U. 'lAAA, 1^0- SjLsd f) S^\s Šentjurske Šentjur y.Kj"iv^K do 0 - ŠENTJURSKE ^v\ o ^ 1997 352(497.4 Šentjur) ^ 1 Aah m ™ll!il™™ IH Nov rve 25. november 1997 letnik: IV cena: 150 SIT poštnina plačana pri pošti Šentjur , TRGOmA !* STORITVE 7 1 fl.o.o. Ljubljanska 26, Šentjur tel.: 741-151, 743-151 ELBA - trgovina ljubljanska 26, S 743 151 TOPLOTNA ČRPALKA 200 L 169.900. VODNIK PP/R 3x1,5 49-9<> RADIATORJI KORADO 12.492 o, - montaža oljnih, S? plinskih napeljav montaža ///////// 1.000,00 SIT mesečno ELBA-trgovina Dušana Kvedra 34,8 740151 OBČINSKI SVET: CENE V VRTCIH ŠE PO STAREM BODO ŠVEDI REŠILI ŠTORE? SLABOKRVNA PREDSEDNIŠKA VOLILNA KAMPANJA ZA SLIVNIŠKO CESTO LE OPTIMISTIČNE BESEDE ŽIVAHNI MARTINOVI DNEVI '97 FOTOAPARATI KODAK . 6.200 _ OD 5-499 - gotovinski popusti - plačilo na kartice - odmik plačila - montaža napeljav na ekološki kredit # $ MM 11 11 i i i POSLOVNA STRAN M PREVOZI - TRGOVINA OSEB IN TOVORA. NA DEBELO IN DROBNC ODPRTA JE NOVA TRGOVINA Z GRADBENIM IN IZOLACIJSKIM MATERIALOM PETER JERŠIČ, UL. LEONA DOBROTINŠKA (NASPROTI KLAVNICE), ŠENTJUR NUDIM VAM: VSE VRSTE OPEK SCHIEDEL DIMNIKE, PARKET I. KLASE CEMENT, APNO, MIVKO RAZLIČNE VRSTE BETONSKIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV, NOSILCE, POLNILA, BARVE JUPOL TER BELTON IN BELTOP, DEMIT FASADE, STIROPOR, KOMBI PLOŠČE izolacije NOVOTERM IN TERVOL. ■MMH / izr X in; / BREZPL/ izredno nizke cene za večje nakupe BREZPLAČNA dostava na dom' on\ LAMELNI PARKET - HRAST unll.klasa Od 1.690,00 SIT do 2.190,00 SIT/m2 063/740-084, MOBITEL: 0609 624-091 DELOVNI ČAS: vsak dan: a30 - 1600 ob sobotah: a00 -12° PAOTCCT sms . Leona Dobrotinška 27, 3230 ŠENTJUR ■Mi Gaberšek Milan, Šentjur (063) 743 416, Šmarje (063) 821 918 • VULKANIZERSTVO • AVTOPRALNICA • AVTOOPTIKA • OBNOVA GUM • BISTRO • MG M+S 200 MG M+S 45 ■ UVODNA STRAN Šentjurske NOVICE nriMf ................ n Pravna država - umiranje na obroke? Razprav na to temo ni nikdar konca. Kaj je pravna država, ali jo imamo ali je nimamo? Je naša komunistična oblast bila pravna? Je to ta, ki ji pravimo, da je demokratična? Je pravna država to, kar se nam zgodi na občini, ko nas nadere nejevoljna uradnica, ali nam pred nosom smukne v zdravniško ordinacijo osebek, ki ni niti trenutka grel stola v čakalnici? Pa neplačevanje računov, prehitevanje po desni ali motenje naše posesti? In tako naprej v nedogled. Vsak dan in Vsak trenutek imamo na jeziku pravno državo. Nanjo Prisegamo pri bogu, ko nam je prav in jo z lahkoto zatajimo, ko nam poskuša omejiti naše interese. se> kdo je zadolžen za pravno državo in kdo je kriv, če ji verjamemo in zaupamo le toliko kot ji. Oblast seveda! Prejšnja, sedanja in prihodnja.Težava je v tem, da smo v določeni meri oblast mi vsi, vsak s svojo kulturo, s svojim Pojmovanjem in uresničevanjem “svoje” pravne države in s svojo osebno ležernostjo v odnosu do tega nenadomestljivega civilizacijskega dosežka. Pa kljub temu ni dvoma, da so v tej odgovorni enakosti nekateri bolj enaki od drugih, bolj zaslužni in bolj krivi. V šentjurski zgodbi umiranja pravne države na obroke, ki jo nameravam povzeti, bodo vsi akteriji zaenkrat brez imen in brez naslovov, ker zadeva še ni končana. Poimenoval jih bom 2 zgornjim sosedom, spodnjim sosedom, občino in sodnijo. Davnega leta 1985 je spodnji sosed sklenil zgaditi domek svoji mladi družini z dograditvijo prizidka k rojstni hiši. Menda seje kar mudilo in ni imel potrpljenja počakati niti na soglasje zgornjega soseda niti na gradbeno dovoljenje. Neko julijsko soboto so zaropotali stroji in v nekaj urah je nastala zajetna gradbena jama. Še isto noč je zgornjega soseda prebudil potres: v sosedovo gradbeno jamo je s truščem zgrmelo kakšnih deset kubikov nasipa in nekaj kvdratnih metrov njegovega pred petnajstimi leti zgrajenega dvorišča. Občinski uradniki in njihov geolog so pri priči ugotovili, daje zadeva nevarna, takoj legalizirali gradnjo spodnjemu sosedu, z dobrim (menda!) namenom, da s postavitvijo močnega betonskega zidu preprečijo nadaljnje posedanje in še večjo škodo. Rečeno, storjeno in lepo in prav! Le za okrog 8 metrov dolgo in 1 meter globoko udrtino na dvorišču zgornjega soseda se naslednje dneve, tedne in mesece prav nihče več ni zmenil. Občina se ni čutila krive, ker je jama bila izkopana brez njenega blagoslova, spodnji sosed pa tudi ne, ker je menil, da seje nasip, kije sicer 15 let služil zgornjemu sosedu, zrušil v njegovo gradbeno jamo, ni bil zgrajen strokovno. Nadaljevanje je bilo običajno za pravo: sodnija, en advokat, drugi advokat, prva, druga, tretja obravnava, en izvedenec, drugi izvedenec, tretji izvedenec, ogledi na licu mesta in tako naprej. Prekipelo je zgornjemu sosedu, zavihal je rokave, odkopal uničen asfalt in zasipal luknjo. Račun je izstavil spodnjemu sosedu. Spodnji sosed je iz podobnega razloga postavil za hišo, v kateri je stanoval že vrsto let, oporni zid. Račun je izstavil zgornjemu sosedu. Plačala sta seveda vsak le svojo ceho. In se več ali manj vdala v usodo. In pravna država? Ima kaj skupnega s šentjursko sodnijo, ki že deseto leto neuspešno išče vnebopijočo vzročno zvezo med izkopano jamo in sesutim