj, meglenke, klop 1/3 92 22.990 MERCEDES 300 D, If., cz, servo, radio, ABS, violet m, reg. do 8/96 91 42.000 PEUGEOT 405 1.6 model Italla open, s.v, cz, e.s, t.s, športni volan 92 18.490 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM AU KREDITNO KARTICO LB, CENE SOV DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. R 18 TU, letnik 1985, reg. do 5/96, prodam, cena 3900 DEM, bele barve, Šibedah. 066-649 29984 Ugodno prodam Z 750, letnik 1984. Klemenčič, Gabrška gora 1 A 29966 Prodam HYUNDAI PONY GLS 1.5. 64000 km, letnik 1991, maksimalno opremljen. 082-385 29990 VW PASSAT 1.6 CL. letnik 1990. metalno moder, elek. stekla, spojler, cent. zaklepanje, 67000 km, prodam, cena 16500 DEM. 0242-760 29991 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 10/91, reg. do 10/96. 0331-318 29992 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, reg. do 8/96, zelo ohranjen. 046- 401 29993 Ugodno prodam Z 101, letnik 1987. 0738-836 30004 Nujno prodam FORD FIESTA XR 2.1 1.8 16 V, 130 KM, letnik 1992. ugodno. 0733-585 30005 Prodam FIČOTA, letnik 1984, reg. 1 leto. 045-578 30025 OPEL VECTRA 1.8 I. CD. rdeča. 5 v. dodatna oprema, lepo ohranjena, naprodaj. Partizanska pot 7, Kokrica. 0217-580 30027 OPEL KADETT 1.3 limuzina, 1987, reg. 6/96, ohranjen, prodam. 0224- 594 30028 Prodam Z 101, letnik 1981, reg. do julija 96. 0332-115_30029 Prodam JUGO 45. letnik 1986, dobro ohranjen. 0421-719 30030 Prodam GOLF JXB 1.3, letnik 10/89, bele barve, tri vrata. 0326-323 30033 Prodam R19 1.4 RT, barva olivno zelena, el. stekla, centralno zaklepanje. 0 66-930 30037 JUGO SKALA 55, letnik 1991. izredno lepo ohranjen, bordo barve, Srva lastnica, prodam. 0221-437 «40_ R 4 GTL, letnik 1987. 80.000 km, reg.celo leto, cena 3000 DEM. 0325-667 30043 MONTERJA ogrevalnih naprav zaposlimo takoj. 0061/161-34-3428339 Zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar - enkratna priložnost. BOTON.d.o.o, 0222-014 29353 Zastopajte proizvode Road star- TV, video. HI-FI. avtoradiji. itd. BOTON.d.o.o., 0222-014 29364 Zastopajte prodajno uspšenico -VIDEO NADZOR - trgovine, lokali, hiše. BOTON.d.o.o., 0222-014 29355 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA. Informacije vsak delavnik od 8-10. ure. 041-438 29389 Pizzerija v centru Kranja honorarno zaposli DEKLE ZA POMOČ V KU-HINJI. » 222-430_ Pizzerija v centru Kranja redno ali honorarno ZAPOSLI NATAKARICO. ■ 222-430_ Iščemo DIREKTORJA v prodajni mreži. Informacije od 8. do 10. ure na 0064/310-155 29399 Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo! Nedelje prosto. 0064/ 212-634_29481 Za prodajo sadja, zelenjave v kiosku dobi delo študent-ka ali prodajalec -ka. Srfra: PO UČINKU_29525 Za redno zaposlimo KUHARJA z delovnimi izkušnjami. 045-038 29535 Gostilna v Kranju vzame v redno delovno razmerje mladega natakarja ali natakarico. 0332-122 29541 Imate čas, voljo, da uresničite sanje, vozite nov avto, izboljšate standard! Pokličite 0064/215-303 29631 Zaposlim delavca na žagi. Žagarstvo Lončar, Zalog 35, 0422-214 29671 TERENSKE ZASTOPNIKE za prodajo nagrobnih sveč, iščem. 0 332- 334 29681 Sprejmem delo na dom, lahko tudi šivanje. 0324-094 29688 ASTRA; omega nova vectra TIGRA od 28.500 DEM CORSA od 1 7.500 DEM VOZILA SO NA ZALOGI Z BOGATO SERIJSKO OPREM MOŽNOST KREDITA AU LE AS ING •4 Smo ena vodilnti firm na področju proizvodnje fasadnih materialov v Evropi. Za uvajanje novega Izdelka na področju Slovenije iščemo: POTNIKA Pogoji: - najmanj srednješolska izobrazba - 4 leta delovnih "izkušenj pri prodaji gradbenega materiala Prijave z dokazili pošljite na naslov: TERRANOVA Industria, d.o.o., Ljubljana. Tbiltsijska 57, 61000 Ljubljana, do 11.12.1995. VRBA d.o.o., Struževo 4 Kranj, tel.: 064/211-090 Prodam MARUTI 800, letnik 11.93. reg. do 11/96. 0725-321 3004s Prodam P 126. letnik 1990. 0328- 441 30052 Poceni prodam JUGO 55. rdeče barve, letnik 1989, dobro ohranjen. 