CELJSKI TEDNIK aLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA ^C E L J E 7. JUNIJA 1957 L. VIIL ST. 21 CENA 15 DIN Podpredsednik OLO Celje tovariš Miran Cvenk; v prvem tromesečju smo dobro gospodarili Proizvodnia in storilnost se je dvisnila Uredništvo je zaprosilo podpredsednika OLO Celje, tov. Mirana C v e nk a, da za naše bralce odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z izpolnjevanjem planskih obveznosti delovnih kolektivov v našem okraju. J/ Zanima nas, kakšna je realizacija plana proizvodnje v prvem četrtletju letošnjega leta v gospodarskih organi- zacijah celjskega okraja? 1. Industrijska proizvodnja je v prvem trome^čju 1957. leta za 37% višja od proizvodnje v istem obdobju leta 1956. Glede na plan se je torej proizvodnja v prvem tromesečju odvijala normalno. To pa zato, ker ni bilo večjih zastojev za- radi pomanjikanja električne energije in ker je bila dobava surovin bolj redna. • Hkrati pa ne smemo prezreti vpliva spremembe pogojev in večjega poleta subjektivnih sil z ozirom na delavsko samoupravljanje, ki so izvedle racional- nejše izkoriščenje obstoječih kapacitet in boljšo organizacijo dela. Ob sprejetju družbenega plana so bili pomisleki pri nekaterih gospodarskih organizacijah, da je plan previsok. Analiza pa nam ka- že, da je plan proizvodnje za prvo tro- mesečje presežen za 1%, oziroma da je proizvodnja znatno višja kot v istem obdobju leta 1956. 2. Katera podjetja so se prav posebno izkazala pri preseganju plana? 2. Podjetja, ki so v prvem četrtletju dosegla izreden uspeh so: Premogovniki Y celoti, Cinkarna v Celju, Keramična libo^e. Tovarna emajlirane posode v ftlju, Tovarna žičnih izdelkov v Celju, Y lesnii industriji pa so se posebno izka- lala LIP Slov. Konjice, Tovarna pohi- štva v Polzeli in Tovarna lesne galante- rije v Rimskih Toplicah. V tekstilni in- dustriji so količinski plan presegle To- varna volnenih odej v Škof ji vasi. Tek- stilna tovarna v Šempetru in Toper v Celju, Četrtletni plan pa sta presegli tu- di Tovarna AERO v Celju in Tovarna usnja v Šoštanju. V Keramični industriji Liboje je proizvodnja v prvem četrtletju |957 napram proizvodnji v isitem obdob- ju 1956 sicer manjša, vendar se z ozirom na plan 1957 normalno odvija. Rezultati M bUi lahko še mnogo boljši, če bi se podjetje uveljavljalo na tržišču s proiz- vodi senitarne keramike. 3. Kakšni momenti so najbolj vpli- vali na presežek plana v posameznih panogah gospodarstva, oziroma v pod- ktjih? J. Proizvodnja in storilnost sta se v proizvodnji premoga dviignili z boljšo organizacijo dela in poostreno štednjo. K znatnemu dvigu storilnosti pa je tudi pripomogla lanskoletna uredba o premi- ranju nadplanske proizvodnje, ki je bila v veljavi tudi za letošnje prvo trome- sečje. V Cinkarni je proizvodi^ v prvem tromesečju 1957 za 23,2% višja kot v istem obdobju leta 1956. Na dvig proiz- vodnje so v letošnjem prvem četrtletju ugodno vplivali predvsem boljši izplen cinka, povečano število obratovalnih dni, daljša življenjska doba retort ter zadovoljiva dobava električne energije. Letni plan za prvo tromesečje je dosežen s 26,7% kljub temu, da je vodstvo Cin- karne smatralo, da je p!an previsok. Porast proizvodnje in storilnost v ke- mični industriji je v večji meri rezultat polnega koriščenja proizvodnih kapaci- tet, razširitev proizvodnje in rekonstruk- cij. Dvig proizvodnje v lesni industriji je pripisati kvalitetnejšim surovinam, izboljšanju organizacije dela ter specia- lizacij, nabavi novih strojev ter delno izpopolnitvi tehnološkega procesa. 4. Ali prihaja dovolj do izraza večja storilnost? Družbeni plan predvideva namreč v letošnjem letu, da se bo produktivnost dvignila za šest odstot- kov. Ali je ta odstotek v prvem četrt- letju dosežen in ali je bistveno vplival na povečani obseg proizvodnje v in- dustriji? 4. Ce upoštevamo, da je v prvem kvar- talu proizvodnja presežena ter da se šte- vilo delovne sile ni povečalo in da je delavsko samoupravljanje z ozirom na boljšo materialno osnovo lahko poseglo tudi v odpravo ovir, smem trditi, da smo v prvem četrtletju prekoračili planirano delovno storilnost. 5. Ali je še čutiti težnjo, da bi v podjetjih dosegli večji dobiček na ra- čun višjih cen, manj pa na račun večje storilnosti? Ali so že v veljavi kaki ukrepi, ki bi znatno bolj stimulirali večjo proizvodnjo na bazi večje storil- nosti od doseženih dohodkov podjetij, ki so rezultat predvsem višjih cen? 5. Mislim, da ni več teženj v podjetjih po doseganju večjega dobička na račun povišanja cen. Delavskemu samouprav- ljanju v podjetjih je dokaj jasno, da mo- ra biti povečani dobiček rezultat pove- čane proizvodnje in večje storilnosti. Nova uredba o delitvi celotnega dohod- ka, ki sedaj stopa v veljavo, pa bo to produktivnost pri večini podjetij še po- sebej stimmulirala. Celjsko kopališče že betonirajo Pred dnevi so na gradbišču celjskega ljudskega kopališča začeli betonirati dno bodočega kopalnega bazena. Ko bo" dno končano, bodo betonirali stene in če bo vse po sreči, ne bo več daleč dan, ko se bodo graditelji lahko ohladili v vodi, potem pa nadaljevali druga ureditvena dela te prepotrebne naprave.., Predvidevajo, da bo proti koncu julija bazen celjskega kopališča že gotov. V tem času mislijo Zigraditi bazen 'in sla- čilnico. Dela potekajo resno in pričako- vati je, da se bodo Celjani v avgustu že kopali v novem bazenu. Podjetje »Be- ton« te dni polaga grobi beton kot ix>d- lago. Sedaj pa 'imajo v načrtu polaganje druge plasti finega betona. I>o sedaj so Celjani opravili preko 6000 delovnih) ur. Največ je prispevala Vaje- niška šola I, ki je opravila 1177 delovnih ur, pa tudi »Potrošnik« in gimnazij a. Prevoz so v glavnem opravila podjetja: Elektro 360 m® gramoza, Prevozništvo 255 m® Cinkarna 178 m' in Uprava za ceste v Celju. Delo v glavnem opravlja gradbeno podjetje »Beton« s svojimi ljudmi. Po- trebno bi bilo še kakih dvajset ljudi (mladincev), ki bi razkladali potreben gramoz oziroma material. Prav tako bi bilo pametno, da bi se podjetja v okviru svojih možnosti držala točno določenih dni za prevoz z avtomobili. Celjani so sami 0|>azili, da delo dobro napreduje, vendar bo potrebno i)risko- čitl še na pomoč, da bo celjsko kopališče do avgusta zgrajeno vsaj toliko, kolikor je bilo predvideno. PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV Metalurgi o delavskem samoupravljanju Na eni izmed nedavnih konferenc zastopnikov delavskih sve- tov so se zbrali tudi predstavniki metalurških kolektivov celjskega okraja, ki so v poročilu in razpravi podrobno proučili nekatere probleme delavskega samoupravljanja. Ko so govorili o ekonomskih pogojih delovanja organov delavskega samo- upravljanja, so na prvem mestu po- udarili, da bi večja materialna baza v mnogočem pripomogla do zboljšanja dela delavskih svetov. — »Smatramo«, je bilo rečeno v poročilu, »da bi bilo potrebno rešiti vprašanje delitve do- hodka med družbo in gospodarsko or- ganizacijo v takem odnosu, da bi taka rešitev nudila trdnejšo osnovo za go- spodarjenje po organih upravljanja. Smatramo, da dosedanji gospodarski predpisi niso v zadostni meri stimuli- rali prizadevnosti organov delavskega samoupravljanja, zlasti pa ni prišla do izraza njihova samoiniciativa. Tu se predvsem misli na sredstva, ki so osta- la na razpolago organom delavskega samoupravljanja.« Nekaj kritičnih pripomb je bilo iz- rečenih tudi na račun amortizacije. Se- danji sistem amortizacije ne deluje naj- bolj ugodno na vzdrževanje osnovnih sredstev, tembolj, ker je znano, da je dobršen del amortizacijskih sredstev blokiran. Zato so predlagali, naj bi go- spodarske organizacije dobile v naj- krajšem času blokirano amortizacijo, da bi tako lahko izvršile reprodukcijo osnovnih sredstev. Zanimiv je bil tudi predlog o novem plačnem sistemu, ki naj bi po nmenju metalurgov zadovoljil in spodbujal in- dividualno produktivnost dela, nadalje stimuliral celotno podjetje za boljšo gospodarnost in večjo produktivnost. Večja sproščenost naj bi se odražala tudi v premiranju in nadalje v tem, da naj bi premije bremenile materialne stroške. Pri tehniki normiranja pa naj bi se uveljavilo načelo, da norma nima omejitve, če je bila pravilno postav- ljena in če ne ogroža finančnega učinka proizvodnje. Kakor pri osnovnih tarifnih vpraša- njih, tako naj bi se stimulacija in s tem večja materialna osnova delav- skega upravljanja odražala tudi pri ocenjevanju ter nagrajevanju racio- nalizatorskih in novatorskih del. Zato naj bi bil sestavljen poseben pravilnik, sredstva za takšno nagrajevanje pa naj bi se pri danem ekonomskem efektu formirala iz materialnih stroškov, ne pa iz dobička, oziroma iz sklada za samostojno razpolaganje. Kar se tiče.organizacije in metode de- la organov delavskega samoupravljanja so bili metalurgi mnenja, da naj bi to kompleksno poglavje zajeli v organi- zacijskih predpisih, ki naj bi tvorili osnovo dela teh organov. Tu so mislili predvsem na priročnike za delo teh organov ter na poslovnike. Ne glede n o m je nujno, da kolektivi tudi v prihodnje polagajo največjo pozornost organizaciji strokovnih tečajev za iz- obraževanje članov organov delavskega samoupravi j an j a. Kakor zastopniki nekaterih drugih kolektivov, so se tudi metalurgi za- vzemali za boljšo povezavo med pro- izvajalci ter družbenimi organi, zlasti pa zbori proizvajalcev in komisijami za družbeno upravljanje pri občinskih in okrajnem odboru Socialistične zveze. Strinjali so se tudi v tem, da naj še v prihodnje delajo pri delavskih svetih posebne komisije za reševanje najraz- ličnejših vprašanj. Znano je namreč dejstvo, da so te komisije v znatni meri vplivale na boljše delo delavskih sve- tov, hkrati pa tudi na aktivnost članov teh organov. V železarni Store pa so šli še en korak naprej. V oktobru lan- (Nadaljevanje na 2. strani) S plenarna 00 SZDL in OSS v Celja Razveseljivo: Letos je v delavskih svetih več mlajših članov Včeraj je v Celju zasedal plenum OO SZDL skupno z OSS, na katerem je poročal predsednik Komisije za družbeno uprav- ljanje pri OO SZDL, tov. Stane Sotler, o poteku volitev v delavske svete ter pripravah za kongres DS. Iz njegovega referata povze- mamo nekatere značilnosti o letošnjih pripravah in volitvah delav- skih svetov. Dejstvo je, da so bile vsebinske pri- jave za volitve DS letos mnogo bolj- p od lanskih. To pa v glavnem zaradi ker so to pot naše sindikalne or- ^"^izacije z občinskimi sindikalnimi j imele bolj sistematične priprave lai ^olj sistematično obde- vso problematiko. Ugotovljeno je, ^ smo v letošnjem letu v veliki meri da so se DS začeli globlje spu- j ^ti v samo problematiko njihovega jj ^ — to pa je vsekakor velika za- sindikalnih organizacij, ki so v ^ odigrale svojo politično vlogo. Jas- je, da so priprave za volitve terjale sindikalnih organizacij večjo aktiv- ki je bila v nekaterih primerih ^stranska, drugod pa zopet slabša, ^ so pokazali rezultati volitev samih, ^statistični podatki, v katerih so za- ^^^ podjetja, ki imajo preko 30 j^Poslenih in imajo že nove delavske nam kažejo zanimive rezultate. 