dvoriščem? Ali z mlado sodnico, menda že tretjo v tem postopku, kije na zadnji obravnavi s salomonskim namigom, da bo najpametneje, da se več kot desetletje sprta soseda spoprijaznita vsak s svojimi stroški in si padeta v objem. Tako je verjetno prej smelo zabila še en žebelj v krsto pravne države, kot da bi zanjo nekaj storila? Šerifi so naša alternativa ? F.K. Vandali so med nami (foto Langus) ( --------—-----------X Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 23. decembra 1997 v______________________y Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur. Telefon: 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-603-37277. SEJA OS KOMENTIRAMO Podražitev v vrtcu še ne bo Tudi nadaljevanje 24. seje občinskega sveta Šentjurje bilo podobno burno in dolgo kot prvi del. Ustanovljen je stanovanjski sklad občine Šentjur Najprej je bil na dnevnem redu osnutek odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Šentjur. Namen sklada, pridobiti iz ustreznega državnega sklada ugodna sredstva za izgradnjo neprofitnih stanovanj in vodenje stanovanjske politike v občini, nista bila sporna. Nekoliko se je zapletlo pri upravnem odboru, ker je v 9. členu zapisano, da Občinski svet imenuje upravni odbor na predlog župana in sicer iz vrst strokovnjakov, predstavnikov KS in enega predstavnika sveta za varstvo pravic najemnikov. Vprašanje je, kdo so to “strokovnjaki”, kako pri tem vključiti KS in dobiti predstavnika neobstoječega sveta za varstvo najemnikov, ne da bi iz upravnega odbora nastalo neuporabno sračje gnezdo (Kovač, Gorečan). Ravnanje s komunalnimi odpadki Osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki bolj uzakonja obstoječe stanje kot uvaja spremembe na to pomembno področje. Naveza s celjskim podjetjem Javne naprave, kije tudi do sedaj opravljalo to službo, ostaja naša izključna dolgoročna usmeritev, odvoz odpadkov pa naj bi se razširil na večji del občipe. V nekaterih krajih, zlasti tistih, ki so težje dostopni s kamioni, naj bi prešli na izgradnjo zbirnih mest, kjer bi se odpadki odlagali v tipizirane plastične vreče in odvažali enkrat tedensko. Kovač (SDS) je vztrajal, da v odloku manjka bistveni del, to je mreža odvoza smeti, ki bi dokončno uzakonila ostranjevanje odpadkov in prisilila naše občane, da se bodo dejansko začeli obnašati ekološko tudi v dejanjih in ne le v besedah. Da bo način dela z vrečami vprašljiv, (vreče bo treba “kupiti” za določeno ceno, ki bo vključevala stroške odvoza), ker se bodo le te trgale, na zbirališčih pa se bo kopičila vsemogoča ropotija, ki jo smetiščarji ne bodo dolžni odvažati, sta poudarila tudi Maruša (SKD) in Cvikl (SLS). Kljub resnim pomislekom, da odlok brez točno nevedene mreže najmanjšega obsega odvoza odpadkov ne pomeni resnega pristopa k reševanju tega perečega problema, sta predlagateljica odloka gospa Ratajeva in podžupan Pungartnik vztrajala, da je takšen odlok za naše potrebe čisto dovolj in da je treba širjenje odvoza smeti uvajati “mehko”. Ker je obstoječe stanje, kljub množici divjih odlagališč po vsej občini, nad katerimi se vsi z užitkom zgražamo, mnogim svetnikom manj zoprno kot plačevanje solidno organiziranega odvoza smeti, je bil osnutek odloka sprejet kar brez mreže odvoza smeti. Do naslednje seje, ko bo občinski svet sprejemal predlog tega odloka, bo potrebno prepričati večino svetnikov za podporo odločnejši “smetiščarski” politiki. O tem, da je odstranjevanje odpadkov dolgoročno pomembna strateška dejavnost in da nas bodo Celjani z njo lahko po mili volji izsiljevali, treutno na občini še ne razmišljajo. Odlok o komunalnem nadzoru na območju občine Šentjur bi lahko pomembno prispeval k urejanju naših skupnih problemov. Do sedaj se je namreč dogajalo, da je občinski svet sprejemal razne odloke takorekoč v prazno, saj nismo imeli inštitucije, ki bi bedela nad njihovim izvajanjem. Komunalni inšepktor bo sedaj dobil vrsto pristojnosti na področjih kot so javni red in mir, varstvo okolja, urejenost naselij, odvažanje odpadkov in drugo. Tudi kaznoval bo lahko kršitelje na licu mesta. Do tu je vse lepo in prav, če se ne bi v 14. členu prikradla v odlok določba, da naloge komunalnega inšpektorja do nadaljnega opravlja delavec občinske uprave, kar prav lahko pomeni, da smo na občinskem svetu sprejeli spet enega izmed “praznih” odlokov. Zaščita vrtine v Hrastju Odlok o zaščiti vodnega vira Hrastje, ki z uvajanjem varstvenih pasov okrog črpališča v Hrastju bistveno posega v okoliško gospodarstvo (praktično gre predvsem za omejitve v živinoreji in kmetijstvu, za urejanje kanalizacije, gnojišč, uporabo gnojil, izgradnjo vodnjakov, odpiranje kamnolomov celo v širšem varstvenem pasu, prepoved določenih dejavnosti...) in predpisuje tudi precejšnje kazni, slivniških svetnikov ni spodbudil k razpravi. Enako ne tudi mnenje, ki se je pojavilo, da je najožji varstveni pas (kvadrat s stranicami lOm okrog črpališča) prilagojen Jimyjevemu kamnolomu. Kot kaže, so zahtevnost, finančna teža posledic in restriktivnost odloka občinskim svetnikom povsem zaprli usta in so ga sprejeli brez resnejših pomislekov. Domnevam, da zaradi zahtevnosti in finančnih