0224-505. od 16-19. ure 30053 Ugodno prodam Z 101, letnik 1982, reg. celo leto. 0 327-940 sooeo Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987, garažiran, prvi lastnik, 6.100 DEM. 0 45-056 30069 Prodam OPEL KADETT, letnik 1991. O 733-250_30075 Prodam 126 P. letnik 1987. reg. do jul. 1996. 076-849_30078 Prodam FIAR TIPO 1.4, letnik 1990 in R 5 campus, letik 1991. 0 730- 114 30082 Jetta JGL. bela, letnik ,1981, reg. do 5/1996, lita platišča, prodam za 2.800 DEM.tt 47-628_30083 GOLF JL, metalik, 5 vrat, dodatna oprema, reg. do avgusta 1996, 2.900 DEM. O 47-628 30084 ZAPOSLITVE 2000 DEM in več z najnovejšim programom DZS. Možnost napredovanja, redne zaposlitve in dodatne stimulacije. Poskrbimo za uvanjanje in nudimo najboljše pogoje za delo. »51-812.0609/634-584 26178 Želite prodajati kvaliteten artikel z visoko provizijo jn nizko prodajno ceno. Novost na tržišču! Primeren tudi za novoletno darilo. »332-594 28071 Smo proizvajalec medicinskih proizvodov za osebno rabo. Iščemo akviziterje predvsem z Gorenjske. »802-274.801-211 28173 Zaradi širitve v našem prostoru iščemo zanesljivega KOMERCIALIS-TA-KO. zastopnika za prodajo strokovne literature in izobraževalnih programov. Nudimo možnost visokega zaslužka. Pogoj: resnost pri delu, iacton prevoz in telefon. Pokličite nas od 8. - i C. ure na » 061/264-474 29695_ Nudimo sodelovanje pri osebni prodaji naravnih kozmetičnih preparatov. »57-293, zvečer 29740 Vzamem delo na dom (lepljenje, sestavljanje, pakiranje). »332-643 29746_ Zaposlim samostojnega AVTOKLE-PARJA. lahko priučenega. Kličite od 7-8. ure ali od 18. do 19. ure na »241-168 29760 Nudimo priložnost za dober zaslužek, če ste pripravljeni delati pokličite »692-096, po 17. uri 29800 Sprejmem delo na dom (kovina-les). »66-461 29803 Nudim delo na domu. »620-019 29812_ Takoj honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. »222-233 29818 Zaposlim kvalificirano TRGOVKO, za opravljenim higjenskim minimumom. Informacije od 17. - 20. na Đ 064/ 241-157_29855 Mlajša upojenka išče delo na svojem domu. Đ 211-642 29860 Zaposlim TRGOVKO v TPC, honorarno ali redno, lahko tudi upokojenko! Naslov v oglasnem oddelku.29874 Ste v denarni stiski in radi prodajate, pokličite »874-061, od 15. uri 29905 Iščemo nove sodelavce za prodajo ekskluzivnih izdelkov. Pred vami je najbolj prodajni mesec, izkoristite priložnost enkratnega zaslužka. Pridružite se nam in ne bo vam žal. »715-702 29927 Zaposlimo TESARJA. TESARSTVO Emil Jerkovič, Zg. Brnik. »0609/ 631-012 29929 V Škofji Loki iščemo dekle za strežbo v šanku. »621-023 29952 Če želite zaslužiti 1500 DEM/mes, pokličite »327-034 v petek od 8-12. Ure 29959 Komunikativno žensko z znanjem tujih jezikov in računalništva, zaposlimo. «720-008 29969 'in m dobre Odlično si popraviš standard, če si brez zaposlitve in imaš čas. 0806- 179 29973 V okoici Kranja honorarno zaposlimo simpatično dekle za pomoč v strežbi. 0328-412, dopoldan 30001 VOZNIK B kat. z izkušnjami iščem službo. 050-874 30007 KOLEKTIV ZASTOPNIKOV MK IŠČE NOVE SODELAVCE ZA PREDSTAVLJANJE DODATNIH ŠOLSKIH IN OSTALIH POUČNIH TER RAZVEDRILNIH PROGRAMOV. REDNA ZAPOSLITEV IN DOBRO PLAČILO. 0218-402 (popoldan), 0609/637-492 (dopoldan) 30013 Nudim delo na domu. 084-360, po 17. uri 30023 Redno ali honorarno zastopniško In predstavniško delo na področju Slovenije nudi DZS, zaslužek 120.000 SIT. 0323-954 aH 063/720-688 30034 Takoj zaposlimo kvalificiranega trgovca ali trgovko. Trgovina pri Juretu Mlaka pri Kranju.«213-558 NATAKARICO IN VOZNIKA z B kategorijo, zaposlimo. 0 221-051, dopoldan sooee ŽIVALI Podarim 10 tednov stare PSE. 0719-067_29112 IRSKE SETRE z rodovnikom, cepljene, prodam, cena po dogovoru. 0061/554-677 29236 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. 0 730-517_29444 TELICO simentalko brejo, prodam. 0620-500 29469 .Prodam polovico KRAVE. 064-011 ROTTVVEILER MLADIČE z rodovnikom vrhunskih staršev, šampionskih prednikov, prodam. 0310-744 29551 Prodam TELIČKO simentalko 10 dni staro. Jezerska c. 47 29628 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmlie-nega z domačo krmo. Jarc, Voklo 39, Šenčur 29629 KUNCE OVNAČE, mladiče stare 2 meseca in breje samice, prodam. 