'spk podjetjih znaša skupno število >02? ^^Poslenih 23.981 (od tega žena igg^) delavcev 21.129, uslužbencev pa g Od celotnega števila zaposlenih ^Jlo letos izvoljenih v nove DS 1783 ^ov. Glede socialnega sestava novo- izvoljenih članov pravzaprav ni večjih razlik od lanskih, le da je letos usluž- bencev približno za 50 članov več. Po- dobna slika je tudi v upravnih odbo- rih, le da je tu 8 žena več kot lani, nekoliko pa se je dvignilo število čla- nov ZKS. Se bolj zanimiv pa je pregled sta- rostnega sestava letošnjih delavskih svetov in upravnih odborov. Do 20. leta starosti imamo v teh organih letos 20 ljudi več kot lani. do 25. leta starosti je 95 članov več, do 30. leta starosti pa že komaj 5 članov več kot lani. Od tu dalje pa krivulja že pada in imamo v letošnjih delavskih svetih v starosti do 40 let 12 članov manj, do 50. leta starosti je za 28 manjše število od lan- skega, preko 50 let pa že 34. Iz tega je razvidno, da je v letošnjih delavskih svetih število mlajših članov do 30 let v porastu, od 30 let navzgor pa število pada, kar je razveseljivo in prav. Glede starostne dobe nudi pri- bližno isto sliko tudi sestav upravnih odborov. Vključevanje mlajših članov v de- lavske svete je torej v celotnem merilu okraja glede na splošne težnje pozitivna. Sprejeta sta družbeni načrt in prora- čun ljudskega odbora celjske občine LETOS NAD 300 NOVIH STANOVANJ — 50 MILIJONOV DIN ZA ZACETEK GRADNJE OSNOVNE SOLE NA SPODNJI HUDINJI Pretekli teden je bila pod vodstvom predsednika Andreja Svetka redna seja ljudskega odbora celjske občine. Na za- četku zasedanja je tovariš predsednik seznanil odbornike o poteku 28 zborov volivcev, na katerih so državljani v prvi vrsti razpravljali o predlogu družbenega načrta in proračuna. K predlogu družbe- nega načrta in proračuna volivci niso imeli bistvenih pripomb. Vse ostale pri- pombe, predvsem krajevnega komunal- nega značaja, je ljudski odbor vzel na znanje in jih bo reševal, v kolikor bodo seveda na razpolago sredstva, sicer pa bo preko krajevnih odborov navajal državljane, da nekatera dela opravijo tudi sami. Po sprejetem družbenem načrtu se predvideva povečanje skupnega družbe- nega proizvoda v letošnjem letu za 12 od- stotkov v primerjavi z lanskim letom. Vrednost družbenega proizvoda na pod- ročju celjske občine pa bo letos znašala 12 milijard 744 milijonov dinarjev ali 48,5 o4?itotka celotnega družbenega pro- izvoda v celjskem okraju, V skladu s povečanjem družbenega proizvoda se ba obseg industrijs.ke pro- izvodnje povečal za 11 odstotkov. Mimo tega se bo povečalo števUo zaposlenih za 5 odstotkov; produktivnost pa za 6 od- stotkov. Na povečanje industrijske pro- izvodnje bo imel precejšen vpliv tudi povečan izvoz. Po družbenem načrtu se predvideva pKJvečanie kmetijske proizvodnje v pri- merjavi z lanskim letom za 6 odstotkov. S cer pa družbeni plan še določa, da se bo v Celju znatno okrepila trgovska mreža za prodajo sadja in zelenjave in nadalje, da bosta kmetijsko gospodar- stvo Lava in vrtnarska šola v Medlogu storUa nadaljnje ukrepe za povečano proizvodnjo zelenjave. Na povečano vrednost gradbenih sto- ritev za 18 odstotkov — ki jia bo še vedno manjša od leta 1955 — bo v znatni meti vplivala precej živahna gradnja stanovanj. Po družbenem načrtu se bo zboljšal tudi cestni avtobusni in tovorni promet, saj bo celjsko avtobusno podjetje letos prejelo štiri nove avtobuse, nekaj novih vozu. pa bo nabavilo tudi Prevozništvo, Blagovni promet v trgovini se bo po- večal za 7 odstotkov. Sicer pa se bo glavna skrb ljudskega od^bora za zbolj- šanje blagovnega prometa osredotočila na gradnjo oziroma na pripravo za grad- njo skladišč ter na okrepitev trgovske mreže v obrobnih predelih mesta ob Sa- vinji. Nadalje se predvideva povečanje prometa v gostinstvu za 8 odstotkov. Po načrtu naj bi se vrednost obrtnih storitev povečala za 8 odstotkov. Na to povečanje naj bi vplivala zmerna davč- na politika, pa tudi ustanavljanje novih obrtnih delavnic. Po družbenem načrtu bo ljudski odbor celjske občine razpolagal v letošnjem letu vsega skupaj z 875 milijoni dinarjev, kar je za 29% več, kot jih je imel na razpolago lansko leto. Od te vsote bo 405 milijonov dinarjev odpadlo na občin- ski proračun, 46 milijonov na investicij- ski sklad. 417 milijonov na stanovanjski sklad ter 7 milijonov na cestni sklad. In- vesticijski sklad bo letos formiran sicer v višini okoli 108 milijonov dinarjev, (Nadaljevanje na 2. sirani) stran 2 7. junija — Stev. 21 Hnnnihal ante portas, Hanibal pred vrati, ta novica je nekoč, pred dvema tisočletjema gnala kri v glavo Italcem, ko ie afriški zwjskovodja z vsemi sloni ir. konjeniki prekobalil Alpe nekje med Rodansko in Padsko dolino.. Danes je pred vrati vsega sveta strašnejši Ha- vihnl, iiničenje sveta. Ni ga časnika na svetu, ki se danes ne bi ukvarjal z nevarnostjo radioaktivnega žarčenja in s prepovedjo poskusov z nuklearnim orožjem. Znanstveniki vseh narodov in držav izjavljajo, da je skrajni čas. Ce človeštvo ne bo našlo v sebi moči, da obrzda sile, ki jih je sprožilo, bo zgo- rele v ognju, ki ga je samo zanetilo. Kak sentimentalni pesimist hi utegnil reči: ne bi bilo tako napak, če bi iz pepela vstalo novo, mlado, boljše, predvsem pa pametnejše človeštvo, ka- kor tisti egiptovski ptič Feniks. Podoba va je, da so se tisti, ki drže ta trenutek za ročico človeške usode, vendarle zamislili: Kopica orožja na Vzhodu in Zahodu je tako velika, da se ljudje izza nje že skoraj ne vidijo več. Stroški za oboroževanje, z drugo besedo za uničevanje truda človeških rok so tako ueiiki, da bi z njimi lahko omogočili življenjsko blagostanje za slehernega zemljana. Zdaj ugotavljata Stassen, zastopnik ZDA in Zorin, za- stopnik SZ, v pododboru OZN, da je začetni sporazum o razorožitvi možen. Zmanjšanje vojaške zmogljivosti pri- puščajo na obeh straneh. Ves svetovni tisk pripravlja javno mnenje na ta ko- rak, ki vzbuja upanje, da bo prišlo še do nadaljnjih sporazumov. Kajti peza tare Vzhod in Zahod. ZDA nima ne- izčrpnih sredstev, SZ pa ne tako majh- nih, kakor si jih v svojih željah pred- stavlja primitivni pristaš križarske voj- ne zoper komunizem. Tudi amer. javno mnenje (Gallupov zavod) je proti atom- skim poskusom. Zadnjo eksplozijo v Nevadi z močjo 10 kiloton tnt eksplo- ziva so odlagali zaradi vremena. Čemu? Zdravniki se boje žarčenja, češ da vpli- va na številnost obolenj za rakom, go- vori se o škodljivem vplivu na potom- stvo, japonska akcija s filmom o Hiro- šimi pridobiva med azijskimi državami, svetovni harakiri, svetovni samomor postaja nesmisel, ki vzpodbuja velmože vsega sveta, da nekaj ukrenejo. Cez noč seveda ne bo šlo. Popolna razorožitev je sploh nemogoča iz cele vrste razlogov, ne nazadnje iz gospo- darskih. Na poseben način je vprašanje raz- orožitve povezano z vprašanjem nem- ške združitve. Adenauer je ves čas po vojni vezal razorožitev na združitev. V Ameriki so ga zdaj pregovorili h kom- promisu, po katerem naj bi se delna razorožitev izvršila brez istočasnih raz- govorov o združitvi. Ce je to res, potem se utegne oboje premakniti z mrtve točke. Glasovi iz SZ govore, da se v SZ glede tega ni nič spremenilo: Rusi so za vrstni red, ki jim v nekem smislu jamči varnost. Najprej razorožitev, nato kolektivna varnost, nato šele zdru- žitev Nemčije. Bonn očita Moskvi, da je s siwjim stališčem vsega kriva, češ Vzhodne Nemčije ne moremo priznati. Razume se, da tako nestrpno stališče Adenauerjeve stranke ne bo moglo po- gnati stvari naprej. Za približevanje med Vzhodom in Za- hodom ni nevažen angleški in franco- ski ukrep, da se omili embargo na- sproti LR Kitajski. To že davno terjajo lastni gospodarski interesi, s katerimi ta korak opravičujejo Francozi. Mac- millan je sicer odklonil obisk Cu En Laja in Maotse-tunga, ne odklanja pa dobička, ki ga bo imela angleška in- dustrija, če se v večji meri plasira na nenasitnem velikanskem kitajskem tr- žišču. V ZDA so na ta ukrep hudo ne- jevoljni, češ, da je to prav tak udarec enotnosti Zapada kakor napad na Egipt. Protikomunisiičnega križarja republi- kanca Knowlanda bo to egiptovsko go- spodarsko sodelovanje s kitajskimi ko- munisti gotovo spravilo do hudih be- sed. Do dejanj pa najbrž ne, kajti ame- riško nestrpno stališče do Kitajske utegne povzročiti še mnoge bolestne novotvorbe. Filipinski poslanik Carlos Romulo je povedal resnico, ko je dejal, da ZDA ne spoštujejo državne suvere- nosti azijskih držav. Ni ugodno za pred- stavnike »svobodnega sveta«, če se proti njim vrše demonstracije v Južni Koreji, Tajpehu (Formozi) in na Japon- skem. Ameriški vojaki preveč »ošabno nosijo svoje glave« po deželah, ki jih baje ščitijo pred komunizmom: Nared- nik Reynolds ni bil kaznovan, čeprav je ubil Kitajca. Cangkajšek bo Ameri- kancem povrnil vso škodo, ki so jo ki- tajski demonstranti naredili na ame- riškem poslaništvu. To ni kaj prida prispevek k osvoboditvi človeka. Kdor seje veter, bo požel vihar. Ame- riški dolar ga seje, po načrtu in na debelo. Na Srednjem vzhodu se to že pozna. Vakuum je zadelan z dolarji, zato vre v Libanonu, kjer opozicija ni za- dovoljna s proameriškimi potezami vla- de, Jordan in Sirija obtožujeta drug drugega, v Jordanu je skočila v sedlo reakcionarna vlada, ki likvidira pro- egiptovsko opozicijo pod geslom boja zoper komunizem. Ben Gurion je iz- gubil velikega prijatelja s padcem Mol- letove vlade, vendar Eisenhowerjeve doktrine ni sprejel brez pridržka, ker ve, da ZDA niso edina sila, ki vpliva na razmere v arabskem svetu. Skratka: nezaupanje in sumničenje, boj vseh proti vsem, ostaja pa tisto, česar noče nihče. Res ni nikjer zapisano, da se bo- do vsi dolarji obrestovali tako, kakor bankirji mislijo. Makedonski kralj Fi- lip je imel navado reči, da z zlatom otovorjen osel zavzame še tako utrjeno obzidje. Vendar se makedonski imperij ni držal niti s tovori zlata niti z oklop- nimi vozovi Aleksandra Velikega. Alžir je interna francoska zadeva, še vedno pravijo Francozi. Močno zame- rijo Richardsu, Eisenhotoerjevemu po- sebnemu odposlancu za Bližnji in Sred- nji vzhod, ki je dejal, da je Alžir leglo vsega nemira v arabskem svetu. Fran- cozi so zoper internacionalizacijo svo- jega »hišnega« prepira. Medtem pa al- žirski narodni odbor obiskuje azijske vlade in je povsod ljubeznivo sprejet. Libija je kljub Eisenhowerjevi doktri- ni objavila sklep, da bo podpirala al- žirske upornike. Tunis se je uprl Fran- ciji, češ da bo pretrgal vse zveze z njo, če ne dobi od nje 12 milijard podpore. Francija jih namreč odteguje, ker Tu- nižani podpirajo Alžirce. Če bi Tunis izstopil iz carinske unije s Francijo in potegnil za seboj še Marokance, ki tudi komaj čakajo, da se osvobode franco- skega varstva, bi bila Francija v hudi zadregi in pred končno izgubo vse Se- verne Afrike. Eksploatacija Sahare pa je francoski adut bližnje prihodnosti. Ce ga izgubi, bo izgubila vso stare sla- ve dedovino. Alžirci pa ne mislijo od- nehali. Kolaboracionista emira Sekala je alžirski atentator pričakal s smrto- nosnim strelom pred pariškim stadionom. Emir Sekal je bil močno zastražen, po- seben varovanec francoske javne in taj- ne policije. A ni je policije, ki bi zatrla narodno gibanje za svobodo. Na bajo- netih se nič kaj dobro ne sedi. Medtem ko so vladno krizo rešili z orientacijo na desno, v Franciji še ved- no iščejo čarovno palico, s katero bi odprli življenjski vrelec za novo vla- do. Molleta so vrgli davki, davke je terjal Alžir. Treba bo Heraklejevih pleč, da bi podprle stebre propadajo- čega imperija. Treba se bo ravnati po nekaterih ugotovitvah znamenite Mon- tesquieujeve knjige o veličini in pro- padu stare rimske države. _ In končno nekaj drobnih: Eks-kralj Peter se je vdinjal kot propagandist v nekem velikem ameriškem hotelu. Reklamo bo delal za hotel; Hitlerjev sobar Linge, ki je presedel 10 let kot vojni zločinec v SZ, bo v Zapadni Nem- čiji dobil pokojnino; ameriška admira- liteta je natančno izmerila daljave do evropskih »repernih točk«, za primer, če bo treba s pritiskom na gumb začeti atomsko vojno. Ena zasluga jim bo mo- rebiti ostala: popravili so morda kako napako na zemljevidu. — Angleži se ne marajo pogovarjati z Makarijem za- radi Cipra, zato pa je minister za ko- lonije Lennox-Boyd sprejel črnega po- glavarja Nigerije, ki terja zase enak status, kakor ga že ima Ghana. Lan- caster House se skuša torej moderni- zirati, demokratizirati. V čast si An- gleži lahko štejejo, da je konservativni lord Russel z dokumenti nastopil zo- per generala Speidla, ki da brez njega atlantska vojska ne more shajati. Lord Russel pravi, da je njegovo imenova- nje za poveljnika »izzivanje živih in žalitev mrtvih«. Res je tako. T. O. Zadnja seja »nepotrebne" komisije? v torek je stanovanjska komisija v Celju povabila k seji zastopnike tiska in radia, da v razgovoru z njimi seznani javnost nekaterimi težavami, ki (po mnenju komisije) terjajo nujne spre- membe ali pa prenehanje dela komisije. Naš novinar komentira to sejo na osnovi njene vsebinske razprave in dodatnih informacij takole: Stanov9'njHka komisiia, ki jo je 1952. leta imenoval Občinski ljudski odbor v Celju, je pred dnevi poslala občinske- mu ljudskemu odboru opozorilo, v kate- rem. zahteva, da občina nudi komisiji polnomočje soodločanja pri konkretnem razdeljevanju stanovanj. Komisija ugo- tavlja, da njeni predlogi riso upošte- vani. da večina njenib odločb ostane nepodpisanih v predalih in da na ta način ostaja njeno delo neplodno in nepomembno. Nadalje komisija ugo- tavlia, da razdeljevanje stanovanj ne poteka izključno po seznamu upravi- čenih pričakovalcev. Tc trditev so člani dokumentirali, češ da je bilo lani raz- deljeno pet stanovanj po seznamu. 