obremenitev večina zahtev iz odloka ne bo nikoli uresničena. Podražitve vrtcev ne bo Podražitev cen otroškega varstva, ki jo VVZ zahteva že od začetka poletja in je delno bila že uveljavljena, je povzročila kar precej razprav. Vodja oddelka za družbene službe g. Peperko je v uvodu poudaril, da so skupno z VVZ predihali že vse variante, opravili zahtevano racionalizacijo poslovanja, kljub temu pa se nekaterim podražitvam ni mogoče izogniti. Izgube sicer ni več kot dobrih 900 000 SIT mesečno, kakor so izračunali junija, a je je še vedno preveč, da bi jo vrtec zmogel. Predlagal je, da OS potrdi sedanjo ceno 36 800 SIT za otroka v odelku 3 - 7 let, kar naj bi zadostovalo za vse vrtce, razen za Blagovno in Loko, kjer naj bi mesečno izgubo v višini okrog 350 000 SIT pokrival v v celoti občinski proračun. Cena v jaslih naj se zviša na 48 500 SIT. V dolgi razpravi je prišla do izraza pisana paleta različnih ugotovitev. Predsednik odbora za družbene dejavnosti g. Čoki (SKD) - Peperkotov predlog naj se sprejme. Zupanc (LDS) - nikjer ne vidim racionalizacije pri stroških. Vrtec naj ponudi različne programe za različne cene. Kalkulaciji ne verjame, ker je sam zlahka ugotovil, da podatek o materijalnih stroških sploh ni pravilen. Erjavec (ZL) -zahteva pregled materijalnih stroškov, izguba je posledica prepočasnega reagiranja občinskih uslužbencev (prepozno izdane odločbe). Gorečan (LDS) - rezerve so pri plačah in ne toliko pri materialnih stroških. Če je vrtec v izgubi, naj gredo na 80 odstotne plače. Maruša (SKD) - očitno občinski svetniki nimajo več otrok v vrtcih in se zato premalo zanimajo za cene varstva. Kovač (SDS) - nelogično je, da ima Šentjur, ki ima največ brezposelnih in za 16 % nižje povprečne plače kot Slovenija, najvišje cene varstva otrok v državi. Peperko in ravnateljica Ketiševa sploh nista iskala možnosti za pocenitev vrtca, temveč zahtevata le zvišanje že tako visokih cen. K< KOMENTIRAMO Šentjurske novice Vprašljivo je, če je tako visoka raven otroškega vrstva, kot trdi ravnateljica Ketiševa, da jo imamo, v skladu z otožnostmi občine in staršev. Leskovšek (SLS) - potrebno je razmisliti o drugačni organizaciji otroškega varstva, o Privatizaciji in koncesioniranju te javne službe. Besedo je dobila tudi ravnateljica Ketiševa, ' pa z obrazložitvijo dosedanjih racionalizacijskih okrepov (ukinitev dveh oddelkov, skrajšan čas varstva...) svetnikov n| uspela prepričati. Peperkotovega sklepa niso sprejeli, kar verjetno pomeni, da se bo vprašanje cen v vrtcih kmalu spet pojavilo na OS. Drugačno usodo je doživel predlog staršev lz H ruševca, da stroške vrtca v Hruševcu za čus poletnih mesecev, ko je bil vrtec 2aPrt, nosi občina in ne starši. Svetniki so ta predlog zavrnili, a se bo tudi ta prav gotovo v nekoliko spremenjeni obliki spet vrnil na OS. Zora Ketiševa še naprej ravnateljica VVZ Zadeva z vrtcem pa še ni bila zaključena, saj je bilo na dnevnem redu tudi mnenje OS k ponovnemu imenovanju gospe Ketiše ve za ravnateljico VVZ. Na predlog Kovača (SDS) je dobila spet besedo gospa iSgtiševa. ki naj bi predstavila svojo vizijo vodenja vrtca. Gospa ravnateljica je svojo priložnost dobro izkoristila in temperamentno ter z očitno prizadetostjo prepričala svetnike, daje vendarle še vedno najboljša rešitev za šentjursko otroško varstvo, pa čeprav se je vroče teme visokih cen povsem izognila. Od 20 svetnikov jih je 16 glasovalo zanjo, 4 pa so se vzdržali. Ljudska univerza rabi denar Ravnatelj Ljudske univerze L. Mastnak je opozoril na velik pomen izobraževanja in tudi drugih dejavnosti (pihalni orkester, mažoretke...), ki jih izvaja LU, ki pa za svoje delo ne dobi ustrezne občinske podpore. Predložil je obširni program LU za leto 1997 /98, ga ovrednotil s preko 11 milijoni SIT, in predlagal, da OS sprejme predloženi program in sofinancira dejavnost LU s 3,8 milijoni SIT. Poleg tega je predlagal, da občina pokrije del tiskarskih stroškov (500 000 SIT) za pravkar izdani Turistični vodnik. Namere g. Mastnaka so podobno kot že nekajkrat doslej naletele na razmeroma negativne reakcije svetnikov. Cvikl (SLS) je menil, da gre spet za poskus “šlepanja” v proračun. Glede financiranja Turističnega vodnika pa je bi mnenja, da gre za nekorektno potezo LU, ki OS enostavno postavlja pred dokončno dejstvo. Erjavec je predlagal, da LU predloži finnačno konstrukcijo stroškov Turističnega vodnika, OS pa se bo potem odločil, v kolikšni meri bo pokril izgubo. Predsednik odbora za družbene dejavnosti g. Čoki pa je predlagal, da se program LU sprejme, OS pa po oceni in finančnem ovrednotenju posameznih programov, ki so splošno zanimivi, odloči o finančnem sodelovanju. Njegov predlog je OS tudi sprejel. Strategija razvoja malega gospodarstva v občini Šentjur Avtorji 13 listov teksta (Jasmina Mihelak, Oto Pungartnik in Roman Štravs) so svojo stvaritev poimenovali z dokaj ambicioznim in obetavnim naslovom. Kaj jih je pripeljalo do tega, da so se lotili še ene iz vrst podobnih študij, ki doslej še niso dale pravega rezultata, je težko reči. Verjetno gre bolj za modo ( razvojna koalicija, gazele...) kot za resnični poskus napraviti v Šentjurju preboj