045-532 29632 PLEMENSKE KUNCE francoske ovnače, stare 6 mesecev, samce in samice, prodam. 045-532 29633 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmlje-nega z domačo krmo. škofjeloška c. 33, Kranj 29660 Prodam mladiče NEMŠKE DOGE brez rodovnika. 0241-723 29663 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Luže 9, 043-026 29664 TELICO simentalko 5 mesecev brejo, prodam. 0061/612-747 29673 Prodam mesnata PRAŠIČA po izbiri, domača krma. Bašelj 17, Preddvor, 045-328 29674 Prodam dva teleta, stara 14 dni. Podgorje 65, Kamnik 29679 Prodam KRAVO sive pasme, 5 mesecev breja. 0736-705 29691 Prodam dobro MOLZNICO po drugI telitvi. 0714-192_29693 Prodam PAPIGE skobčevke, nimfe, mlade. 0 47-818 29701 Prodam PRAŠIČA. 043-451 29716 Prodam JACK RUSSEL TERIERJE psi so z rodovnikom. 078-341 29728 KRAVO simentalko mlado s teletom, prodam. Sp. Brnik 40 29727 Prodam PRAŠIČA za zakol 100-150 kg. Ažman, Suha 5 29732 Prodam SIMENTALCA za zakol ali rejo in hlevski gnoj. 0802-040 29735 Prodam TELIČKO In BIKCA simentalca. stara 7 in 6 tednov. Mekuč, Tupaliče 15, Preddvor, popoldan 29750_ Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne ter krmilni krompir. Zg. Bitnje 18 29763 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92, VISOkO 29764 Prodam PRAŠIČA 170 kg. Zalog 17. Cerklje 29756 Prodam meso polovico mlade krave. 049-362 29776 Kupim 10 dni starega TELETA simentalca. Zupan, 049-002 29779 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. 049-472 29788 Prodam 6 mesecev brejo telico in 150 kg težkega PRAŠIČA. Pot na Vovke 2, Cerklje 29804 Prodam mlado jalovo KRAVO in krmilni krompir, suhe smrekove plohe. Zg. Bitnje 17 29805 Prodam ODOJKE. 078-617 29BO6 Prodam TELIČKO težko 100 kg. 0714-065 29807 Prodam 2 bikca simentalca, stara 14 dni In več plemenskih črno belih telic. Podpečan, Brezje 17 D 29809 BREZPLAČNIH KUPONOV za male oglase, ki ne bodo vsebovali točnega naslova pošiljatelja NE BOMO OBJAVLJALI!!! Malooglasna služba Prodam 2 bikca simentalca. Mrak, Zg. Upnica 1 a_298io PRODAM OVCE Z JAGNJETI. 0874-201_29836 PRAŠIČE od 20 kg do 120, prodam za zakol ali nadalfno, rejo domača kram. Porenta, Cmogrob 5, Zabnica 29844_ Prodam JAGNJETA za zakol. 053- 841 29848 PRAŠIČA za zakol 140 kg, prodam. 0242-638 29861 Prodam BIKCA In teličko, težka 130 kg. Visoče 7 a, 0 56-029 29863 Prijazne MLADE MUCKE oddamo. 45-745 29864 TELICO simentalko bnrejo 7 mesecev, prodam. 0 45-814 29866 Kupim simentalca BIKCA do 350-450 kg. 0325-752_29974 Prodam SIMENTALCA 200 kg in krmilni KROMPIR. 0311-608 29979 Prodam TELIČKO simentalko A kontrola. Ziganja vas 17, Duplje 29981 Prodam mlado težko 9 mesecev brejo SIMENTALKO. Voglje. Na vesi 24 29982 Prodam PUJSKE 20-50 kg, domača reja. 0620-582 29987 Prodam teden stara BIKCA in teličko (frizijca). 047-604_29995 Prodam KRAVO sivko v 3 mesecu brejosti v tretjič. 0734-068 29998 ZLATE PRINAŠALCE, čistokrvne, stare 8 tednov, prodam. 0421-034 29676 TELICO črno belo, brejo 9 mesecev, prodam. 0401-086 29887 Prodam 100 kg težkega SIMENTALCA. «688-056_29889 Prodam dva BIKCA simentalca za nadaljno rejo. Šmartno 11, Cerklje 29891_ Prodam KRAVO po tretjem teletu In bikca, leto dni starega. Sp. Brnik 25, Cerklje 29893 Kupim BIKCA simentalca, starega 10-20 dni. Mubi, Otoče 1, «731-273 29896_ PAPIGE standard skobčevke, nimfe, agapornlse, prodam. 0422-415 Zaradi prostorske stiske ODDAMO TIBETANSKEGA TERIERJA, z rodovnikom, star 8 mesecev. 0223-168 ?9901_ Brezplačno oddam mlade KU2KE. 0733-697 29917 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, mladiče, prodam. 0421-034 29919 Prodam pol zaklanega mladega bika. 0403-332_29921 Prodajamo bele težke PETELINE za zakol. Beleharjeva 49, 041-875 KRAVO mlado za zakol, prodam. 0422-684 29938 Prodam TELETA težkega 100 kg čmobeti. 0421-464 29940 Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. 0733-713 29944 Kupim BIKCA simentalca, starega do enega meseca. 