38 pa izven seznama. Del teh izvenplan- skih dodelitev je komisija obravnavala in priznala za nujna, medtem ko v drugih primerih ni bila obver^čena. Na- dalje so člani ravajali nezdrave odnose med stanovanjsko komisijo in stano- vanjskim. uradom. Pri tem so iznesli več konkretnih primerov nepravilnosti, oziroma neupoštevanja komisije kol; družbenega organa. ima komisija prav ali ne? Precej je takih momentov v njihovih trditvah, ki bi jim. bilo treba pritrditi, zlasti če bi šlo za podcenjevanje druž- benega upravljanja enega najbolj oe- rečih problemov, kot je stanovaniski. Vendar je tu zakonski predpis, ki točno določa pristojnost stanovanjske komi- sije. Ta namreč določa, da komisija se- stavi za vsako polletje seznam najpo- trebnejših in s tem naj bi bila naloga komisije zaključena. Izvrševalec in do- deljevalec stanovanj pa je stanovaniski urad po določilih Sveta stanovanjske skupnosti pri občini. Mimogrede ome- njeno, je to zapleteno. Dvoje voljenih organov in en izvršni orf(an. Logičen zaključek bi bil, da je tu res nekaj cdveč. Ce je komisija pred dvema le- toma sestavila seznam in od tega ni bilo kaj prida rešenega, potem res ni treba, da se komisija sestaja samo zato, da potrdi starega za tekoče polletje. Bistvo tega je, da je prirastek stano- vanjskega sklada tako majhen, da ne zadošča niti za najbolj kričeče primere. Lani je občina zgradila na primer 24 stanovanj, ob raznih potrebnih komu- nalnih ureditvah pa jih je morala po- rušiti 23. To se pravi, da je samo z. enim stanovanjem bilo mogoče ustreči enemu izmed 300 nujnih primerov. Ce se držimo zakonskega predpisa, potem komisija ni upravičena postav- ljati altei-nativ v tem smislu, potem je, kot je dejal tajnik občine, celo pre- koračevala meje svoje pristojnosti. nered v arhivih stanovanjskega urada Brez dvoma bi bilo treba organe in urade okoli stanovanjskih vprašanj po- encstavif. Dgnes obstajajo trije voljeni organi. Neodvisen od občinskih organov je Svet stanovanjske skupnosti, kate- rega izvršni organ je stanovanjska uprava. Dalje je tu Svet za stanovanj- ske zadeve z izvršnim organom urada za razdeljevanje stanovanj in končno še stanovanjska komisija, ki hoče pri- dobiti stanovanjski urad za svoj iz- vršni organ. Ni kaj pripomniti, stvar je zapletena. Značilna pa je nepreglednost v ar- hivu stanovanjskega urada. Skozi leta so se menjali ljudje, prošnje so se ko- pičile, tako da jih je danes že nad 4000. To ne more biti realna slika. V vrsti let se je marsikaj spremenilo. Mnogi prosilci so se odselili, drugi zgradili stanovanja zase, tretji so na osnovi sporazumov uredili svoje probleme. Ker pa uslužbenci urada niso bili nikoli na tekočem, ljudje niso dobili na proš- nje nobenih odgovorov, čeravno bi jih morali, saj so plačali takse in so ved- no znova vlagali prošnje. Na osnovi tega bi kazalo sprejeti predlog stanovanjske komisije, ki ugo- tavlja, da bi bilo treba vse prošnje preklicati, upoštevati vložene takse, in od prosilcev terjati nove prošnje, ki bi jih pristojni organ moral sproti reše- vati in nanje odgovarjati. Res je težko zamisliti drugačno pot, da se v tem pogledu ustvari red. 30 odstotkov primerov bi rešili čez noc... če bi nekateri Celjani imeli več so- cialnega čuta. 50 ugotavljali na seji. Navajali so dolgo vrsto primerov, ko posamezniki, majhne družine zasedajo večsobna stanovanja, ki po trikrat pre- segajo prostorninski minimum. Za- kons'>Kozjansko« naj- bolj pereč problem. Z 21 stroji, ki jih danes posedujejo, pa so dosegli že kar lepe uspehe. Pred- vsem izdelujejo platno v vseh dimenzi- jah, v začetni fazi pa so tudi že progaste tkanine. Prav tako je v poskusnem obra- tovanju tudi konfekcija, ki bo verjetno za tovarno zelo donosna. Izdelovali bodo moško in žensko perilo, predvsem pa ti- sto otroško konfekcijo, ki je v naših trgovinah najbolj pogrešamo (otroško perilo za 6 do 14-letne otroke). Nekaj njihove tkanine gre tudi za iz- voz — v Avstralijo in Italijo — največ pa za š roko "potrošnjo, nekaj tehničnih tkanin pa dobavljajo raznim industrij- skim podjetjem. Povpraševanja je mno- go več, kot morejo trenutno z 42 de- lavci proizvajati. Ce bi vsa naročila sprejeli, bi lahko letno ustvarili vred- nost 33.000 dolarjev. " ' Kljub omenjenim težavam pa so cene njihovih izdelkov konkurenčne z drugi- mi tovarnami, ki delajo v neprimerno boljših pogojih. To lahko dosežejo samo s skrajno štednjo materiala, predvsem pa z racionalnim izkoriščanjem odpad- nega materiala. Medtem ko se v drugih tekstilnih tovarnah odstotek odpadkov giblje navadno med 2 in 4, so v »Ko- zjanki-« odpadke zbili na 1 do 1,75 od- stotka. Navedeni uspehi kažejo, da bo mlada tekstilna tovarna v pasivnem področju kozjanske občine morda le zadovoljivo uspevala in da bo v njej našlo vedno več revnejših domačinov zaposlitev. Tekstilna tovarna v Kozjem? Slika preseneča in vendar je res. Sicer za začetek ropoče le nekaj tkalnih strojev, toda začetek je tu. Svojčas so na ta način začele tudi največje tovarne današnjih dni. Vsekakor je »vdor« industrije na Kozjansko dober znak za prihodnost tega zaostalega področja... NA TRETJEM MESTU NA SVETU Z nabavo strojev se bo proizvodnja umetnega usnja v Konusu znatno povečala Predstavniki usnjarskega kombinata KONUS v Slov. Konjicah se te dni mude v Italiji, kjer skupaj z zastopniki naših uvoznih podjetij razpravljajo o možnosti uvoza nekaterih strojev in naprav za od- delek umetnega usnja. Ta oddelek je s proizvodnjo pričel šele pred nekaj leti kot edini tovrstni obrat v Jugoslaviji. spričo dovoljne surovinske baze, to je odpadkov usnja iz usnjarskih tovarn, ima vse možnosti za svoj nadaljnji razvoj. V kolikor bo uspelo v bližnjem času re- alizirati vse sedanje načrte za razširitev tega oddelka, ki je za našo skupnost vse- splošnega gospodarskega pomena, se bo letna proizvodnja lahko dvignila od se- danjih 3€0 na 1.300 ton, bruto dohodek pa za okoli eno milijardo din. Kombinat KONUS bi se s tako proizvodnjo umet- nega usnja uvrstil na tretje mesto v svetovnem merilu. Ze samo to pove, kakšno korist bo imelo naše gospodar- stvo od uresničitve tega programa. OBJAVA O OBEŠENJU FRANKOLOVSKI ŽRTEV IZGINILA Na Frankolovem je okupator z obešenjem 100 talcev par mesecev pred koncem okupacije izvršil ene- ga največjih zločinov nad našim narodom. Zveza borcev je skupaj z ostalimi organizacijami grobove talcev dostojno uredila. Na grobu je granitna skala s številom po- kopanih žrtev in datum. Poleg tega pa je na grobovih bila pre- tiskaha objava takratnih nemških oblasti, s katerim je bilo objav- ljeno obešanje. Številni naši in tuji izletniki so se ustavljali pred obema grobovo- ma, pri okoliških prebivalcih pa so se mnogi zanimali za podroben opis dogodkov na dan 12. februar- ja 1945. Med tistimi, ki so se ustav- ljali, so bili tudi Nemci in Avstrij- ci, ki se po glavni cesti vozijo k Jadranskemu morju na oddih. Brez dvoma so bili med njimi tudi taki, ki se sramujejo gnusnega dejanja svojega naroda.Med izlet- niki pa se najdejo še ljudje, ki jim ne gre v račun, da so na naši zem- lji Nemci počeli številne zločine, ki jih naši ljudje ne bodo pozabili. Oba grobova na Frankovolem ter pretiskana objava sta mimoidoče- ga opominjala, kdo je odgovoren za smrt 100 slovenskih ljudi. Prav ta objava pa je verjetno napoti gotovim izletnikom iz naše sosednje države. Pred kratkim se je skupina avstrijskih izletnikov ustavila na večer pred grobovi in drugo jutro ni bilo pretiskane cb- jave na svojem mestu. Ljudje iz tamkajšnjte bližine so jo zaman iskali v vsej okolici. Iz tega se da sklepati, da je ni odstranil drug kot izletniki naše sosedne države na severu, ki jim je bila najbrž napoti. Gotovo jim ni bilo v čast, da so to objavo videli tudi ino- zemci iz drugih držav. Pri tem naj povem še to, da je že lansko leto neka skupina izlet- nikov iz Avstrije objavo na gro- bovih odnesla v svoj avtobus. Ko so to domačini opazili (bilo je po- dnevi), so takoj zahtevali, da jo vrnejo na svoje mesto. Seveda so to storili z izgovorom, da so jo hoteli v avtobusu le prečitati ti- stim, kt niso izsitopili. Takemu iz- govoru pa je težko verjeti. L. V. Celjska in okoliška podjetja bodo razstavljala stoje najnovejše proizvode Na razstavi industrije, obrti in trgovi- ne, ki bo v dneh, od 24. avgusta do 4. septembra v novem upravnem poslopju Tovarne emajlirane posode v Celju, bo- do podjetja iz vsega okraja razstavljala vse tiste izdelke, ki so b.li izdelani po osvoboditvi. Razstavni izdelki bodo zav- zemali vsa tri nadstropja velikega po- slopja. Istočasno bo tudi razstava šol- stva, zdravstva in Ljudske tehnike v no- vem traktu Zdravstvenega doma v Gre- gorčičevi ulici, kmetovalci pa bodo ure- dili. zanimivo razstavo na Kmetijskem posestvu Lava. Celjska in okoliška podjetja se za raz- stavo že nekaj mesecev prav marlj.vo in skrbno pripravljajo. Razstavni odbor ima v teh dneh polne roke dela in videti je, da bodo sicer obsežni razstavni pro- stori mnogo premajhni za vse izdelke, ki bi jih podjetja rada razstavila. Na tej razstavi bomo videli mnoge zanimive novosti, ki jih v široki potrošnji še nismo zasledili. Tovarna Aero bo poleg svojih stan- dardnih artiklov (karbon in indigo papir, pisalne trakove, vse vrste umetniških barv, lepila, črnila, matrice, barve za razmnoževanje itd.) razstavila kot zani- mivo in koristno novost lepilne trakove iz celofana. Ta univerzalni lep.lni trak na raznobarvnih ličnih stojalcih bo slu- žil v najrazličnejše namene in bodo po- trošniki, predvsem pa vse pisarne, trgo- vine in podjetja rade posegale po njem. Prednost tega lepilnega traka bo v tem, da bo lepil trdno in zanesljivo ne da bi ga bilo treba namočiti. Predvidoma bo- do novi lepilni trakovi že pred razstavo v prodaji na drobno. Ista tovarna je pred kratkim začela izdelovati tudi akvarelne pokrivajoče barve v lončkih, ki bodo predvsem dobro služile risarjem in arhitektom pri izde- ■ lavi raznih osnutkov. Tudi te barvice bomo na razstavi že lahko videli — in tudi kupili. Posebna presenečenja nam pripravlja tudi Tovarna emajlirane posode. Na prostoru 60 kvadratnih metrov bo raz- stavila že znane proizvode, ki so jih osvojili po osvoboditvi. Poleg tega pa bo tudi TEP presenetila obiskovalce z naj- različnejšimi novimi proizvodi, ki smo jih doslej morda videli le v reklamnih katalogih tujih proizvajalcev. Tako so v zadnjem času osvojili nov tip pralnikov, lonec za kuhsnjs mleka (mleko ne pre- kipi), štirioglate kopalne kadi z oblož- n:mi stenami, butan jeklenke, polirano aluminijasto posodo Iz specialne ploče- vine, sterilizatorje za zasebna kmetij- stva. aluminijaste škafe za obiranje hmelja, golide nove oblike itd. Gospodi- nje pa bodo gotovo še posebej pozdrav le dve izredno koristni novosti: sokcvnjak, s pomočjo katerega bodo lahko izlužile ves sok iz zelenjave ali sadja ter lonce "n kožice za e'ažno kuhanje. Lonce za kuhanje perila pa je tovarna v zadnjem času izpopolnila s posebh m vložkom, ki omogoča kroženje vode, da gospodinji ni treba perila mešati. V