iz relativnega podjetniškega mrtvila. Svetniki zaradi pozne ure o njej niso bili pripravljeni razpravljati, na hodniku pa se je slišalo, da gre verjetno zgolj za precej jalov poskus znanega Banovega Podjetniškega centra Celje, katerega podaljšana roka v Šentjurju je podžupan Pungartnik, da opraviči svoj obstoj. O njegovi strategiji bo OS verjetno (če sploh bojrazpravljal na prihodnji seji. Bodo Švedi rešili Štore? V začetku novembra je bil na pobudo šentjurskega župana Malovrha v Šentjurju sestanek vodstva švedskega železarskega koncema Ineksa Power s predstavniki občin Štore, Šentjur in Šmarje. Povabljen je bil celjski župan Zimšek, ki pa v Šentjur ni prišel. Kaj seje dogajalo ali zgodilo v Ipavčevi hiši, je povedal župan Malovrh. Kot je znano, je bivši Jeklovlek oziroma sedaj štorska enota Metala iz Raven že dalj čas v krizi in mu grozi stečaj. V Metalu je zaposlenih preko 400 šentjurskih občanov, zato nam seveda sploh ni vseeno, kaj se v Štorah dogaja. Težko bi rekel, če je res, da se ravenski železarski obrat skuša rešiti na račun Štor. Nekaj znamenj, da bi utegnila biti v ozadju tudi takšna politika SLS, bi se morda celo dalo naslutiti. Naj bo tako ali drugače, v našem intersu je, da Štore ostanejo, zato smo prosili vodstvo švedskega koncema Ineksa Power, da nam predstavi svojo ponudbo. Moram reči, da 80 me gospodje iz Švedske prepričali, daje njihov interes za Štore osnovan na realnih predpostavkah. Ineksa Power, ki ima po vsej Evropi več kot deset velikih železarskih firm, se želi s štorsko usmeritvijo v profilno železo manjših dimenzij približati sredozemskim ladjedelnicam, katerih veliki dobavitelj je. Župani smo o dogovom podpisali ustrezen dokument, ki smo ga poslali na Ministrtstvo za gospodarstvo in na Slovenske železarne. Žal sem nekaj slišal, da v Ljubljani nad ponudbo Ineks Potver niso nabolj navdušeni. Nekateri ugibajo, da morda zato, ker bi oživljanje proizvodnje v Štorah lahko posredno ogrozilo protežirane Ravne.” F.K. V E - športu še ni« pretresljivega Potem ko je “Romč” dokaj spektakularno kupil Elegantove nepremičnine, smo pričakovali tudi resnješe vsebinske posege v samo proizvodnjo. Kaže pa, da do njih ni in tudi ne bo prišlo. E - šport, katerega večinski lastnik je občina Šentjur, uspešno nadaljuje s svojo dodelavno proizvodnjo v glavnem za tuje partnerje v najetih prostorih, le da sedaj najemnino v višini 11 000 DEM mesečno plačuje novemu lastniku in ne več stečajnemu upravitelju. Po besedah direktorice gospe Uljarjevič, dela v E - športu 147 delavcev, od tega jih je 133 zaposlenih za nedoločen čas. Dobička sicer firma ne ustvarja, zagotavlja pa zaposlenim plače po kolektivni pogodbi. Gospa direktorica upa, da bo E - šport v kratkem dobil od Ministrstva za delo 13 milijonov SIT za ohranjanje delovnih mest. Ta vsota bi okvirno zadostovala za odkup strojev, kar bi E - športu prineslo tudi večjo poslovno stabilnost in jim tudi omogočilo načrtovanje lastnega proizvodnjega programa in lastnih kolekcij. Njihove kapacitete so trenutno sicer polno zasedene z dodelavnimi posli, ki pa jim seveda ne zagotavljajo akumulacije in razvoja. F.K. Šentjurske NOVICE VOLITVE KOMENTIRAMO _____| Naj živi naš lustrirani predsednik! Datum izida te šetevilke ŠN je izbran prav nesrečno: za prvi krog predsedniških volitev smo prepozni, za drugega, če se bo sploh zgodil, pa prezgodnji. Vse kaže, da pa menda ne bo nič hudega zato, kajti predvolilno dogajanje je letos dolgočasno, predsednik pa že vnaprej znan. Kljub temu, da Kučan iz enega do drugega sosočanja na televiziji vztrajno izgublja, mu bo na koncu še ostalo dovolj kredita. Pravzaprav z zanimanjem pričakujem le še podatek, ali bo Kučan, ki ima v Šentjurju sicer kronično slabo volilno enoto, tokrat tudi pri nas temeljito pometel s svojimi tekmeci in šentjurski črni odtenek na svojem zemljevidu prepleskal z rahlim roza nadihom. Tvegal bom oceno, da se bo to zgodilo - kljub lustraciji, pod katero Janša in Peterle pridno nalagata premog. Nekaj besed o lustraciji. Brez dvoma je bil naš prejšnji režim totalitaren, v svojih začetkih odkrito zločinski, teptal je človekove pravice, zaničeval lastnino, zatiral drugače misleče in počenjal še vrsto drugih grdobij. Da je bil naš sedanji predsednik dolga leta osrednji član te “zločinske tolpe” ni bilo nikoli sporno. Osebno ne dvomim, daje deklarativen prelom s takšno preteklostjo vprašanje družbene morale in je potreben. Pa vendar... Pa vendar z “očiščenjem in pomlajenjem” (če si malo sposodim Cankarja) ne bo nič. Gre enostavno zato, da bi Slovenci zlahka pristali na očiščevanje, če bi šlo zgolj za Ribičiča starejšega, Dolanca, Popita..., ali Šentjurčani podobno za prenekaterega domačega dobesedno krvavorokega povzpetnika z imenom in primkom, do nedavna še našega uglednega občana in soseda. Toda Kučan je nekaj drugega. Njega ne! Že dvakrat je na volitvah dokazal, da nam je zlezel pod kožo, da je naš in ne njihov. On lustracije pač ne potrebuje, ker milina njegovega obraza dokazuje, da je očitno čist kot solza. In če je čist on, so še manj umazani njegovi manj vplivni podaniki. Grdi komunisti so očitno bili neki drugi