0696-045 29946 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. 049-269 29949 Prodam KLETKO za KOKOŠI nes-nice. 0880-124 29964 Prodajam KOZE in mlade kozličke. 043-710 29966 PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam. Poličar, Sp. Otok 2 pri Radovljici 29982 Prodam 160 kg težko telico simentalko. Pivka 7, Naklo 29954 Prodam TEŽKEGA PRAŠIČA za zakol. Vel es ovo 12 29968 Prodam PRAŠIČE za zakol, domača krma. Praprotna polica 10 30051 Prodam 10 dni starega TELIČKA , črnobelega. 0 46-022 30078 Ugodno prodam ZAJCE nem. lisec. Gasilska 7 a, Šenčur. 0 41-387 30061_ Prodam kravo simentalko primerno za zakol in prešiče 90-140 kg 0 421-238 30092 Prodam TELIČKA simentalca starega 10 dni. C. J. Bobnarja 7, Cerklje Prodam JAGNJETA. 0422-147 30006_ Prodam pol BIKA. 046-439 30016 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dež-man, Bodešče 27, 078-808 30031 Prodam NESNICE, 19 tednov stare. 0422-027 30047 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek FRANC KAVČIČ iz Praš 5 Pogreb bo danes, 1. decembra 1995, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Mavčičah. VSI NJEGOVI Praše, Kranj, 28. novembra 1995 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica, svaka in zeta JANEZA KERTA se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji ?oti, mu darovali prelepo cvetje in sveče ter nam ustno izrazili sožalje. osebej se zahvaljujemo sodelavcem OŠ Lucijan Seljak, Alpetouru -Potovalni agenciji in tovarni SAVA Kranj. Lepa hvala pevcem iz Nakla ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Helena, sinova Jani in Andrej z družinama Gorenja Sava, 21. novembra 1995 OPRAVIČILO! Pri zahvalah za JANEZA ROBARJA in FRANCA SINKA sta bili pomotoma zamenjani sliki. Za napako se opravičujemo. V SPOMIN IDA BENKOVIČ roj. Verbič 2.10.1953 -1.12.1992 Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš.... Mož Jure, hčerka Simona ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica JANEZA ROBARJA se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremilii ff njegovi zadnji poti. Lepa hvala za zdravniško pomoč dr. Jen?^! Burgar in Inštitutu Golnik. Zahvaljujemo se tudi kolektivu SAVE Kranj. Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo tivljenje. Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata in strica FRANCA SINKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ^ ste nas tolažili v težkih trenutkih. Hvala za cvetje, sveče in $v-maše. Zahvaljujemo se UKC Golnik, sodelavcem Iskra Emec°: Alfa SP, Protokolarnemu servisu Brdo, tovarni Exoterm, tovart" Sora Medvode in NK Zarica. Hvala g. župniku Matiju SelartU2 lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Nak»0' gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. Poličarju & poslovilne besede in podjetju Navček, d.o.o. Še enkrat iskrefl* nvala imenovanim in neimenovanim, ki ste našega atija v ta*0 velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. POGREŠALI TE BOMO! VSI TVOJI Naklo, Strahinj, Moše, Trboje November 1995 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše žene, mamice, sestre in tete MARTINE KOSELJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali pri njeni hud1 bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ji darovali cvetje, svec*< nam izrekli sožalje in nam stali ob strani ob težkih trenutki11' Posebno zahvalo vsem, ki so jo spremili na prerani zadnji po*1. Žalujoči: njen mož Marko, sinova Uroš in Gregor v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Bog ji je naklonil dolgih 81 let, vendar nas je še vedno prekm^ zapustila naša draga sestra in teta FRANČIŠKA BIZJAK s Primskovega, Jezerska c. 39 Ob njeni smrti se toplo zahvaljujemo g. župniku Godcu & tolažilne besede ob grobu in doživeto sv. mašo, osebju upokojencev Kranj, Pogrebnemu zavodu Kranj, pevcem Mus^ vive za izbrano in odmevno petje ter vsem, ki ste naši teti 1» kakršenkoli način posvetili še zadnjo pozornost. Pogrešali jo bomo: sestra Pavla, brat Viktor ter nečakinje in nečaki z družinami Primskovo, 22. novembra 1995 ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANTON KEMPERLE p.d. Javarčkov iz Raven pod Ratitovcem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v naših najtežjih trenutkih pomagali na kakršenkoli način in nam z mnogimi toplimi besedami in dejanji dokazali, da ste imeli našega očeta radi in ga spoštovali. Za vse darove, tolažbo in vsestransko pomoč v teh težkih dneh, najlepša hvala. Njegovi: žena in hčerki z družinama Ravne, november 1995 OSMRTNICA Tragično nas je zapustil naš član BORIS GLUHAR Ohranili ga bomo v lepem spominu! ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO POKRAJINSKI ODBOR ZA GORENJSKO V SPOMIN Ni bitja, ki bi v nič razpalo! Kar večno je, je v vseh ostalo, naj osrečuje te njih bit! In bit je večna: v njej so sile zaklade live ohranile, ki zdaj vesolja so nakit. {Goethe) Minilo je prvo leto, odkar nas je zapustil dragi sin in brat ANDREJ ŠKOFIC iz Trstenika Vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče ter ste darovali za maše, se iskreno zahvaljujemo. Ati, mami, brat Matjaž in sestra Špela Trstenik ZAHVALA Uho je zaspal naš ljubljeni sin, brat in vnuk MATIC BULIC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA ^b boleči in mnogo prezgodnji smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA BOBNARJA p.d. Marinov Franci iz Voklega se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, znancem, sovaščanom in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gre g. župniku iz Šenčurja za opravljen pogrebni obred, g. Janku Šketu za opravljeno sv. mašo, pevcem iz Predoselj za zapete pesmi, g. Zmrzlikarju za ganljive besede ob odprtem grobu, GD Voklo in podjetju Navček. Zahvaljujemo se podjetju Merkur Kranj - trgovina Gradbinka, Planiki fl§ '^^JmWfmmx Kranj, kolektivu gostilna Ančka in Iskri Ero za darovano cvetje in B ^gJlP B denarno pomoč. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga tako številno ^Bl ~T mBBI pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Minka, hčerka Marina z družino, Irena z možem Marjanom, Jelka, sin Joža, sestri Minka in Kristina z družino ter ostalo sorodstvo Voklo, Šenčur, Medvode ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, babi, tašča in teta MARIJA LUNAR rojena Štefe Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in vaščanom Cegelnice za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Žabkarju in osebju bolnišnice za ginekologijo Kranj za nesebično pomoč ob njeni bolezni. Hvala tovarni Zvezda, gospodu župniku iz Naklega za lep pogrebni obred, podjetju Navček, pevcem in Društvu upokojencev Naklo. Žalujoči sin Ivan in hčerka Francka z družinama Cegelnica, Podnart, Bela, 1995 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, brata in strica JANEZA WOLFA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, balinarjem, nekdanjim sodelavcem števcev Iskra, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žena Milena in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA AMBROŽIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Predvsem se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice, kolektivu Lip Bled, kolektivu Almira Radovljica, kolektivu Sava Kranj, OD Ljubno, gospodu župniku iz Ljubnega, pevcem iz Naklega, prijateljici Micki Cvenkcl in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Ljubno, Otoče, 28. novembra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega brata FRANCA PERČIČA mesarja v pokoju, roj. 1927 se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, mesarjem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti v tako velikem številu. Zahvaljujeva se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in se poklonili v slovo. Hvala tržiški godbi za igrane žalostinke in pevcem. Hvala gasilcem za številno udeležbo, posebej pa g. Francetu Novaku za prebrane besede ob odprtem grobu. Prav lepa hvala g. župniku iz Šenčurja za lepo opravljen obred in domačemu g. župniku iz Hrastja. Še enkrat hvala vsem, ki ste nama izrekli sožalje in sočustvovali z