reklamne svrhe bomo lahko special- ne izdelke na razstavi tudi poceni kupili. Celjsko gledališče na Sterijinem pozorju — (Vtisi očividca) — Drugo Sterijino pozor je, festival ju- goslovanske dramske umetnosti, je kon- čan. Novi Sad se je zopet vrnil v staro, mirno življenje. Ulica pred gledališčem je zopet pusta, pa tudi gledališki klub, odkar je prejšnjo nedeljo novosadski ansambel odrinil na turnejo po Vojvo- dini in Srbiji. V času od 9. do 25. maja je deset najboljših jugoslovanskih gledališč iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skopja in Celja dalo 12 predstav jugoslovan- ske drame. Razen tega so se v popol- danskih urah prirejali pogovori z av- torji posameznih dram, na primer s Slavkom Kolarjem, pisateljem otvo- ritvene drame »Svoga tela gospodar«, z Mirkom Božičem, pisateljem drame »Ljuljačka u tužnoj vrbi«, z Djordjem Lebovičem, enim od avtorjev drame »Nebeški odred«; potem pogovori z gledališkimi umetniki in drugimi pisa- telji. Zelo važna so bila tudi posveto- vanja gledališčnikov iz cele države. Razstava gledališke povojne literature v veži gledališča je bila vse dneve zelo obiskana. Kot se vidi, je bil spored Pozor j a zelo pester. Na kraju festivala so razdelili na- grade in sicer: a) za najboljšo sodobno domačo dra- mo — Lebovič in Obrenovič za »Nebe- ški odred« (Himmelfahrtkommando); b) za sodobno domačo dramatizacijo — ni bila podeljena; c) za najboljšo predstavo v celoti — »Svoga tela gospodar« v izvedbi Za- grebškega dramskega kazališta in režiji dr. Branka Gavelle; d) za najboljšo režijo — Tomislav Tanhofer, režija Marinkovičeve »Glo- rije« v izvedbi Jugoslovenskega dram- skega pozorišta iz Beograda; e) za najboljšo inscenacijo — sceno- graf Niko Matul za Cankarjevega »Mar- tina Kačurja« v izvedbi Mestnega gle- dališča iz Ljubljane; f) za pet najboljših igralskih kreacij: Viktor Bek, član Zagrebškega dram- skega kazališta, za vlogo očeta v Bo- žičevi »Ljuljački u tužnoj vrbi«; Iva Zupančičeva, članica Mestnega gledali- šča v Ljubljani, za vlogo Tončke v »Martinu Kačurju«; Stane Potokar, član drame Slovenskega narodnega gledali- šča v Ljubljani, za vlogo Frančka v Potrčevih »Kreflih; Branko Pleša, član Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda, za vlogo Puceljskega v Matkovičevi drami »Na kraju puta«; Karlo Bulic, član Jugoslovenskega dramskega pozorišta v Beogradu, za vlogo škofa v »Gloriji«. g) nagrado Tribune mladih je dobila Marija Kon, članica Zagrebškega dram- skega kazališta, za interpretacijo Rože v drami »Svoga tela gospodar«. b) nagrada redakcije novosadskega »Dnevnika« za epizodno vlogo je do- deljena Janezu Albrehtu iz Mestnega gledališča v Ljubljani, za vlogo občin- skega tajnika v »Kačurju«. Od vsega tega bo nas Celjane najbolj zanimalo, kako se je »odrezalo« naše gledališče v tako močni konkurenci. Najprej smo 'lahko ponosni na to, da je bilo naše gledališče sploh sprejeto na II. Sterijino pozorje kot najboljše med 24 provincialnimi gledališči, pred gledališči veliko večjih mest kot je naše, tega smo lahko toliko bolj veseli, ker je kriterij ravno za manjša gleda- lišča zelo strog. Še bolj pa smo lahko ponosni na dejstvo, da se je naš mladi ansambel s svojo igro kakor tudi s sa- mim dramskim delom mladega Celjana Miloša Mikelna izkazal dostojnega so- delovanja na tako pomembni gledališki manifestaciji kot je Sterijino pozorje. Omeniti se mora, da je bila naša An- gelca Hlebcetova za vlogo študentke Brede resna kandidatka za eno od pe- tih nagrad za najboljšo vlogo. Sam tekst drame, ki obravnava sodobno temo, je ugajal občinstvu, ki je razu- melo jezik, kakor tudi sami ocenjevalni komisiji, in zato ni slučaj, da je Georgi Kostov, predstavnik bolgarskih gleda- lišč iz Sofije, povabil naše gledališče na gostovanje v Bolgarijo; ni slučaj, da so se predstavniki makedonskega kul- turnega življenja živahno zanimali za to dramo in naš repertoar na splošno, in vse to iz iskrenega prepričanja, da nase Celjsko gledališče predstavlja resen ansambel. Za navadno kurtoazijo res ni bilo časa. Kaj naj porečem o drugih predstavah? Ljubljančani so tu- di to pot bili najboljši. Lojze Potokar je briljiral v vlogi starega Krefla. Ljud- je so enoglasno izjavljali, da takšne igre zlepa niso videli. Inscenacija »Ka- čurja« jih je fascinirala. Drama »Svoga tela gospodar« je doživela nedvomen uspeh; tudi »Nebeški odred« Djordja Leboviča in Aleksandra Obrenoviča, katero so igrali zelo dobro novosadski igralci. Kolikor mi je znano, pridejo Novosadčani naslednjo sezono gostovat v naše gledališče in tako se bo naše občinstvo lahko seznanilo s tem dobrim ansamblom. Lahko rečem, da so sami igralci navdušeni, da pridejo v Celje, ker so naši igralci naredili zelo, zelo dober vtis. Božičevo delo »Ljuljaška na tužnoj vrbi«, tudi s sodobno tematiko, je v primerjavi z Mikelnovo dramo »Petra Seme pozna poroka« doživela neuspeh, še bolj pa »Nevidljiva kapi j a« Ota Bihalji-Merina. Publika je razoča- rana odhajala z »Glorije« Jugosloven- skega dramskega pozorišta iz Beograda in Dobnčaninovega »Zajedničkog sta- na«. Pričakovala je hudožestveno igro elite naših dramskih umetnikov, videla je pa povprečno igro. Po vsem tem vidimo, da so naši igral- ci dostojno zastopali gledališko kulturo našega mesta in s tem jim je zagotov- ljena udeležba na III. Sterijinem po- zorju v prihodnjem letu, kar pomeni posebno čast za vsako naše gledališče. O. T. Kaj pa šole za izšolane ljudi? Kadar govorimo o šolah za odrasle, ki so pri nas v razvojni stopnji in imajo za sabo tudi že prve pomembne uspehe, imarn^o vedno v mislih tiste odrasle državljane, ki 'iz različnih razlogov ni- majo zadovoljive šolske izobrazbe, ljudi, ki jim je vojna onemogočila redno šola- nje, take, ki jim socialne prilike niso dovoljevale obiskovanje rednih šol itd. Tudi sestav obiskovalcev šol za odrasle kaže tako stopnjo njihove predizobrazbe. To so ljudje z manj kot šest razredov osnovne šole, dalje taki, ki so osnovno šolo dokončali v okupatorskih šolskih zavodih v tujem jeziku, so pa tudi taki med njimi, ki imajo celo samo dva do tri razrede osnone šole za sabo. Nadaljnja izobrazba je za take ljudi ne samo priporočljiva, temveč neobhod- na. Zanje predstavlja šola za odrasle popravljanje krivičnosti protiljudskih režimov v preteklosti. Toda če danes p>ogledamo, kakšno snov nudijo šole za odrasle svojim slušateljem, lahko ugotovimo, da bodo absolventi teh šol imeli v nekaterih stvareh več znanja kot mnogi izšolani državljani, katerih šolski izobrazbi ni kaj pripominjati. Vze- mimo na primer pouk o sestavu naše družbene ureditve, nadalje pouk o naši gospodarski politiki itd. Pa tudi v osta- lih predmetih se učna snov slušateljev v šolah za odrasle bistveno razlikuje od tiste, ki so jo poslušali današnji odrasli ljudje v predvojnih šolah. Vzemimo na primer zgodovino. Bila je prilagojena kapitalističnim interesom. Ali politično zemljepisje? Končno in kar je najvaž- nejše, kdo je takrat govoril o zgodovini delavskega gibanja, kdo je poučeval so- cialistični razvoj in pojasnjeval socia- listične odnose v svetu? Naposled še zgo- dovina našega osvobodilnega boja. Vsak odrasel človek je to zgodovinsko obdob- je po svoje preživel, ga tudi po svoje doumel in gi ustvaril čisto individualno sliko. Toda kje je rečeno, da je to do- volj? Danes ve mladina, ki redno obi- skuje šole, veliko več o tem, kako se je osvobodilno gibanje razvijalo, kako je potekal boj skozi težke sovražne ofenzi- ve. Zaradi takega pomanjkljivega znanja pride včasih do precej škodljivih poja- vov v našem družbenem življenju. Res je, da človek s primerno pre^zobrazbo teži, da sproti dojema dogajanja in iz- popolnjuje svoje znanje. Vedno pa to tudi ni mogoče, vsaj pri večini ne. Taka dopolnilna izobrazba, zlasti če imamo za to strnjene in sistematično urejene snovi, zahteva ogromno časa, ki ga pa zaposleni ljudje običajno nimajo na pre- tek. Nagel družbenopolitični razvoj v povojnih letih spravlja včasih celo akti- viste v zadrego, čeprav je izpopolnjeva- nje v teh smereh njihova poglavitna na- loga. Ni se nam treba čuditi, če naletimo v uradu na človeka, ki ima nesocialistični odnos do strank, ko pa od njega zahte- vamo samo strokovno izobrazbo. Niso redki primeri, ko nadpovprečno izobra- žen človek ne pozna naše državne ure- ditve in temeljev našega demokratične- ga življenja. Nedavno sem bil priča, ko neki inženir v pogovoru z radovednim tujcem ni mogel razložiti, kakšne so funkcije predsednika ljudske skupščine in pr^sednika repniiblike, medtem ko sem bil nekako v istem času presenečen, da je četrtošolec odlično razložil razliko med položajem Kotyja in Gye Moletta. Toda pustimo zdaj primer akademsko izobraženega človeka. Le-ta je res sam kriv, če je zardel. Je tudi redek primer med svojimi vrstniki. Veliko važnejši je problem dodatne vzgoje ljudi s pov- prečno izobrazbo, ljudi, ki znajo ^te- vanko in osnovne računske operacije, ki brez oklevanja pokažejo na zemljevidu vsa glavna mesta republik, ki jim osnove slovnice niso tuje itd. Tudi oni si želijo, da bi vedeli nekaj več, predvsem pia da bi biLi bolj seznanjeni z dogodki zadnjih dveh desetletij, ker čutijo, da je to zna- nje v današnjem družbenem redu nujno potrebno. To potrebo ne čutijo samo v službenem razmerju, čutijo jo tudi, ko zasledujejo naše politično življenje, ko pomagajo vzgajati svoje otroke in so često v zadregi §pričo njihovih vprašanj. Trditev, da je dopolnilno šolanje za izšolane ljudi potrebno, je utemeljena. Zdaj je treba samo razmisliti, kako to storiti. Morda bi šolo za odrasle kazalo razširiti na več stopenj, ali pa v okviru te šole prirejati predavanja za take slu- šatelje. Ta predavanja bi morala biti sistematična. Sole bi za izredne slušate- lje izdelale letne načrte in jih objavile. Človek, ki čuti, da posameznih snovi ne pozna dovolj, bi lahko vnaprej izbral ustrezna predavanja. Nekdo bo poslušsfl zgodovino NOB, drugi zgodovino delav- sikega gibanja, nekateri bodo želeli raz- jasniti pojme o naši državni ureditvi, tretji se x)odrobneje spoznati z našimi gosE>odarskopolit'ičnimi problemi. Tudi doslej so 'bile možnosti dopolnil- ne izobrazbe, toda ne za vse. Ponekod so v ustanovah in podjetjih prirejali razne tečaje. Na okraju so nedavno imeli po- govorne (izpite o upravnem postopku. Toda to je samo ponekod. Predavanja so po nava^ organizirana na hitro in pre- den zainteresirani zvedo zanje, so že za- mudili. Vedno tudi časa ni zato. Nekdo bi predavanje rad slišal, toda, kot na- lašč, ravno takrat nima časa. Ce pa bi bila taka predavanja vnaprej določena za vse leto, bi si zainteresirani znali po- iskati prosti čas. Morda bi priglasitev k poslušanju takih predavanj upoštevali tudi v podjetjih in ustanovah ter slviša- telja za tisti čas razbremenili nekaterih dolžnosti. Sicer pa ni važno, kdo izpopolni to vrzel. Lahko tudi Ljudska univerza. Le ta bi se s svojimi predavanji in načinom dela lahko približala resnični univerzi, vsaj po tem, da bi bilo njeno delo siste- matično, načrtovano, ne pa, kot se do- stikrat zgodi, odvisno popolnoma od slu- čajev in stihije. C. k. Preteklo nedeljo dopoldne se je pred glasbenim paviljonom v mestnem parku zbralo veliko število meščanov, ki so prišli poslušat pesem mladih pevcev celjskega učiteljišča pod vodstvom prof. Ferlinca. Vstopnino, ki so jo ob tej priliki pobrali od obiskovalcev parka, bodo porabili za zaključno ekskurzijo maturantov učiteljišča po naši domovini. Kako izboljšati odrsico in glasbeno dejavnost Odrska dejavnost priteguje res naj- več občinstva, zato Okrajni svet Svo- bod in prosvetnih društev v Celju po- sveča vso skrb režiserjem in napred- nemu repertoarju, ki pa naj upošteva lokalne in igralske možnosti. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Celju je zato priredil tečaj za režiserje — začetnike, ki je bil na- menjen predvsem v pomoč tistim dru- štvom, ki najbolj občutijo pomanjkanje dramskih delavcev. Odziv je bil res številen. Tečaj je obiskovalo povprečno 40 režiserjev iz vseh društev našega okraja, ki čutijo potrebo po dobrih re- žiserjih. Trikrat so se ob sobotah in nedeljah zbrali v Celju odrski delavci, ki se z vso vnemo posvečajo dramski dejavnosti. Pazljivo so sledili predava- njem članov Celjskega gledališča. O pomenu in vlogi amaterskega gledali- šča, o zgodovini gledališča in izbiri re- pertoarja jim je govoril tov. Herbert Griin, o scenografiji in organizaciji predstave tov. Zdenko Furlan iz Vele- nja, o obdelavi teksta in aranžiran ju tov. Janez Eržen, o maskiranju in la- suljarstvu tov. Vinko Tajnšek, nato pa zopet tov. Griin o gledališču pri nas in po svetu. Slušatelji, večinoma mladi ljudje, so z zanimanjem sledili preda- vateljem, saj so jim predavali poljud- no, nekaj stvari pa so jim tudi prak- tično prikazali. Bralna vaja, študij dra- me, organizacija režije, zvočni in svet- lobni efekti, vse vrste mask, življenj- ska, karaktema, komična, fantazijska, eksotična in plemenska, stilne frizure, kratka zgodovina lasulj arst^a in ma- skiranja od gotike, preko renesanse, baroka, Moližra, rokokoja, klasike, em- piira, bidermajerja, do modeme, pre- poroda in najnovejše dobe. Vse to je zanimalo slušatelje, ki so potem tudi sami maskirali in se popravljali. V so- boto, 18. maja pa so si ogledali v Celj- skem gledališču dramo »Pemjakovi«, ki so jo to popoldne tudi študirali. Tako so bili slušatelji zelo zadovolj- ni, predavatelji pa tudi. Ce bodo de- narna sredstva dopuščala, bo Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev or- ganiziral v jeseni še nadaljevanje te- čaja, kar si slušatelji zelo želijo. Sedaj je bilo namreč premalo časa za prak- tične vaj ie v aranžiranju, postavljanju scen, za govorne vaje, mimiko in še mnogo drugih stvari, v katerih bi se želeli režiserji amaterskih odrov izpo- polniti. Taka prizadevanja Okrajnega sveta Svobod so res hvalevredna. Pereče vprašanje predstavlja vljud- sko-prosvetnem delu tudi pomanjkanje pevovodij, kar bomo lahko odpravili, če se naslonimo na lastne sile. Kakor velja za režiserje, da si morajo najti in vzgajati pomočnike, tako velja tudi za pevovodje, kar je sicer težje, je pa nujno potrebno. Povezava med pevo- vodji lahko rodi samo pozitivne rezul- tate. Okrajni Svet Svobod in prosvet- nih društev je že lansko jesen priredil dva tečaja, oziroma seminarja s pevo- vodji in dirigenti. Letos se je ta tečaj nadaljeval sredi marca. Predelali so mladinsko literaturo. V nadaljevanju tečaja, 1. in 2. junija, so predelali li- teraturo za proslavo Dneva vstaje in za proslavo obletnice Oktobrske revo- lucije. Od 27 zborovodij se tečaja ude- ležuje 24, od 12 dirigentov pa 7 do 10, kar kaže lepo zavest in kulturno vne- mo. Izmenjava izkušenj naših pevo- vodij bo pripomogla prizadevanju, da bomo v naših zborih poudarili borbeno, delavsko in napredno pesem, pri tem pa zajeli tudi pesmi iz zakladnice na- šega narodnega bogastva. V naši pevski kulturi moramo zahtevati vedno več, takšen je eden izmed sklepov letoš- njega občnega zbora Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev in ta sklep zdaj tudi izpolnjujejo. Tečaj pe- vovodij in dirigentov vodi tov. profe- sor Boris Ferlinc, ki bo gotovo še kaj več zapisal o tem tečaju, saj ga bodo v jeseni in pozimi zopet nadaljevali. Celjski pevci na mednarodnem festivalu v Angliji Moški pevski zbor, ki ga vodi profe- sor Egon Kune j, je dobil nedavno po- vabilo, da bo sodeloval na mednarod- nem glasbenem festivalu v mestu Lang- villend, v Severni Angliji. Na festivalu bo iz vsake države sodeloval samo po en pevski zbor. Menda je sloves Ku- ne j evih pevcev segel že tako daleč, da je letos Beograd določil malo slovensko mestece Celje, ki bo zastopalo Jugo- slavijo na festivalu v Angliji. Celjski pevci bodo peli narodne pes- mi, po vsej verjetnosti pa bodo sne- mali tudi v londonskem radiu. Nazaj grede se kani j o ustaviti pri naših iz- seljencih v Zahodni Nemčiji, kjer bodo priredili koncert narodnih in umetnih pesmi. Na tem vsakoletnem pevskem festi- valu v Angliji nastopa navadno po 200 pevskih zborov iz vseh držav, poslu- šalcev pa je preko 150.000. Izbira za prvenstvo je torej zelo težka, zato bomo Celjani ponosni, če si bodo naši pevci osvojili vsaj eno zadnjih mest. Razstavi pionirskiii odredov na ceijskili gimnaziiali Kajuhov pionirski odred na I. gim- naziji v Celju je v dveh učilnicah raz- stavil izdelke iz pouka o ročnem delu ali politehnični vzgoji. Tu nastopajo prirodoslovni, kemijski, fotografski, mi- zarski, literarni, risarski in drugi krož- ki. Zbirke prepariranih živali, rastlin, lesa in plodov mladih prirodoslovcev kažejo veliko vnemo za proučevanje narave in prirodoslovnih znanosti. Krožek mladih kemikov se še v pro- stem času poglablja v skrivnosti ke- mije, se pridno vadi in izdeluje pripra- ve za kemične poskuse. Fotografski kro- žek razstavlja in nazorno prikazuje ves potek fotografiranja. Mizarji se urijo v izdelovanju praktičnih predmetov za domače gospodinjstvo. Literarni kro- žek razkazuje ciklostirane revije z deli pesništva in proze. Razstavni oddelek ženskih ročnih del v različnih tehnikah in praktični uporabnosti izdelkov kaže na estetsko vzgojo, krepko voljo, vztraj- nost in pravo vrednotenje ročnega de- la. Posebno pozornost vzbuja nad 100 portretov, ki jih je izdelala odlična ri- sarka Vižintin Anica iz III. a razreda. Bogata je tudi razstava risarskih in sli- karskih izdelkov. Koncert ženskega zbora DPD »Svoboda" Koncerti ženskih zborov so v Celju redek pojav. Ta zbor, ki ga poznamo iz mnogih priložnostnih nastopov, pa je priredil v soboto, 1. junija zvečer v Narodnem domu samostojni letni kon- cert. 28 pevk, večina delavk iz TEP je pod vodstvom tov. Toneta Teržana iz- vajalo trodelni program umetnih, na- rodnih in rodoljubnih pesmi. Zbor se od nastopa do nastopa kva- litetno dviga. Intonančno je popolnoma čist, zvočno pa še nedognan. Izredno lepi so 2. alti, dočim so 2. soprani rez- ki, zato izstopajo. Sam program je bil skrbno pripravljen, toda ne preveč po- srečeno izbran. V javnosti še nismo od- pravili predsodkov o ženskih zborih, zato bi morali biti programi bolj pestri in živahni, da bi bili privlačnejši. Sicer pa bo sama kvaliteta poskrbela za afir- macijo. Zborovodja je v težkih pogojih opra- vil ogromno delo, za katero mu mo- ramo biti hvaležni. Tako njemu, kot pevkam želimo, da bi jim bil ta uspeli nastop vzpodbuda za nadaljnje delo. Zaključena »Prešernova" akademija Posamičnim proslavam društvene de- setletnice, ki so jih v mesecu maju pri- rejali posamezni odseki PD »France Prešeren« (mladinski pevski zbor, meša- ni pevski zbor, likovniki, harmonikarji, tamburaši in g^ba na pihala) bo sledila v soboto ob 20. uri v Narodnem domu še zaključna prireditev. Na njej bodo sodelovali vSi društveni odseki in bo akademija dejansko revija kulturno- prosvetne zmogljivosti in obsega enega naših najdelavnejših in najsposobnejših delavskih prosvetnih društev. Dejstvo, da je nad akademijo prevzel pokrovi- teljstvo okrajni svet Svobod in prosvet- nih, društev, podčrtuje ne le pomen ju- bilejne Ijudskoprosvetne prireditve, temveč tudi pomen in vlogo, ki jo PD »France Prešeren« ima v našem mestu že vsa leta i>o osvoboditvi. Spored slavnostne akademije je na- slednji: Uvodni besedi in pozdravom delegacij iz Slovenije in drugih krajev države bo sledil nastop godbe na pihala (2 skladbi), temu nastop mladinskega zbora (3 i>e- smi), nastop harmonikarskega zbora (2 skladbi), potem nastop mešanega pev- skega zbora (3 pesmi) in končno nastop tamburaškega orkestra, ki 'bo z dvema skladbama zaključU spored. Zanimanje in topel sprejem, ki so ga doživele posamične društvene prireditve, kažejo, da bo tudi zaključna prireditev potekala p>red polno dvorano. Agilno prosvetno društvo to tudi zasluži. CBLJSKI fEDNIK T T8AKO mSO! 7. JUNIJA — Stev. 21 A STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Mno^o dela imajo in pridni so »Dober dan, kako se kaj imate?« Tako sem ogovoril kmetijske delavce iz vinogradniškega posestva iz Virštanja. ppgledali so me in skoraj v zboru od- zdravili. Popoldanski počitek pri kozar- cu jabolčnika in kosu kruha. Zelo živah- ni so bili in moj prihod jih ni prav nič zmotil. Vsedel sem se mednje in poslušal njihov pogovor. Živahni so, kljub težke- mu delu in vsem neprilikam, ki jih iz dneva v dan tarejo. »Kako je kaj s pozebo?« »Ni bilo sile. Tiste dni smo bili vse noči pokonci in kurili ognje, tako da smo obvarovali skoraj 80% vsega nasada. Nevarnost še zmerom preti, sicer pa upamo, da bomo tudi to odstranili«. »Koliko delate na dan?« »Deset ur. Od sedme ure zjutraj pa do poznega popoldneva.« »In kakšna je plača?« »Povprečje je okoli šest do sedem tisoč dinarjev. To ni kdo ve kaj. Vendar gre nekako. Tukaj so naše koče, tovarn pa v bližini ni in skoraj vsi smo poročeni. Jemljemo pač življenje takšno, kakršno je. »Kako velika je obdelovalna površina in koliko vas je za to delo?« »Osem nas je. Obdelovalne površine pa je okoli 45 hektarov. Ni veliko. Ide- alno bi bilo, če bi imeli vse ix)sestvo strnjeno, tako so pa nekatere parcele oddaljene tudi po eno uro hoda in zaradi tega zgubimo mnogo časa«. »Z živinorejo se ne bavite?« »Prav posebno ne, vendar imamo v hlevu devet krav, ki dajejo vsaka okoli tritisoč litrov mleka. Za nje skrbi hle- var«. Počitka je bilo konec. Popili so še vsak kozarec jabolčnika in odšli pred hišo. Delovodja tov. Jug jim je razporedil delo in že so hoteli oditi, ko sem jih poprosil, naj za trenutek počakajo zaradi posnet- ka. Odšli so. Njihov korak je bil videti utrujen. Nenadoma pa je delovodja pri- stavil: »Mnogo dela imajo in pridni so. Brez Sarlaha, DrObnjaka in Šimonoviča bi le s težavo obdelali to, kar imamo.« Ponudil mi je še kozarec dobrega, če ne najboljšega virštanjskega vina, po- tem sva se poslovila. Razrita cesta me je spomnila na pripovedovanje tov. Juga, ki je povedal, da so cesto do posestva zgradili sami že pred dvema letoma in da bi bil že čas, da bi se zanjo pobrigala občinska cestna uprava. Tiidi v Virštaaiju, ezrazitem vinorodnem kraju, unajo vremensiko hišico, ki je bila v preteklih tednih predmet največje po- zornosti, kajti od napovedi instrumentov je bilo mar^kdaj odvisno, če bodo ljudje pravočasno prepreciili škodo, ki jo je obetal vdor mrzlega vremena v majskih dne... Aktif mladih zadružnikov v Lesičnem je delaven Aktiv mladih zadružnikov pri KZ Le- sično je pred kratkim zaključil s prav dobrim uspehom kmetijsko nadaljevalno šolo. Teoretično znanje, ki so si ga pri- dobili v šoli, sedaj izpopolnjujejo tudi pri praktičnem delu. Na njivi, katero jim je brezplačno odstopil tov. Bosio, ibodo na- pravili gnojilni F>oskus pri nasadu krom- pirja. Razen tega so pogozdili 2 ha goli- čav z raznimi iglavci. Da bi si pridobili čim več praktičnega znanja in izkušenj, so napravili tudi ne- kaj ekskurzij. Pred kratkim so obiskali kmetijsko posestvo v Virštanju, Medlogu pri Celju in Zovneku. S pomočjo prosvet- nih delavcev v Lesičnem pa nameravajo za krajevni praznik uprizoriti tudi igro na prostem. Ta aktiv, naj bi služil za vzgled tistim mladincem na vasi, ki še stojijo ob stra- ni pri razvoju kmetijstva. L. J. Tudi invalide je treba zaposliti Pri Biroju za posredovanje dela Celje je lani bil ustanovljen referat za za- poslovanje invalidnih in za delo manj sposobnih oseb. Glavna naloga tega na novo ustanovljenega referata je, da išče prosta delovna mesta in da zapo- sluje invalidne osebe na takih delovnih mestiih, ki najbolj odgovarjajo njihove- mu fizičnemu in zdravstvenemu stanju. Referat za zaposlovanje invalidnih oseb si je na podlagi »Evidenčnih listov« ustvaril evidenco vseh invalidnih oseb, ki so prijavljeni kot začasno nezapo- sleni na območju celjskega okraja. Pri zaposlovanju invalidnih in za delo manj sposobnih oseb pa naletijo organi službe za posredovanje dela pogosto na