ljudje, kijih zdaj ni več. Torej si Janša in Peterle z lustracijo lahko le do živca zbrusita zobe in to se jima bo očitno tudi zgodilo. Na volitvah Kučan ne bo imel resne konkurence. Lahko se mu približa Podobnik. Kot manj všečen predstavnik tiste polovice volivcev, ki jim je Pucko otel oblast, lahko v drugem krogu pride na 40%. Toda on je tako podoben Kučanu, da je že kar hudo. Podobno je vljuden, prijazen, izmuzljiv in previden. Le lustrirati ga ne bi bilo treba. Zaradi te malenkosti pa nam res ne kaže zamenjevati predsednika! Čudno, da se že ni kdo spomnil in Kučana predlagal za dosmrtnega predsednika. Z odpovedjo predsedniških volitev bi prihranili neverjetne denarje. Morda bi se z njimi celo izvlekli iz težav in hip hop dohiteli Evropo. Ti zadnji stavki so seveda le plod onemogle resignacije, ker pač ni nikogar na sceni, ki bi bil tudi moj kandidat. Janša se je skril za Amerikanca Bernika tako nespretno, da mu ni več verjeti. Četudi ne bi imel nobenih realnih šans za zmago, bi se moral postaviti pred Kučana in potegniti revolver. Pa tega ni storil. Bogve, če je že slišal za tisti pregovor o zamujeni urci?! Kaj drugega mi še ostane, kot da nazdravim novo - staremu (ne) lustriranemu predsedniku! Franc Kovač Kdo vodi volitve? Odgovor je znan: država, v njenem imenu pa povsem samostojno volilna komisija L okraja (občina Šentjur) 5. volilne enote. Še bolj natančen odgovor je : Terezija Zapušek kot predsednica komisije, Pavla Žmahar kot namestnica, člani komisije in njihovi namestniki pa so Stane Zatler, Anton Krebs, Janez Škoberne, Majda Kop, Irena Erjavec in Martina Ljubej. Tajnik komisije je Marjan Božič. Ta uvod je bil potreben, preden pridem sploh do jedra zadeve. Šentjurske novice je namreč poklical g. M.K. (ki ne želi biti imenovan), ki je trdil, da je šentjurska volilna komisija še vsa iz starih komunističnih časov, v njej pa naj bi bil celo en bivši udbovec. Mnenja je, da ni pričakovati bistvenih sprememb, dokler bodo tako ključne položaje držale v svojih rokah stare strukture. Je v njegovih sumih vsaj kanček resnice? Ker je skoraj nemogoče naravnost vprašati na primer predsednico Okrajnega sodišča v Šentjurju gospo Zapuškovo, če je slučajno ona stara struktura ali celo sodelavka udbe, sem lahko le ugibal, kdo je kdo. Ni mi bilo težko ugotoviti, da je vodstvo naše volilne komisije res še iz jugoslovanskih časov, člani in namestniki pa večinoma tudi. Kaj več pa ne. Janez Škoberne in morda delno Martina Ljubej se lahko pohvalita, da sta zrasla v demokraciji, g. Krebsa pa ne poznam. Ne bom podvomil v korektnost dosedanjega dela komisije, spomnil pa sem se na lanski dialog med predsednico komisje gospo Zapuškovo in občinskim odborom SDS. V SDS smo namreč predlagali v skladu s pristojnostmi strank, da se v okrajno volilno komisijo vključi tudi predstavnik SDS, nekaj naših članov pa tudi v komisije po voliščih. Iz te moke ni bilo kruha. Državni volilni komisji, ki je pristojna za imenovanje okrajnih komisij, je bila stara sestava komisje očitno bolj všeč in je SDS še naprej edina stranka, ki nima svojega predstavnika v njej, gospa Zapuškova pa tudi ni bila pripravljena posegati v sestavo starih volilnih komisij po posameznih voliščih. F.K. Predsedniških kandidatov ni bilo k nam Začetek je sicer izgledal obetaven, a se kasneje ni zgodilo nič. Še najbliže nam je prišel dr. Bernik, na grobišče v Teharjih. Na dan vernih duš je bila maša pod pregrado deponije v Bukovem žlaku, približno nad posmrtnimi ostanki po vojni pobitih domobrancev, ki so verjetno za vedno pokriti z deset metrov debelo plastjo odpadkov. Maše se je udeležil tudi predsedniški kandidat SKD in SDS, ki je prišel v spremstvu predsednikov strank Peterleta in Janše ter drugih njunih dvornih podanikov. Bogoslužje, ki ga je vodil teharski župnik, sicer ni prav očitno merilo na povojno teharsko morijo, kulturni program mladih aktualno Šentjurske NOVICE ____■_____ . _______ • ■ _______________5_____I teharskih pevcev in recitatorjev pa je le nakazal (mislim, da Premalo učinkovito), da je bilo tudi Teharje prizorišče ene navečjih morij v slovenski zgodovini. Okrog 10 000 zločinsko Pobitih slovenskih fantov in mož, ki so vojno končali v domobranskih vrstah, je verjetno večji krvni davek, kot ga je daj koli slovenskemu narodu prizadejal tujčev meč. Na teharske ogodke prepesnjena “Mati piše pismo belo, sin si živ, da pišeš nič- Je bila še najbolj presunljiv opomin in spomin na nedoumljivo preteklost. na etudi predsednik celjskega občinskega sveta g. Oset ne bi dal °ncu besede tudi presedniškemu kandidatu dr. Berniku, bi bilo vsem jasno, da je njegova prisotnost pri zadušnici izrazito Politična in predvolilno naravnana. Govor dr. Bernika je bil kratek in spoštljiv. Poudaril je, da se zavzema za takšno Slovenijo, ki bo prijazna domovina do vseh svojih sinov. V nekaj minutah je bil politični del teharske svečanosti zaključen in po moji oceni ni imel posebnega propagandnega učinka na potencialne volivce. Že kratek pogled na zbrano skupino - v večini so bili moški, kar je sicer za verske obrede nenavadno - je pokazal, da so se na teharskem grobišču zbrali strankarsko