nama. Hvala tudi podjetju Navček. Sestra Francka in brat Tone z družinama Šenčur, Prebačevo, 3. novembra 1995 ZAHVALA Tiho se je od nas poslovil naš dragi FRANC GROM Paradižev atk iz Poljč št. 20 Prav vsem, ki ste se kakorkoli poslovili od njega, smo hvaležni, zato naj gre naša skupna zahvala vsakemu posebej za izrečeno sožalje, ustno ali pisno, za darove v dobrodelne namene, za prelepo cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste našega atka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu dekanu Martinu Erklavcu za lepo opravljen pogrebni obred, sosedi Anžkovi Ivanki za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, vsem vaščanom, posebej Matučevemu Slavku za organizacijo pogreba in g. Vidi za poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Poljče, Podreča, Breznica, 26. novembra 1995 Svet staršev podružnične šole v Poljanah o vključevanju begunskih otrok k pouku Zmagala je znana gostoljubnost Poljancev Begunce so Poljanci vedno tolplo sprejeli. Med njimi tudi sedanjega ravnatelja centralne šole v Gorenji vasi, Valjo Kokalja, in vodjo podružnice v Poljanah, Selly de Brea Šubic. Poljane, 1. decembra - Na včerajšnjem sestanku sveta staršev podružnične šole Poljane, ki ga je zahtevalo vodstvo krajevne skupnosti, so nekateri starši in predstav-niki krajevne skupnosti zahtevali pojasnila in opravičila o tem, da so na to podružnično šolo na hitro in brez njihove vednosti vključili k pouku dvanajst otrok beguncev. Menijo namreč, da bi o tem morali oni odločati, saj so šolo gradili s samoprispevkom. Nekatere starše skrbi, da bo vključevanje begunskih otrok vplivalo na kvaliteto pouka. V krajevni skupnosti so prepričani, da bi jih moralo ministrstvo o tem vprašati. Začetek včerajšnjega sestanka sveta staršev, na katerega je vodstvo šole poleg staršev povabilo tudi celoten svet krajevne skupnosti, župana občine Gorenja vas -Poljane ter predstavnike ministrstva za šolstvo in šport in zavoda za šolstvo, je minil v zelo neprijetnem in naelektre-nem vzdušju. Nič čudnega torej, da se je ena od učiteljic odloČila, da iz telovadnice, kjer je ta sestanek bil, odpelje skupino otrok, ko so se začeli slišati povišani toni. Predlog vodstva podružnične šole, da namreč tudi domači učenci povedo, kako so doživeli prihod in vključitev otrok beguncev na njihovo šolo, so namreč nekateri glasno označili kot manipulacijo z otroki, in zahtevali njihovo odstranitev. Čeprav so odšli razočarani in sklonjenih glav, je menila predstavnica zavoda za šolstvo, je le prav, da jim prihranijo to, kar se bo očitno na tem sestanku dogajalo. Na izziv predsednika krajevne skupnosti Romana Dolenca, ki je zahteval pojasnilo o tem, kako je prišlo do vključitve begunskih otrok brez vednosti in soglasja staršev in krajevne skupnosti, je ravnatelj Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas, pod katero spada tudi podružnična šola Poljane, Valja Kokalj podrobno pojasnil potek postopkov, ki so pripeljali do tega. Šola je bila o vključitvi beguncev k pouku na podružnično šolo Poljane iz ministrstva za šolstvo obveščena šele 17. novembra, torej le 6 dni pred samo vključitvijo. Osnovni vzrok za tako zahtevo je bilo dejstvo, da je na tej podružnični šoh v večini oddelkov gialo učencev, kar na šolah v kofji Loki, kjer so vključili k pouku večino begunskih otrok, ni primer. Prepričan je bil, da starši in KS temu ne bodo nasprotovali, dobili pa so tudi zagotovila, da bo ministrstvo zagotovilo prevoze otrok in kntje vseh stroškov, ki bi ob tem nastali. Vodja podružnične šole v Poljanah Selly de Brea Šubic je k temu dodala še to, da so se na šoli na sprejem pripravili, in starše preko otrok o tem takoj obvestili. Učitelji so dobili nasvet, da naj bodo do novo vključenih učencev pozorni, da naj govore počasi in jim po potrebi tudi individualno pomagajo. Dogovorili so se tudi, da jim prvi dan, ko bodo prišli na šolo, po običajih prijazne gostoljubnosti Poljancev pripravijo kakšen sladek priboljšek. Temu uvodu so sledila pojasnila dveh