težkoče. Te so predvsem v tem, da gospodarska podjetja in ustanove še nimajo pravilnega razumevanja, da je tudi invalide potrebno zaposliti in jih vključiti v delovno skupnost ter tako postanejo enakovredni člani družbe. V praksi je bilo že večkrat potrjeno, da, če se invalid zaposli na pravem de- lovnem mestu, dosega ali pa celo pre- sega delovno storilnost. Zato je nujno potrebno, da v podjetjih najdejo in- validom ustrezna in odgovarjajoča de- lovna mesta. Pri tej akciji naj bi so- delovale tudi sindikalne in druge mno- žične organizacije. y nekaterih podjetjih v Celju so že pristopili k reševanju problema zapo- slitve invalidnih in za delo manj spo- sobnih oseb. To velja predvsem za tiste invalide, ki so zaradi nezgode ali poškodbe pri delu postali za delo manj sposobni. Večjih uspehov za zaposlitev inva- lidnih oseb je pričakovati po končani analitični oceni delovnih mest. Ta oce- na bo nedvomno pokazala, kakšna ose- ba lahko zasede določeno delovno me- sto. Hkrati pa bo tudi odkrila osebo, ki je primerna za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. S. J. SKRB ZA OTROKE PADLIH BORCEV V MOZIRSKI OBCINI Na področju mozirske občine je še vedno 227 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja; od teh je 174 otrok še šoloobveznih. Stalno mesečno podpo- ro občinskega odbora dobiva 107 otrok in sicer povprečno 2.500 din mesečno na otroka, kar je za 500 din več kot lani. Občiha je letos v proračunu zagotovila 400 tisoč din več kot lani, saj znaša zne- sek za podpore otrokom padlih borcev 3 milijone d' n. Letos ibo šlo na letovanje 36 otrok pad- lih borcev v obmorske in višinske kraje. Razen tega bosta dve skupini teh otrok obiskali znane partizanske kraje. Ena skupina bo obiskala Kozjansko in Po- horje ter se utaborila za 10 dni v Šmart- nem pri Slovenj Gradcu, druga pa bo odšla preko Menine, Raduhe, Mozirskih planin in Smrekovca ter taborila tudi v Smartnem pri Slovenj Gradcu. Skupini, ki bosta šteli 30 otrok, bosta na pohodu 11 dni. tudi zasebni kmetovalci že silirajo seno Pri kmetijskem gospodarstvu v Slov. Konjicah so spravili že okoli 30% le- tošnjega pridelka sena. Večina poko- šeno travo hitro po košnji spravi v silose, kar so začeli posnemati tudi že nekateri zasebni kmetovalci. Po sploš- ni oceni bo sena zaradi hladnega vre- mena letos malo, zato pa naj bi hitra košnja trave omogočila hitrejšo rast otave in njen večji pridelek. L. V. v zreCah so ustanovili hranilnico in posojilnico Kmetijska zadruga v Zrečah je pred kratkim ustanovila hranilnico in po- sojilnico kot podružnico okrajne za- družne hranilnice. Občinski ljudski od- bor je na svoji zadnji seji že potrdil njena pravila, tako da bo lahko kmalu začela z delom. V njej bodo kmetje vla- gali svoj odvisni denar, v potrebi pa dobili posojilo. Zadrugi v Zrečah bodo verjetno sledile še nekatere druge v konjiški občini. L. V. celjani se že pripravljajo na svoj praznik Vzporedno s pripravami za proslavo Dneva borca uspešno potekajo priprave za Praznik mesta Celje — 20. julija, ki bo obenem združen s proslavo 22. julija — Dneva vstaje. Kot najpomembnejši dogodek teh praznovanj bo odkritje veličastnega spomenika padlim borcem na Slandrovem trgu, ki bo 20. julija ob pol desetih dopoldne. Na večer pred Dnevom vstaje — 21. julija — bodo ob 19. uri po mestnih ulicah štafetni teki ekip raznih kolek- tivov, ki bodo tekmovali za pokal ZB, ob 20,30 pa bo v Mestnem parku kul- turna prireditev. Za Dan vstaje, 22. ju- lija ni predvidenih nikakih prireditev, pač pa bodo organizirani obiski in iz- leti v partizanske kraje. CE STE POZABILI, NAJ VAS SPOMNIMO! Ce še niste poravnali naročnine za letošnje leto, storite to takoj. Nakažite dolžni znesek po polož- nici, ki jo kupite lahko na vsaki pošti, na naš tekoči račun številka 620-606-1-T-266 pri Mestni hra- nilnici. Zaostankar jem bomo morali list ustaviti! Uprava Celjskega tednika Odkritje spomenika in prekop padlih borcev v šmarski občini Pred dnevi so na Vinskem vrhu padlim borcem. Ob tej priliki so prenesli ga oficirja Jenčiča v skupno grobnico na žili številni ljudje, odborniki občine in šolska mladina, mladinci predvojaške V skupnem grobišču, kjer počiva ostanki oficirja Staneta Jenčiča, ki je Rakovec. pri Šmarju slovesno odRrili spomenik posmrtne ostanke padlega partizansike- Vinslkem vrhu. Svečanositi so se udele- ostalih množičnih organizacij, taborniki, vzgoje itd. 10 padlih borcev, leže sedaj posmrtni padel 1944. leta v bojih z Nemci v vasi Med žalno svečanostjo je govoril predsednik šmarske občine, tov. Avgust Anderluh, odkril spomendik in ga predal v varcstvo vaščanom Vinskega vrha. ŽENA IN DOM udi V' počitnieah bomo zaposlili otroRe Razumni starši bodo gotovo skrbeli, da nijhov otrok tudi v počitnicah ne bo pohajkoval brez dela. Seveda je šol- sko delo med letom zahtevalo dosti du- ševnega napora, zato je povsem razum- ljivo, da si bo otrok prvi mesec pošteno odpočil. Zato v juniju mesecu tudi kmeč- ki starši ne bodo smeli po strani gle- dati svojega otroka, če se bo ure in ure zadrževal pri vodi ali pa v veseli igri svojih sovrstnikov. Pozneje pa bo otro- ku že samemu postalo dolg čas v brez- delju in bo že gledal, kje bi se lahko >>-uveljavil«. Posebno dečki se bodo radi sukali okrog živine — in če jih boste znali pravilno vzpodbujati, bodo kaj ra- di prijeli za najrazličnejša poljska dela. Zelo umestno je, da takega mladega delavca večkrat vpričo ljudi pohvalimo, saj hvala na pravem mestu pri mnogih otrokih več zaleže kot če bi ga plačali z denarjem. Uspehi in hvala pa mla- dega človeka često zapeljejo predaleč, da začne pretiravati in se fizično preveč izčrpava. V jeseni bo tak otrok stopil preutrujen v novo šolsko leto. Zato mo- rajo starši sami vedeti, koliko njihov otrok lahko zmore. Poznam primere, ko je četrtošolec na veliki kmetiji vso koš- njo spremljal kosce in tudi z njimi dr- žal »-štih-«. Ko je košnja minula, so mu naprtili vsakodnevno vožnjo lesa na po- stajo, ko je zapregel rano zjutraj, po- magal pri nakladanju in razkladanju in se vračal navadno šele pozno popoldne. Temu dečku počitnice pač niso pome- nile »-počitnic«, saj je v dobrih dveh me- secih shujšal kar za 4 kg. Kako pa bi se »za zabavo« med po- čitnicami zaposlila nekmečka mladina? O, da — dela bo i^sod na pretek. V mestu kot na deželi se v zadnjem času spet precej uveljavljajo prostovoljne de- lovne , akcije. Pametni starši svojemu otroku ne bodo branili, da bi sodeloval pri raznih regulacijah in gradnjah. Ce pa na deželi le ne bi bilo primernega dela za mladoletnika, bo našel koristno delo v nabiranju gozdnih sadežev. Pri tem bo zaslužil še lei>e denarce, ki mu bodo v jeseni prišli zelo prav pri na- bavi šolskih potrebščin. Mlade deklice pametna mati tudi ne bo pustila v počitnicah samo lenariti. Ce ji je med letom zaradi mnogo učenja v marsičem prizanašala, jo bo v počitni- cah uvedla kot vajenko v kuhinjo in domač vrt. Tudi krpanje nogavic vsej družini naj bo v počitnicah naloga do- mače dijakinje. Tako naj bi v lagodnem delu minil šolski mladini čas velikih počitnic. Za manj nadarjene otroke, ki so se med šolskim letom težko učili in nemara bolj »po sreči« uspešno zaključili razred, pa bodo razumni starši mesec avgust do- ločili za ponavljanje učne snovi. Pred- metu, ki je delal težavo, bo moral šolar ali dijak posvetiti dnevno vsaj eno uro, da v prihodnjem šolskem letu ne bo težav. REVIJA »MLADI SVET« NAJUSPEŠNEJŠI PRIPOMOČEK PRI VZGOJI MLADINE Ze nekaj let izdaja Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pedagoško društvo LRS mesečno revijo »Mladi svet«, ki je vsem vzgojiteljem, predvsem pa staršem, najuspešnejši pripomoček pri vzgoji otrok. Menim, da bi morala šolska vod- stva za razširitev tako koristne revije storiti več, saj ne bi smelo biti družine, ki ne bi vsakovrstnih vzgojnih napotkov črpala iz tako bogatih virov, kot jih vsebuje ravno »Mladi svet«. Kako često so starši v zadregi, ko nemočni obsta- nejo ob tem ali onem problemu. S šolo morda ni prave intimne povezave, vzgojne posvetovalnice se raje sramež- ljivo izognejo — in kako dobrodošel jim bo v hiši zgovorni svetovalec — »Mladi svet« — ki gvori o poklicnem svetova- nju, o prednostih^ in težavah raznih po- klicev, o delu otrok izven šole, o mladih in neizkušenih starših, o otroških bolez- nih, raznih igrah in igračah. Kolikokrat roditelji v rednih »Pomenkih s starši« naletijo na sorodne probleme, s katermi se ukvarjajo pri lastnem otroku. Kako dobrodošla jim bo bogata literatura o spolni vzgoji otroka in mladoletnika! Vse to boste našli v reviji »Mladi svet«, ki jo naročite v Ljubljani (Ulica Toneta Tomšiča št. 9). Starši, poslužite se re- vije, ki je namenjena vam! »oSLOVENIJALES« Celje — Zidanškova ul. 15. telefon 26-34 DOSTAVLJA VSEM STRANKAM, KUPLJENO POHIŠTVO BREZPLAČNO NA DOM do 25 km v okolico Celja. Cene konkurenčne! Postrežba solidna! IZ CELJA IN ZALEDJA Od 8, do 18, juniia bo v Celju II. republiško tekmovanje jadralnili letal To bo ena največjih prireditev Le- talske zveze Slovenije v letošnji sezoni. Tekmovanja se bodo udeležili tekmo- valci iz vseh večjih aeroklubov Slove- nije. Doslej so se priglasili Aeroklub Ljubljana s štirimi tekmovalci, Ptuj z enim, Maribor z dvema, Lesce pri Ble- du z enim, domači Aeroklub Celje pa bodo zastopali Vlado Vele j, Mile To- vornik in Franc Mirnik. Tekmovali bo- do samo z visokosposobnimi jadralnimi letali. Tekmovalci, med katerimi so se trije udeležili v prejšnjih letih tudi že državnega prvenstva, in pogoji tekmo- vanja zagotavljajo, da bo prireditev zanimiva in — če bo še vreme ugodno — tudi zelo uspešna. Tekmovali bodo lahko piloti, ki že imajo jadralni izpit »Srebrni C«. Raz- pisane_ discipline terjajo velike jadral- ne sposobnosti. Vsi tekmovalci bodo morali preleteti razdaljo z določenim ciljem, pri tem bodo ocenili tudi hi- trost preleta, pomerili se bodo tudi z letom nad določeni cilj in nazaj na letališče, brzinskih trikotih na 50, 100 in morda celo 300 km ter v svobod- nem preletu, pri katerem si izbere cilj letalec sam. Vsi aeroklubi se za tekmovanje zelo zanimajo, saj se bodo na tekmovanju pokazali uspehi dosedanjega dela. Po- vsod se že za tekmovanje temeljito pri- pravljajo, zato bo konkurenca zelo iz- enačena in so sleherne prognoze ne- mogoče. Za najboljše tekmovalce sta pripravila pokale časopisa Ljudska Pra- vica in TT, tolažilno nagrado zadnjemu tekmovalcu pa je pripravil Pavliha. V nedeljo, 16. junija bo na letališču v Levcu velik letalski miting. Tega se bodo udeležili najboljši jadralci in mo- torni piloti iz vse Jugoslavije, poleg tega pa bodo verjetno sodelovala tudi reaktivna letala JLA. Celjani bodo tako zopet doživeli lepo in zanimivo prire- ditev. Ob tej priliki lahko zapišemo še ne- kaj besed o delu domačega Aerokluba. V jadralnem letalstvu je vključenih okoli 30 začetnikov, 45 nadaljevalcev, šolajo tudi okoli 20 motornih pilotov, med padalci pa je okoli 40 mladih ljudi. Tudi modelarji so zelo uspešni in so na tekmovanju pred dnevi dosegli lepe rezultate. Upajmo, da je v Celju še nekaj ljudi, ki se zanimajo za letalstvo in se bodo oglasili na letališču ter pri- stopili v vrste letalcev ali padalcev. Prebivalcem celjsiie občine Letos bodo v Celju velike gospodar- ske in kulturne prireditve, odkrit pa bo tudi prelep spomenik zmag:e na Šlan- drovem trgu. Te prireditve naj nas ne dohitijo ne- pripravljene. Celje jih mora sprejeti čisto, lepo in urejeno. In ne samo Celje mesto, vsi kraji in naselja naše občine morajo biti čisti, lepi in urejeni. Pozivamo podjetja, urade, ustanove, hišne svete, predvsem pa prebivalce, da v mesecu juniju odsitraniijo razno navla- ko, popravijo zgradbe in plotove, ure- dijo nasade in vrtove, zasadijo cvetje in sploh pcskrbe za čim lepši izgled. Ne gre za velike Izdatke, gre predvsem za dobro voljo in razumevanje pri ureditvi in olepšanju mesta, krajev in naselij naše občine. Vabtmo vse družbene