opredeljeni in “službeno” že prepričani Bernikovi volivci. Radia in televizije, ki bi Bernikovemu nastopu lahko dala težo, pa sploh ni bilo na spregled. Temu prvemu predsedniškemu predvolilnemu nastopu je prisostvovala le peščica Šentjurčanov. Videl sem župana Malovrha, g. Zabukovška z ženo ter g. Seta iz Hruševca. Očitno dr. Bernik na Teharju ni pridobil ravno zavidljivo število pristašev. Socialdemokrati kritični in razdvojeni 3 zadnji seji predsedstva Občinskega odbora SDS Šentjur, ki je po daljšem času sPet bila skoraj polnoštevilno obiskana, sta Prišli spet do izraza tako razdvojenost vodstva kot tudi njihovo nezadovoljstvo. Menili so, da je njihov vpliv na dogajanja v občini preneznaten, prav nič pa tudi niso ih navdušeni nad odločitvijo ljubljanskega vodstva, ki se je odločilo za ponesrečeno andidiranje dr. Bernika. Bolj všeč bi jim || neodvisni Cerar. Kot ocvirk k njihovemu nezadovoljstvu seje pojavilo še izginotje” ing. Bogolina iz Loke iz sezanama članstva. Sumijo, da ga je jubljansko vodstvo enostavno izbrisalo iz seznama, ker jih je kritiziral. Še bolj utrujajoča je za šentjurske socialdemokrate razdvojenost med tako imenovano ungartnikovo in Kovačevo strujo. Bivši Predsednik in podžupan Pungartnik in v Predsedstvu OO SDS še vedno dovolj številen krog njegovih prijateljev očitno še vedno nista prebolela predlanskega volilnega poraza. Od seje do seje se vleče jued obema stranema neustvarjalno žaganje”. Tako so se šentjurski socialdemokrati sicer odločili, da bodo na naslednje županske volitve zagotovo šli s svojim kandidatom, ne vejo pa še, ali naj pošljejo v ogenj Pungartnika ali Kovača. Na tej seji so sklenili, da bodo s telefonsko anketo poskušali zvedeti, kaj o teh dveh kandidatih mislijo volivci in se bodo šele potem odločili, kako naprej. Največ časa so namenili razpravi o dokumentu, ki nosi obetaven naslov “Strategija razvoja malega gospodarstva v občini Šentjur”. Bili so precej kritični in so ugotovili, da gre spet za več ali manj “papirnato zadevo”, ki je brez prave teže. Nekateri zbrani podatki so res zanimivi in bi utegnili biti tudi koristni, toda pripravljale! tega dokumenta jih niso niti poskušali strniti v koristno sintezo in so ostali na ravni leporečja. Socialdemokrati so prepričani, da tako imenovana občinska razvojna koalicija, ki naj bi jo sestavljali Občina, UE, Obrtna zbornica, Zavod za zaposlovanje in še kdo, pač ni tisti subjekt, ki bi lahko odločilno vplival na razvoj malega gospodarstva. Več koristi se nadejajo od smotrnega gospodarjenja s proračunskimi sredstvi, večjega vlaganja v infrastrukturo in kreditiranje, regresiranja nakupa prostora v obrtni coni in podobno. Predlagali so tudi, da naj se socialdemokratski svetniki zavzamejo za racionalnejšo organizacijo družbenih služb, tudi z uvajanjem zasebnega dela v to sfero. Poudarili so, da ne vidijo nobenega razloga, da so na primer naši vrtci med najdražjimi v državi in vsako leto vse večji porabnik občinskega proračunskega denarja, hkrati pa je vsak četrti prebivalec v občini brezposeln. Razpravo so sklenili z ostro kritiko občinske uprave, češ, da je organizirana mlahavo in potratno ter ne sledi trendom razvoja. Ker je pod “Strategijo...” podpisan tudi podžupan Pungartnik, ki je član SDS, hkrati pa je tudi kot profesionalni podžupan dejansko odgovoren za funkcioniranje občinske uprave, bo zanimivo videti, ali ta posredni napad nanj pomeni tudi njegov predčasni odhod s podžupanske funkcije. F. Pešec Mati božja iz Fatime na šentjurskem Na poti okrog sveta je kip Fatimske matere božje Prišel tudi k nam. V Šentvidu so ga prevzeli Ponkovljani in ga z lepo okrašenim kombijem Franca Štora prepeljali do farne cerkve na Ponikvi. Lepo opravljena ekipa ponkovških ministrantov je Ponesla dober meter visok kip skozi špalir vernikov, ki so Lurško mater božjo pričakali s Prižganimi svečami v rokah. Prizor, ki seje zgodil v Prvem mraku - veličastna bela sihueta Marije, ki se je pomikala skozi mrak in sij sveč mimo zamaknjenih pogledov vernikov - je bil prav čudovit in vsa slovesnost tako ganljiva, da se je v prenekaterem očesu zalesketala tudi solza. Nadaljevanje njene poti je bilo nekoliko bolj prozaično; Mater božjo so prevzeli šentjurski gasilci in jo s službenim vozilom odpeljali proti Šentjurju. V zatemnjenem Zgornjem trgu, ki je bil kot svečana kulisa, jih je pričakala množica vernikov s prižganimi svečkami v rokah in je pospremila Marijo v cerkev. Pobožnosti ob prepevanju Marijinih pesmi so trajale do polnoči. Naslednji dan je Marija nadaljevala svojo pot po vseh šentjurskih farah. F.K. Študenti za vzor Da ne bodo na mladino leteli le očitki o brezbrižnosti, nemorali, mamilih itd., naj zapišpemo o njej tudi nekaj lepega. Miško, hišnik v kulturnem domu, je povedal, da tako vzorno urejenega kulturnega doma, kot so ga za seboj po kostanjevem žuru pustili študentje, še ni videl! AKTUALNO Državni sekretar Pregelj - le besede optimizma za slivniško cesto Vztrajno dopisovanje med občani KS Slivnice, podpisniki zahteve za takojšnjo sanacijo posameznih cestnih odsekov na relaciji Šentjur - Lesično, in državnim sekretarjem na Ministrtstvu za