predstavnic ministrstva za šolstvo in šport, ki sta razložili težave, ki so nastale pri vključevanju otrok beguncev v občini Škofja Loka, kar je tudi povzročilo skoraj trimesečno zamudo. Poudarili sta, da je vključevanje otrok v šole mednarodna obveznost Slovenije in izkušnje pri 2800 begunskih $$$$$$$$ r$ Dobrih idej za božično novoletna darila ni nikoli dovolj $8> *8> Podarile Gorenjski glas in Letopis GOREMSKA 95/96 Prav zares je danes ie 1. december, prvi dan zadnjega letošnjega meseca. Skoraj skrajni čas je ie, da razmislimo o novoletnih darilih - in velikokrat se je prav teiko domisliti kaj dobrega, izvirnega, drugačnega od drugih. Že lani smo Vam skušali pomagati s predlogom, da podarite GORENJSKI GLAS. In zelo nas veseli, da Je bila ideja odlično sprejeta. Veliko Gorenjk in Gorenjcev se je svojim najdražjim, sorodnikom, prijateljem odločilo podariti naročnino na Gorenjski glas. Prav tako veliko je bilo bralk in bralcev, ki so nam naročili, da v njihovem imenu - seveda skupaj z boiično novoletno čestitko - naslovniku pošljemo lanski Letopis GORENJSKA 1994. Zato je takšna moinost za boiično novoletno darilo tudi letos: sporočite nam naslov Vašega obdarovanca, ki mu bomo po Vasem naročilu vsaj celo leto 1996, oziroma do pismenega preklica, pošiljali Gorenjski glas. Lahko nas pokličete v tajništvo Gorenjjskega glasa na telefon (064) 223 - 111 ali nam pošljete pisemce, dopisnico ... na naš naslov: GORENJSKI GLAS, naročnine, 64 000 Kranj. Vrednost takšnega Vašega dvanajstmesečnega darila je celoletna naročnina za leto 1996 v znesku 11.330 tolarjev (z naročniškim popustom za celoletno plačilo pa samo 8.100 SIT s plačilom v dveh obrokih šele februarja in marca naslednje leto). V tem znesku so 103 številke časopisa v letu 1996 + 12 barvnih prilog AS + letopis Gorenjska 96/97 tn še nekaj drugih priložnostnih uredniških prilog. Vse to je ie zajeto v naročnini in je Vaše darilo! Zelo primemo darilo je lahko tudi Letopis GORENJSKA 95/96, ki je v le tisku, razpošiljati ga bomo začeli po 10. decembru. Natanko 200 strani bo obsegal, po Vašem naročilu ga pošljemo, kamor boste naročili. Cena letopisa v prodaji je 1.990 tolarjev. Na posebno ieljo bomo Vašemu naslovljencu priloiili tudi boiično novoletno čestitko v Vašem imenu. O tem, da Vam predlagamo prav zares lepo in enkratno novoletno darilo, se boste prepričali, ko boste kot naročnik Gorenjskega glasa tudi Vi (v okviru naročnine!) prejeli Vaš izvod Letopisa GORENJSKA 95/96 - a verjemite nam, da ponujamo odlično darilo, posebej primerno za Vaše sorodnike, prijatelje itd, ki jih je iivljenjska pot zanesla bolj ali manj daleč od Gorenjske. Naročila: po telefonu (064) 223 - Ul ali pismeno. <8$ otrokih, ki so vključeni na skoraj 250 slovenskih šol, kažejo na to, da po začetnih težavah zaradi jezika drugih težav zaradi tega ni. Na vprašanje, zakaj se ne nadaljuje šolanje v begunskem centru, sta pojasnili, da za to tam ni bilo pogojev. Podobno je navzočim zagotovila tudi Breda Konjar z zavoda za šolstvo, ki pozna razmere na Gorenjskem. Vse štiri nekdanje begunske šole so bile ukinjene in po zagotovilih ravnateljev osnovnih šol ni na nobeni od šol težav zaradi vključitve beguncev. Vztrajajo pa pri tem, da so dosledno spoštovani normativi o številu otrok v razredu, ter da se v posamezni oddelek vključita največ dva begunca. V razpravi, ki je sledila, je bilo slišati kar precej nasprotujočih si pogledov staršev. Od skrbi nad tem, da utegne na račun domačih otrok pasti kvaliteta pouka, do pozivov k strpnosti in tradicionalni širini ter gostoljubnosti prebivalcev Poljanske doline. Ob priznanju, da je to lahko tudi začetek asimilacije, je bila povedana vrsta pomislekov, župan pa je prisotne obvestil, da bo o tem čez nekaj dni razpravljal tudi občinski svet. TRrrceoA decembra &> w LfT . KAd if ->e doOtL. MAŠ pc**iK F***« mute*. ŽAi msuS. Alt ti *s IVCk V NAŠCM ČASU tet* UfveiJec i MM9*.m tt tu ivAl- Nagradi za Lauro in Jožeta Tudi v zadnjem novembrskem tednu smo nadaljevati naše