organizacije, da podprejo to akcijo, ker bo uspešna le ob skupnem sodelovanju. Posebne komisije bodo izdajale po- trebna priporočila, nasvete in predloge za ureditev posameznih predelov. Pro- simo, da predloge komisij upoštevate! Celje mora biti letos najlepše ureje- no slovensko mesto, vsi kraji in naselja v občini pa vzor ostalim krajem in na sel jem! Uredimo in olepšajmo mesto Celje ter kraje in naselja v naši občini! Predsednik Olepševalnega in turističnega društva: Jenko Rado, 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Svetek Andrej, 1. r. Podsreda — prijazen kraj v jugovzhodnem delu našega okraja. Šaleška dolina v gasilskem tednu v rudarsko-industrijski Šaleški doli- ni so gasilska društva Občinske gasil- ske zveze Šoštanj v gasilskem tednu od 19. do 26. maja pripravile pester pro- gram. Namen tega programa je bil, da b: povečali varnost pred požari, zato je bil zelo obsežen ter je v pravi luči prikazal prizadevnost gasilcev v Šaleški dolini. V programu preventivne službe, ki je zajel tudi pregledovanje raznih objek- tov, so gas lci opazili razne pomanjklji- vosti, ki jih bo treba odpraviti, da bi tako odklonili možnost za povzročanje požarov. Gasilci so opozorili ob tej pri- liki lastnike nekaterih dimovodov, elek- trične napeljave, kurišč, podstrešij in skladišč, da nepravilnosli takoj odpra- vijo in tako zavarujejo imetje p^red po- žarom. Razen tega bo občinski ljudski odbor izdal potrebne ukrepe za odpravo teh nepravilnosti. Gasilci Šaleške doline so pričeli po- žarno-varnostni teden z vzidanjem te- meljnega kamna za sodoben gasilski dom, ki je društvu nujno potreben, še prav posebno zato, ker se ob zahodnem delu Šaleka gradi novo mesto za rudarje velenjskega rudn ka. Slavnost je otvoril predsednik Okrajne gasilske zveze Celje tov. Drago Kcmerički. Ob tej priliki so imeli pozdravne govore predstavniki občine, velenjskega rudnika, šoštanjske termoelektrarne, obč nske gasilske zveze in domačega društva. • V gasilskem domu so gasilci Tovarne usnja v Šoštanju ob sodelovanju celot- nega kolektiva izvedli taktično vajo v tovarni na najbolj kritičnih in požarno nevarnih objektih. Ob tej priliki je temu društvu bilo podeljeno priznanje Gasil- ske zveze Slovenije I. stopnje za njihovo požrtvovalno in nesebično delo ter skrb za očuvanje dobrin pred požari in po- pis vami. To priznanje je društvo dobilo za nj^ihovo 40-letno uspešno delo in predvsem za izredno zalaganje pri po- plavi pred leti, ko so bila v nevarnosti zaradi nje naprave v podjetju. Gasilski teden so zaključili s priredit- vijo gasilskega društva v Bevčah. V. M. MLADI MARIBORSKI HARMONIKARJI V ROGAŠKI SLATINI Prejšnjo nedeljo so mladi harmoni- karji iz Maribora obiskali Rogaško Sla- tino. Ta harmonikarski zbor je že znan po svojih turnejah po Sloveniji in dru- gih republikah. Program, ki so ga izved- li je bil pester in prijeten. Posamezne točke iz programa so bile užitek za po- slušalca. Lepo je bilo videti osemdeset nastopajočih harmonikarjev, ki so s svo- jimi mladimi prsti izvabljali skoraj moj- strske zvpke. Isti dan so nadaljevali pot v Rogatec V načrtu imajo turnejo ob Jadranu in druge obiske po ostalih republikah. Mla- dim mojstrom želimo na tej poti obilo uspeha in prijetnih počitnic. PRIPRAVE ZA FESTIVAL TELESNE KULTURE V LJUBLJANI Pred dnevi so se sestali v Mozirju zastopniki društev Partizan v mozirski občini zaradi priprav na bližnji Festival telesne kulture v Ljubljani. Društva bo- do poslala na ta festival 220 nastopajo- čih. Največ jih bo poslalo društvo v Mo- zirju. Preko 7000 prostovoljnih delovnih ur na ljudskem kopališču Delo na gradbišču ljudskega kopa- lišča v zadnjih tednih zelo lepo napre- duje, prostovoljci se javljajo v vedno večjem številu, disciplina na delovišču pa je naravnost odlična. Zasipnega materiala je bilo do danes navoženega že preko 2500 m'' — in to izključno s prostovoljci. Posebno uspeš- no je bilo delo preteklo nedeljo, ko je Uprava za ceste LRS (in OLO) dala na razpolago 3 kamione, od tega 2 kiperja. Tudi Beton je začel s svojimi novimi kiperji. Samo v soboto in nedeljo je bilo prevoženega 256 m^ gramoza. Če bodo poleg rednih, vsakodnevnih akcij sobotne in nedeljske akcije tudi v bo- doče tako uspešne, nima gradbeni od- bor nikakega strahu, da ne bi kopališče že v letošnjem poletju služilo svojemu namenu. Ker pa bo moderno ljudsko kopali- šče last nas vseh, bi bilo prav, da bi vsa tista trgovska podjetja in delovni kolektivi, ki doslej gradnje še niso kakorkoli finančno podprli, dali v bo- doče na razpolago večje število prosto- voljcev, ker bo dela vedno več. Kana- lizacija bo morala biti speljana od Tru- barjeve ceste čez celotno gradbišče, vse do prvega zaselka ob desni strani Ljub- ljanske ceste. Samo za to delo bo po- trebno najmanj 2000 prostovoljnih de- lovnih ur. Delo za kanalizacijo se bo pričelo že v prvi polovici meseca ju- nija in bo s tem odprto delovišče za najmanj 100 dnevnih prostovoljcev. In čim bo na gradbišču dovolj gramoza in bodo delovale brezhibno tudi naprave za pranje istega, bo začelo gradbišče delati na 3 izmene. PIONIRSKA ORGANIZACIJA SE JE UVELJAVILA Neštete prireditve v proslavo le- tošnjega pionirskega praznika Dneva mladosti po vsem celjskem okraju so pokazale, da je v naši mladini orga- nizirani v krepki pionirski organizaciji, zaživel nov duh. Dasi so naši pionirji in pionirke za svojo izvenšolsko kolek- tivno dejavnost še vedno navezani na šolske prostore, vendar že strogo ločijo, kaj je obvezno šolsko in kaj prosto- voljno pionirsko delo. Zato niso nasto- pali več pod šolskim imenom, temveč pod imenom samostojnih pionirskih od- redov. Pri pionirjih se je prav dobro uve- ljavila njihova osnovna delovna oblika v delovnih krožkih. V njih si pionirji izpolnjujejo tisto znanje in spret- nost, ki ju je začela šola, pa ga zaradi prepičlega časa ne more dovolj utrditi. Kakšna čuda ustvarjajo prosta volja, zanimanje, veselje do ustvarjalnosti in ponos na organizacijo, lahko opazimo na tehle primerih. t AKADEMIJA MLADOSTI Pod tem naslovom je v soboto pri- redil Pionirski odred Toneta Tomšiča na I. osnovni šoli v Celju v dvorani Narodnega doma posebno akademijo v proslavo Dneva mladosti. Obsežen spo- red, ki bi lahko izpolnil dve prireditvi, je pole^ svečanosti in manifestacije ob pionirskem prazniku imel namen prika- zati tudi delo tega odreda, ki se odvija v posameznih krožkih. Primerno izbrane in dobro naštudira- ne točke bogatega sporeda z zaključno sliko mladosti so udeležencem nudile prijeten užitek, hkrati pa pokazale, ka- ko lepa in mnogovrstna je dejavnost v tej pionirski organizaciji. Na kraju je treba poudariti, da se imajo pionirji zahvaliti za vzoren na- stop in prireditev ene izmed najlepših pionirskih akademij svojim učiteljem, ki s požrtvovalnostjo spremljajo uspeš- no delo pionirske organizacije. Kje bomo pohopovali umrle? Na seji sveta za gradnje in komunalne zadeve so člani te dni obširno razprav- ljali o problematiki pokopališč v naši občini. Za Celje predstavlja pokop mrli- čev na Mestnem pokopališču v Cretu pereč problem, ker je teren neprimeren in se pokopu na današnjem odprtem vzhodnem terenu že dalj časa upirata sa- nitarna inšpekcija in notranja uprava. S tem v zvezi je bilo na pristojnih mestih že obravnavano vprašanje, ali naj se ukine Mestno pokopališče in začnemo pokopavati na bolniškem (okoliškem) pokopališču, ali pa bi zunaj Celja, v Dobravi,, odprli povsem novo pokopali- šče. Strokovnjaki so bili mnenja, da bi bilo novo pokopališče v Doibravi nemara še preuranjeno (saj bi ureditev novega po- kopališča stala dobrih 5:0 milijonov din) vsekakor pa predvideva bodoči razv.oj mesta Celja osrednje novo pokopališče v tem predelu. Teren na Bolniškem po- kopališču je prav tako neprimeren kot na Mestnem, dal pa bi se teren tu kot tam primerno urediti. Toda ureditev Okoliškega pokopališča 'bi predstavljala za Celje le zasilno rešitev, poleg tega pa imamo s tem pokopališčem druge na- mene (spominski park). Člani sveta so se zedinili, da bi bilo še najprimermejše, če ostanemo pri Mest- nem pokopališču in odpremo za bodoče pokope severno zapadni del. Posebna ko- misija, ki je te dni pregledala teren, je bila tudi mnenja, da bi ta predel, kjer je peskovita glina, najbolj odgovarjal za pokop mrličev. Seveda pa bi najprej uredili današnji vzhodni teren, da bi se pokopi lahko nadaljevali na že odprtem prostoru. Pose'bna komisija ibo pred ure- ditvijo še enkrat pregledala svet in po- čakala še mnenja geologa. Člani sveta so na tej seji nadalje ob- ravnavali tudi vprašanje razširitve po- koplišča v Smartnem v Rožni dolini ter v Kompolah. V Smartnem bi z ureje- valnimi deli za pokopališče začeli že le- tos, prihodnje leto pa bi grad li mrtvaš- nico. ZaJCompole pa je tudi nadvse nuj- na razširitev pokopališča, saj imajo na sedanjem tesnem pokopališču prostora le še za 8 mrličev. Za Šmartno kot za Kompole je svet za gradnje in komunal- ne zadeve odobril denar za urejevalna dela pri razširitvi pokopališč. Svet za gradnje bo do konca letošnjega leta zfcral še podatke o drugih pokopali- ščih, tako da bodo v prihodnjih letih po- stopoma urejena vsa pokopališča v celj- ski običini. Poročilu o gibanju prebivalstva v mestu Celju V času od Ž"?, maja do 1. junija i9Sr je bilo rojenih: 14 dečkov in 10 deklic. Poročili so se: Borislav Markovič. pom. mehanikar i/. Celja in Ivana Venturini. bolniška strežnica iz Celja. Jožef Lubej, bančni uslužbenec iz Celja in Eve- lina Wesely, bančna uslužbenka iz Gotovelj. Josip Mahnič. upokojenec in Gizela Kapla, ba- bica, oba iz Celja. Ivan Soline, šofer iz Začreta in Ana Grajžl, polj. delavka iz Ljubečne. Daniel Vrbovšek, ključavničar in Frančiška Kuder, trg. pomočnica, oba iz Celja. Milan Kragolnik. zla- tarski pomočnik iz Celja in Olga Petini, knjigo- volrb Emil Golob Edvard Gologranc Konrad Golja Anton Gorenjak Mirko Gorenjak Avgust Gorjanc Marija Goroek Ivan Goršek Kari Goručan Jože Goručan Marija Goručan Marija Goručan Viljem Goršek Kari ml. Grabar Branko Grabar Štefan Gregi Alojz Grešak Franc Gril Jože Grilec Stanko Grobelnik Davorin Grobelnik Davorin Grčar Tone Gračner Alojz Grubič Mihael llykl Alfred llmelina Alojz Hojkar Drago Horvat Ivan Ograjenšek Pavel Ogrin Ludvik Omladič Rudolf Orel Vesna Ornik Franc Orač Franc Oprešnik Anton Ostrožnik Franc Pajk Ivan Pančič Kari ml. Pančič Kari Pančič Rozalija Pavli Touiaž Pelicon Jože Pelicon Ljubomir Pefiiuč Janez Persolja Ladislav Persolja Angela Planine Jožefa Planine Ivanka Planine Franc Planine Anton Planine Jožica Planinšek Matija Plahutar Alojz Pliberšek Ivan Pik Boris Pfajfer Ljuba Pocajt Ivan Pohole Jože Polanc Anton Pongračič Antonija Potočnik Anton st. Potočnik Anton ml. Eesjak Ivan Leskovšek Jože Leskovšek Anica Lešek Ivan Lipovšek Jože Lončar Ludvik Ložar Nikolaja Lnbej Ivan Lukman Ivan Mahne Jakob Majcen Anton Majetič Matija Markovič Božena Marolt Tone Mauri Peter Merjasec Jože Milher Franc Mlakar Angela Mlakar Anton Mlakar Frančiška Mlakar Rudolf Mlakar Vlado Modic Miroslav Mulej Alojz Nikolič Rajko Oblišar Ilinko Ocvirk Alojzija Ocvirk Anton Ocvirk Ivan Ocvirk Jakob Ocvirk Jože Ocvirk Kristina Ocvirk Marija Ocvirk Rafael Rupnik Frančiška Rupnik Stanislav Riipnik Ivan Rupnik Frančiška Rupnik Franc Rupnik Franc Sadar Ciril Sagadin Anton Sajevic Ivan Sajevic Frančiška Samec Ivan Salmič Savo Sinkovič Henrik Silič Anton Skale Ivan Skale Ivan ml. Skale Ana Skale Anica Skok Izidor Skok Julij Skok Cvetko Skok Ferdo Skok Ivan Slak Franc Sluga Srečko Smerkolj Valentin Snedič Olga Scdič Olga Sokolec Lucija Sokolec Marija Sokolec Bogomila Sorčan Ljudmila Sotler Avgust Stanič Franc Strupeh Božo Stupar Jurij Prašnikar Jože Prezelj Gabriel Prime Jožefa Petrič Milan Puc Srečko Pudunajec Gašper Pukl Ljubomir RakuSa Ciril Ramšak Franc Rebek Bratomir Repar Janez Roi)otec Ivan Rozman Mihael Rozman Katarina Rožič Martin Rožanc Rudolf Rožanc Marija ,2užej Franc