promet in zveze g. Žarkom Pregljem, se bližajo koncu. Predsednika KS Slivnica Zoran Leskovšek, KS Prevorje Mirko Pajek in Jožef Artnak kot predstavnik ogorčenih krajanov so svoje zahteve pripeljali do konca. Ker se je Pregelj doslej le spretno branil z lepimi besedami in ponujal tisto, kar piše v proračunu, revolucionarni Slivničani pa hočejo nadvoz čez železnico pri Zikošku, pločnik skozi Novo vas, obnovljen asfalt od Črnolice do Slivnice in pa seveda asfaltno povezavo čez Prevorje do Lesičnega v konkretni in otipljivi obliki, so šli korak naprej. Zagrožene zapore “svoje” regionalke sicer zaenkrat niso pripravili, so se pa odločili za protestni shod. Za svojo prireditev so si izbrali datum predsedniških volitev, pač v upanju, da jih bodo poleg medijev morda opazil tudi kateri od predsedniških kandidatov, kar pa se ni zgodilo. Uspelo pa jim je v Slivnico pripeljati državnega sekretarja za ceste Žarka Preglja. Z njim so se sestali v četrtek, 20. novembra v gasilskem domu. Uvodoma so mu v dobri uri temeljito predstavili in utemeljili svoje zahteve, bili sicer vljudni, toda niso mu pozabili tudi zagroziti (Artnak, Leskovšek), da lahko gnev občanov postane neobvladljiv. V dolgem odgovoru jim je državni sekretar spretno predstavil vse težave slovenske cestarije, jim povedal, da je podobnih regionalnih makadamskih cest, ki so prometno bolj obremenjene, v Sloveniji še okrog 700 km itd. Pokazal je sicer obilo razumevanja, obljubil pa pravzaprav ni ničesar. Rekonstrukcija ceste čez Prevorje teče in v naslednjem letu bo nadaljni kilometer pod asfaltom, nadvoz pri Zikošku naj bi se pričel graditi v dveh ali treh letih, odsek ceste od Črnolice do Gorice pa je tako uničen, da pride v poštev le temeljita rekonstrukcija, ki pa tudi ne bo možna prej kot v nekaj letih. Nazadnje seje razprava ustavila ob “malo boljšem krpanju” tega odseka. A tudi tu si Slivničani niso uspeli izboriti kaj več kot besede naklonjenosti, kljub vztrajanju Cerkvenika, Artnaka in Leskovška, da naj jim da sekretar določena zagotovila, s katerim bodo lahko stopili v nedeljo pred razjarjene sokrajane. O tem “malo boljšem krpanju”, na vrsto bi morda lahko prišlo v naslednjem letu, naj bi se dogovorili Cestno podjetje Celje in Državna direkcija za ceste neposredno v okviru njihovih pristojnosti. Tej rešitvi, ki je bila nazadnje edini otipljivi dosežek tega večera, sta se predstavnika CPC Orešnik in Globačnik le vljudno in prizanesljivo nasmehnila, saj doslej vsi podobni poskusi niso bili uspešni. Župan Malovrh je o slivniški akciji povedal: “Seveda bom vesel, če bodo uspeli, menim pa, da obeti niso najboljši. Zdaj so na vrsti avtoceste, pri državnih cestah, pravijo, da naj bi država v naslednjih letih še varčevala. Domnevam, da bo slej ko prej morala najti odgovore na podobne zahteve kot je slivniška, kajti sicer bo kmalu v nenehni vojni z vsemi kraji v državi. Za to cesto sem doslej vsako leto vlagal amndmaje k državnemu proračunu, pa nisem uspel.” O dogajanju na protestnem shodu bomo poročali v naslednji številki ŠN. F.K. KS Sentlur - nismo odlagališče za odpadke! Tako mi je kategorično zatrdil tajnik te krajevne skupnosti g. Bebar, hkrati pa pokazal številke, ki govorijo o tem, da okoliške krajevne skupnosti mislijo nasprotno. Pri kontejnerjih pri Emu, okrog njih je običajno prava “svinjarija”, se namreč očitno zbirajo kosovni odpadki z vse občine, ki jih KS mesto več ne uspe sproti odvažati. Do 31. oktobra letos so izven spomladanske očiščevalne akcije Šentjurčani naročili in plačali 164 odvozov kontejnerjev(vsak odvoz stane okrog 22 000 SIT), vse druge KS skupaj pa le 51 odvozov. Od tega KS Slivnica 16 kontejnerjev, Dobje 13, Prevorje 15, Šentjur okolica 6 in Ponikva 1 kontejner. Dramlje, Loka, Kalobje, Planina in Blagovna pa so svoje odpadke deponirali verjetno kar v svoje gozdove, ali pa so jih pustili na mestnem zbirališču pri Emu. Po besedah g. Bebra tudi lansko leto ni bilo nič drugače. Za odvoz kosovnih odpadkov dobi KS Šentjur mesto iz proračuna na prebivalca enako vsoto kot vse druge KS, za odvoze pa porabi kar trikrat več denarja kot vse druge KS skupaj. Skratka, g. Bebar trdi, da nekatere okoliške KS nimajo nobenega okoljevarstvenega občutka. Pričakuje, da bo Občinski svet z odlokom, kije zdaj v sprejemanju, končno naredil red v tej smetiščarski zmedi. Zdaj se dogaja, da celo večina zasebnih trgovin in lokalov v samem centru Šentjurja, kjer je odvoz odpadkov urejen, nima svojih kant in obremenjujejo javni kontejnerski odvoz . Sicer pa je KS Šentjur že večkart predlagala Občini, da bi se glede sistema odstranjevanja odpadkov dogovorili s firmo Saubermacher, ki nam je ponudila svoje zelo zanimive usluge, toda na Občini niso naletele na razumevanje. Kaj je sicer novega v KS? “ Sprejemamo nov statut in s tem v povezavi tudi iščemo primerni datum za krajevni praznik. Obstajajo predlogi, da 18. marec (obletnica trgičnih dogodkov na Resevni) nadomestimo z drugim datumom. Mestni svet bo poskušal z anketo ugotoviti, kateri bi bil pravi. Z JKP smo tudi že sklenili za 4 milijone SIT težko pogodbo za opravljanje zimske službe. Rad bi opozoril sokrajane