telefonsko anketiranje Gorenjk in Gorenjcev o branju Časopisov. Doslej smo že večkrat podrobno predstavili namen in potek naših anket, ki jih sicer izvajamo že peto leto. Izid tokratnega tedenskega žreb* za dve nagradi Gorenjskega glasa, saj vsak teden namreč z žrebom nagradimo dva od doslej sodelujočih v Glasovih telefonskih anketah o branju časopisov'-LAURO FIGUS, Bezje 8, Kranjska Gora in JOŽETA BOGATAJA, Cesta na Brdo 19, Kranj, bomo povabi na Glasov izlet po izbiri v prihodnjem letu. Letošnja "sezona" Glasovih izletov se v tem mesecu namreč zaključuje. Iskrena in najlepša hvala vsem, ki *** kadarkoli doslej ie sodelovali v Glasovih anketah ter z Vašimi mnenji pripomogli, daje Gorenjski gl& še bolj zanimiv, pester in zato bran časopis. Jasno je bilo razloženo, da je svet staršev le posvetovalni organ, ki nima možnosti odločanja, in šola je dolžna upoštevati navodila ministrstva. Mnogi so bili nad tem zelo ogorčeni in menili, da država tudi pri tem izvaja diktaturo. Predsednik KS Poljane je izjavil, da nepreklicno odstopa. Sestanek se je zaključil ganljivim priznanjem obeh najodgovornejših na šoli, ravnatelja in vodje podružnične šole, da sta tudi sama begi"? izraf bnep ca. Vidno prizadeta sta izra£ spomin na to, kako so $ sprejeti. Kot sta še dan«5 prepričana, da živita me dobrimi, odprtimi in dobro* hotnimi ljudmi, bosta štoru* vse, da bi to začutili tudi rf)311 begunci, ki so prišli k »JJjJ Prosila sta vse prisotne, da F pri tem pomagajo. ^ OD GRADOM m%mmt TKŽDČrlEL: 52-055 Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in TELE-TV Televizije Kranj Ansambel Obzorje je bil, ne radio Kranj, 1. decembra - Marija Mavec, za vse znance bolj znana kot Matička, je pred dobrim mesecem mislila, da ii sreča ne more biti bolj naklonjena, kot ji je bila tedaj. Ravno za petdeseti rojstni dan je namreč dobila avto Suzuki. Pa ga ni kupila, izmed 8 tisoč pravilno rešenih križank enega izmed slovenskih tednikov je bila izžrebana ravno njena • in prejela avto. Tako je v torek najprej mislila, da se ji je v otroški sobi sprožil radio, ko je začela odmevati glasba. Toda radio ni igral, glasba Ea ie še kar prihajala do njenih ušes. Le kaj, udiča, je zdaj to, je pomislila in za vsak primer pogledala še pri vratih svojega stanovanja v bloku na Šorlijevi. Tam pa ... ... Veselo igra narodnozabavni ansambel Obzorje iz Železnikov, ki jih je za tokratno skupno akcijo Gorenjskega glasa in TELE-TV Televizije Kranj Kamero presenečenja Erav za Maričko našel idejni vodja akcije >rago Papler. Matička je poskočila od veselja, sosed* hitro zbežala iz njenega stanovanja, znar»ca' ki sta bila prav tako na obisku, pa NAGRADNO VPRAŠANJE Tokrat Vam zaradi velikega zanimanja za promocijski koncert ansambla Obzorje namesto kupona ponujamo nagradno vprašanje: Katero obletnico delovanja bo ansambel Obzorje praznoval naslednje leto? Odgovore pošljite na naš naslov do srede, 6. decembra. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli po dve vstopnici za enega izmed treh koncertov ansambla Obzorje, Id bodo v kinodvorani v Železnikih 16. in 17. decembra. Imena srečnežev bomo objavili naslednji petek. prav začudeno obstala. Matička zbirki ima ve je prava ljubiteljica glasbe, v svoj' rcčkot tnsto kaset, zbirko pa je K obogatila kaseta, ki ji jo je podaril ansamb6! Obzorje. Pa še na promocijski koncev njihove nove kasete, tretje po vrsti, 'Prazfl1' ju nas združijo', ki bo 16. in 17. decembrav Železnikih. Kako veselo je bilo, in kako je pri Marti*' neprekinjeno zvonil telefon, je kamero z vse£ zornih kotov, tudi na sedežno garnituro V skočil, vneto spremljal Rafko Bešič, režisej oddaje Kamera presenečenja, ki si jo lah** ogledate danes zvečer ob 20.20 v olfljjj oddaje Odprti ekran na programu TELE'** Televizije Kranj. • S. Šubic, slika: T. Doki KM 'Pošta svetuje na pošiljko napišite točen naslov in poštno številko mi bomo poskrbeli za pravilne* vročitev naslovniku 97.3 F/7 S T ERE O RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN nt>$