na njihovo obvezo, da skrbijo za pravočasno kidanje snega pred svojimi hišami. Upam, da bomo končno vsaj do zime dobili komunalnega inšpektorja, ki bo poskrbel za red na tem področju. Pripravljamo se na božično - novoletno okrasitev mesta in pričakujemo, da se bodo tudi naši someščani izkazali z opazno in domiselno okrasitvijo svojih domov.” F.K. POSLOVNA STRAN n Hyunda jev praznik v Stopčah Na Martinovo soboto je podjetje Mia - car iz Stopč priredilo svojim kupcem, ljubiteljem avtomobilov, morda pa tudi svoji nevoščljivi konkurenci v brk, pravi praznik, ki je trajal od jutra do večera. Dopoldne ob desetih so jim podžupan Pungartnik in direktorji ljubljanskega Hyundaja in Mitsubishija Pomagali vgraditi temeljni kamen za njihov 800 m2 velik Prodajni salon z lakirnico, potem pa so ves dan prihajali gostje in radovedneži in si dajali duška. Pa so res imeli kaj videti in preiskusiti. Na razpolago jim je bilo 20 testnih vozil, od “navadnega” Accenta do terenskih Pajerotov in čudežne” Carisme GDI. Povpraševanje po zahtevnejših testnih vozilih je bilo precejšnje in tako sva se predstavnika Šentjurskih, sicer kot manj vztrajna predstavnika radovednežev, prikopala le do Sonate in do terenske vožnje s Pajerotom (še tega sva dobila po protekciji, ker sva izkoristila poznanstvo s sosedo Sonjo), Coupea in revolucionarne Mitsubishi Carisme GDI, katere 160 konjev naj bi po zatrjevanju gospoda Mlakarja popilo na 100 km vsega okrog 4 litre bencina, pa nisva več uspela dočakati. Seveda pa testne vožnje niso bile edina atrakcija tega dneva odprtih vrat Mlakarjevega Hyundai - Mitsubishija. Pod prostornim nadstreškom se je jedlo in pilo ves dan. Odličen golaž, meso z žara, martinova gos in mlado vino 80 bili vsem obiskovalcem do sitega na razpolago, za Prešerno razpoloženje pa so v avli prodajnega salona ntuziklanti Mirka Klinca prav čudovito nažigavali jazz. Kljub živahni množici, ki ga je tako ali drugače vztrajno oblegala, smo uspeli povprašati direktorja firme Mirka Mlakarja, kako jim gredo posli: “Zelo dobro. Na leto Prodamo okrog 800 avtomobilov in smo najuspešnejši Mitsubishijev in Hyundajev diler v državi. Z dograditvijo bale, za katero smo danes položili temeljni kamen, bomo zaokrožili svojo servisno in prodajno ponudbo ter še bolj utrdili svoj položaj na tržišču. Trenutno zaposlujemo 22 delavcev, to število pa se bo povečalo še za deset delavcev.” Koliko boste vložili v novogradnjo in kdo so vlagatelji? “Ljubljanska banka. Ljudska banka in pa seveda mi sami. Mo bo za okrog 1 milijon DEM.” I*1 s katerim avtomobilom nam priporočate testno vožnjo? “Vsekakor s Carismo GDI, s Coupejem in pa z našimi terenci. L 200 je nekaj novega in posebnega.” Skupaj z gospodom Mlakarjem smo se obetavno podali proti testnim vozilom, toda še preden je kateri od naštetih avtov prišel nazaj s terena, je njega “požrla” živahna množica obiskovalcev, nam pa je pošlo potrpljenje. F.K. KEA na široko odprla vrata Če ste se v soboto, 15. novembra 1997, okrog pol devete ure zjutraj peljali skozi Lokarje, ste vsekakor ugotovili, da se tam nekaj dogaja. Kolona parkiranih avtomobilov se je vlekla kar dobrih 500 m. In niste se zmotili. V soboto dopoldne je prenovljena trgovina KEA v Lokarjah na široko odprla svoja vrata. Pozdravne besede g. Darka in g. Boštjana Kukovičiča ter blagoslov dekana Mirka Zemljiča je povezovala spretna voditeljica ga. Marjana Novak. Program je popestril oktet moškega pevskega zbora iz Šentjurja. Številna množica ljudi je bila lahko vsekakor zadovoljna s svojim obiskom, saj jih je postregla kar majhna četica ljudi pod budnim očesom g. Rajka Vrečka. Udeležili smo se lahko tudi številnih degustacij Perutnine Ptuj, Vinaga iz Maribora, Mesarstva Strašek, Mesarstva Vurij, sirov Ese d.o.o., mortadele velikanke iz MIP in številnih in bogatih slaščic Slaščičarstva Jelka iz Dolge gore. Številni so se tudi brezplačno okrepčali v povečanem bifeju in bili deležni tudi drugih ugodnosti, brezplačnih nabav, raznih akcij in izžrebanih nagrad. Ob tolikšnih ugodnostih in zanimivostih najbrž ne preseneča podatek, da je ta dan trgovino KEA obiskalo okrog 2000 strank. B.G. Izšla je knjiga Legende grofije žusemske Daniel Artiček iz Kamnika, sicer naš rojak iz Vinskega Vrha, je izdal knjigo zgodb in povesti, zasnovanih na ljudskem izročilu, zapisanih in zbranih na območju šentjurske in šmarske občine. Takole pravi v uvodu: “V rokah imate knjigo, morda nenavadno za sedanji čas. Saj, koga pa sploh še zanimajo zgodbe iz fevdalnih časov? Ljudje se zanimajo za vesolje, računalnike, šport... O grofih se pa res ne pogovarjamo več. Pa vendar se. Pričujoče zgodbe in legende nam odstirajo delček naše krajevne zgodovine, ki niti ni tako silno oddaljena. Sto dvajset let je, kar seje podrl žusemski grad. Naše prababice in dedki so se tega še spominjali in pripovedovali o njem. Zgodbe v tej knjigi so resnične oziroma resnični so dogodki, ker o njih pripoveduje ljudsko izročilo...” Avtorje povedal, da v kratkem pričakuje promocijo knjige tudi v Šentjurju. Do takrat pa bomo poskušali vsaj nekaj odlomkov iz knjige objaviti tudi v ŠN. Šentjurske NOVIC? POSLOVNA STRAN J59gi