i^torman Viljem .Stuklek Cecilija J^ušteršič Lucijan Tihec Jože Trojer Marija Tome Srečko Trop Franjo Trbovc Ivan Trbovec Janez Umek Mihael Umek Stanislav Umek Stanislav Vajdec Ivan Valenčič Nada Vanovšek Rudolf Vanovšek Angela Vanovšek Slavko Vedenik Kari Vedenik Katica Vedenik Franc VedenTk Marija Vedenik Franc Vidmajer Rafael Višner Leopold Višner Ivan Višnar Edvard Segula Terezija Škrabar Polde Škedelj Franc Škerbec Cita Šket Boris Šket Stanko Škofca Alojz škoflek Viktor Smigovc Viktor Šmigovc Marija Spajzer Kari Stefe Bogdan Štraus Albert Štepihar Ana Stepic Dušan Šter Danilo Stobec Ivan Vizjak Adolf Vizberger Frančiška Vončina Jernej Vran Franc Vrečko Marjan Vrečko Bogomil Vrečko Ivan Vrtovec Franc Vučer Leopold VVeinberger Antonija VVeinberger Engelbert Weinberger Danica Zabukovšek Ludovika Ztlolšek Dušan Zdolšek Herman Zemljič Marjeta Zupančič Ivan Zupanek Rudolf Zurc Stanislava Zabkar Stane Zabkar Franc Žagar Roman Žagar Franc Žepek Anton ?oliar Franc 21ogar Stanko Za vse. ki niso imenoma navedeni in jih svojci še niso dali vpisati kje drugje, pa so tudi padli v NOB ali postali žrtve fašističnega terorja, po naj svojci nemudoma dostavijo Občinskemu od- boru ZB Celje, Kajuhova ulica 1 kratke živ- ljenjepise svojcev. V teh življenjepisih je po- trebno poleg osebnih podatkov navesti tudi točne podatke, kako je padel, kakšnega političneg« prepričanja je bil, kakšne so bile socialne pri- like v družini, iz kakšnih razlogov je odšel v partizane, zakaj je bil zaprt, interniran, ustre- ljen ali na kakšen način je postal žrtev fašistič- nega terorja. Torej na kratko vse, kar bi pri- pomoglo pri sestavljanju življenjepisa, ki naj bi bil kolikor se da točen. Ako tega svojci »»11 znanci do 20. junija tega leta ne bodo storili. Občinski odbor ZB v Celju ne prevzame krivde, če posamezniki ne bodo v tej spominski knjigi, ki bo imela za zgodovino Celja velik pomen. Prosimo tudi, da sporočite imena, ki po vašem mnenju nimajo pogojev, da jih uvrstimo v spo- minsko knjigo. O zadevnem pa se lahko informi- rate vsak dan razen sobote in nedelje med 16. in 18. uro v naši pisarni. Občinski odbor ZB Celj« istočasno prosi vse osnovne organizacije ZB Celje, naj še posebej opozore prebivalce svojega področja na to opo- opozorilo. OBČINSKI ODBOR ZB CELJE i PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI OSEBNIH IZKAZNIC ^ Matični urad občinskega ljudskega odbora Celje obvešča prebivalstvo mesta Celje, da bomo 'podaljševali veljavnost osebnih izkaznic od dne 10. do 15. junija po naslednjem razporedu: Dne 10. junija: Trnovlje, Trubarjeva ulica. Tržaška cesta in Ulica Ivanke Uranjekove. r Dne 11. junija: Ulica Zmage, Velenjska ulica. Veselova in Vilharjeva ulica. ? Dne 12. junija: Vojkova, Vrečkova, Vrtna. Vrunčeva, Zagajškova ulica in Zagata. Dne 13. junija: Zagrad, Zdolškova ulica in Zg. Hudinja. Dne 1-1. junija: Zidanškova, Zupančičeva ulica. Zvezna cesta in Zvodno ter Zagajeva. Dne 15. junija: zamudniki. Opozarjamo vse imetnike osebnih izkaznic, da navedene datume strogo upoštevajo. Podaljševanje bo od 14. do 18. ure (od 2. do 6. ure popoldne). OPOZORILO Opozorilo vsem trgovskim podjetjem in trgo- vinam. gostinskim podjetjem in gostiščem ter prodajalnam, skladiščeni in odkupnim postajam proizvajalnih podjetij (v nadaljnjem besedilu »podjetja«). Organi inšpekcij so pri pregledu inventur (tro- niesečnih, letnih) ugotovili razne pomanjkljivosti in nepravilnosti. Opozarjamo vsa našteta podjetja, da morajo delati inventuro svojih sredstev in virov teh sredstev ter knjigovodstveno stanje spraviti v sklad s stanjem, ki se ugotovi pri inventuri, po določbah »Navodila za inventuro (popis) pri go- spodarskih organizacijah« (Ur. list FLRJ štev. 53/56 z dne 26/12-1957). Med drugim morajo organi delavskega samo- upravljanja in odgovorne osebe v podjetjih pa- ziti: a) na predmet inventure; b) na postavitev popisne komisije; popisno komisijo postavlja s pismenim aktom upravni odbor oziroma ustrezni organ ter določi rok, v katerem je izvršiti inventuro. Popislio komisijo sestavljajo: predsednik in dva člana. V popisno komisijo ne morejo biti imenovane osebe, ki imajo v rokah denarne vrednosti in ne osebe, ki imajo v rokah materialne vrednosti ter šef računovodstva. Ce zaradi upravičenega raz- loga podjetje ne more sestaviti popisne komisije, zahteva od oddelka za finance imenovanje manj- kajočih članov komisije; c) na obseg inventure; blago v zalogi mora biti pravilno popisano, po potrebi razdeljeno na ustrezne grupe. Ugotoviti je potrebno vse denarne obveznosti in terjatve; č) na cenitev sredstev; d) na elaborat o inventuri; popisna komisija sestavi izčrpan elaborat o uspehu inventure, ki ga pošlje upravnemu odbo- ru oziroma ustreznemu organu v obravnavo; e) na obravnavanje elaborata o inventuri in sklep delavskega sveta oziroma' ustreznega or- gana; f) na postopek pri knjiženju. Priporočamo organom in odgovornim osebam, da se v interesu pravilne in uspešne inventure ter v izogib kazenskim sankcijam seznanijo z določbami tega navodila. Iz pisarne Oddelka za gospodarstvo pri ObLO Celje PUTNIK — CELJE Vas vabi, da se prijavite za sedemdnevni izlet z ekspresnim vlakom v LONDON, ki bo meseca avgusta. Med štiridnevnim bivanjem v Londonu je ogled mesta z avtobusom in izlet v okolico mesta. Na izletu boste videli mogočno prestolnico ob Temzi in spoznali utrip največjega evropske- ga mesta. Prijave sprejemamo do 15. julija 1957. Opozar- jamo prosvetne delavce, da za to potovanje lahko koristijo kolektivni potni list, če se prijavijo preko republiškega odbora prosvetnih delavcev LRS v Ljubljani. Udeležujte se Putnikovih kvalitetnih potovanj, na njih boste spoznali lepote in zanimivosti Evrope! NA DRŽAVNI GLASBENI ŠOLI V CELJU bodo sprejemni izpiti za novince v ponedeljek, 24. junija ob 8. uri. Prijave je treba oddati v pisarni Glasbene šole najkasneje do 20. junija. Sprejemamo gojence za klavir, violino, violon- čelo, solopetje, flavto, klarinet, trobento, rog in pozavno. KMETIJSKO GOSPODARSTVO LOKA PRI ŽUSMU |)roda iz svojih osnovnih sredstev hlev, primeren za ureditev v stanovanje. Prodaja bo dne 16. junija 1957, druga prodaja pa dne 20. junija. Izklicna cena je 150.000 dinarjev. OKRAJNI STRELSKI ODBOR CELJE RAZPISUJE službeno mesto uslužbenca sposobnega v vodenju materialnega in finančnega knjigovodstva. Na- stop službe takoj. Plača po uredbi. Prošnje" z živlienjepis--. dostavite na Okrajni strelski odbor Celje — Zidanškova 27. SLUŽBO korespoiulonta prevajalca (angl., ju-m.šč., tiišč.) sprejincin honorarno ali redno. Ponudbe na ii|)riiv() li>.ta ])od ^■Takoj , SPKKjMKM mesto sorvirke ali prodajalke. Cakš Danica, Virovcc, p. Pristava. \ZAMKM otroka v varstvo. Ponudbe na upravo lista. k.\jIC;()VOI)KI.\JA z 8-lotno prakso išče pri- nicrnc zaposlitve v ( cljii. Naslov v upravi lista. PRODA lALKO mlajšo sposobno moč sprejme TIU;OVI,\A CLVL.IKV JADRAN , ( elje, Pre- šernova ulica r. MOŠKI s 14 leti službe želi spremeniti deloda-■ jalca. V poštev iiride delovno mesto v finanč- nem knjigovodstvu, saldokontist in podobno. Ponudbe ))od Vesten« na upravo lista. FKODAM motor I)K.\V-3>0 s prikolico ter rezerv- nimi deli ii,i nov šivalni stroj >Siiip;er«. Rizmal, Ciriže. PRODAM ()() ai()\ zemlje v Bukovžiaku (za glav- no cesto). Lečiiik Frančiška, Vrhe i'). PiU)I)A.\l čebelnjak z Žnideršič — panji in če- belami. I?r(<žnik Avgust, Lopata 17, Celje. PRODAM Pucli — roler original, skoraj nov s l)re\lekarni. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo (BSA 350). Caterič Avgust, (cljc Drapšinova 15 — brivec. STAVB.NO PARCELO 550 m-' med Savinjo in Ljubljansko cesto ugodno ()rodam. Našlo v upravi Tista. PR01).\M vselji\o enosobno stanovanje v mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM skoraj novo kuhinjsko pohi.štvo. koni- I)letno posteljo in žensko kolo. Vprašati v osnovni šoli Blagovna pri Šentjurju. PROD.AM poceni bel, dobro ohranjen, globok otroški voziček. Vprašati ])ri Holobar, Celje, Trg Mučenikov št. 6. PRODAM krasno vrtno garnituro, trd les. Vpra- šati: Plečnikova 6. ODDAM košnjo v najem v Vojnikti pri gostilni Mravlje. Vprašati: kresnik, Čelje, Lava 5. ODDAMO košnjo v Bukovžiaku pri Celju. Na- slov v upravi lista. k.LPlM ripason injekcije (jetrne). Vprašati: Ulaga A., Ipavčeva 16, Celje (tel. 2688). Za neopremljeno sobo (brez prehoda), vsaj 20 plačam SOOO din najemni- ne. Naslov v upravi. OPRKMLJKNO sobo s posebnim vhodom oddam s I. julijem poštenemu delavcu ali nameščencu. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: Na periferiji«. ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovan-je v strogem centru za trosobno izven mesta. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja denarnice s ključi in z oseb- no izkaznico, izgubljeno nekje na Mariborski cesti, naj jo vrne. na upravo lista proti nagradi. NAPROŠAM najditelja rjave moške jopice, iz- gubljene od Arclina do Vojnika, da jo odda proti nagradi na naslov: Rojnik Pavla, Snuir- jeta i)ri Celju. ZAHVALA Ob tragični in prerani izgubi našega dragega STRAVSA JOŽETA se vsem iskreno zahvaljujemo za izkazano so- čustvovanje, spremstvo na zadnji poti in daro- vane vence. Posebno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka bolnice v Celju za nego in skrb, ženskemu in moškemu zboru za njihovo ganljivo petje, govornikoma za poslovilne bese- de, gasilcem iz Vrbja za častno spremstvo ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost. Žalujoči CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 7. junija ob 20 — Prežihov Voranc: Per- njakovi — Gostovanje v Laškem. Sobota, 8. junija ob 20 — Štefan Zweig: Volpone — Izven. Sreda, 12. junija ob 20 — Moliere: Skupuh — premiera — preiflierski abonma in izven. Četrtek, 13. junija ob 20 — Moliere: Skopuh — četrtkov abonma in izven. Sobota, 15. junija ob 20 — Moliere: Skopuh — sobotni abonma in izven. KINO UNION, CELJE bolgarski film. Od 7. do 10. VI. 1957, »Zgodilo se je na uličic, bolgarski film Od 11. do 14. VI. 1957, >Siu Ali Babe«, ameriški barvni film. Od 15. do 18. VI. 1957. >Pokliči M. zaradi umor- stva«, ameriški barvni film. KINO METROPOL, CELJE Od 8. do 12. VI. 1957. »Dolina maščevanja«, ameriški barvni film. Od 13. do 15. VI. 1957, »Nad tridesetim nadstrop- jem«, ameriški film. LETNI KINO, CELJE Od 8. do 12. VI. 1957, »Obtožbe«, italijanski film. Nedelja, 9. junija 1957 11,15 Celjski mozaik 11,30 Izbrali ste — prisluhnite! 11,45 Pogovor z državljani Ponedeljek, 10. junija 17,30 Zabavna glasba 17,35 Domača kronika, reklame in objave 17,45 Športni komentar 17,55 Zabavna glasba Torek^ 11. junija 17,00 Domača kronika, reklame in objave 1?,20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 Našim kmetovalcem 17,45 Poje ženski pevski zbor DPD Svoboda Celje p. v. Toneta Tržana Sreda, 12. junija 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Glasbeni mozaik 17,30 Kulturni obzornik 17.40 Glasbena medigra 17,45 Igrata mladinski tamburaški zbor in orkester »Cvek« DPD Svoboda Liboje p. v. Franca Kovača Četrtek, 13. junija 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Izbrali ste - prisluhnite! 17,35 5 minut za naše gospodinje 17,40 Glasbena medigra 17,45 Tako živi in dela kolektiv »Graditelj« — reportaža Petek, 14. junija 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Od melodije do melodije 17,35 Gospodarska vprašanja 17,45 Pojo pionirski pevski zbori iz Savinjske doline Sobota, 15. junija 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Izbrali ste — prisluhnite! 17.35 Za vsakogar nekaj Upravni odbor Gradbenega podjetja »Remont Šmarje pri Jelšah RAZPISUJE delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: samostojen računovodja z večletno prakso. Plača po TP podjetja. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU ŠPORT Sijajen uspeh celjskih atletov in atletinj v zadnjih dneh je ves jugoslovanski tisk pisal v superlativih o atletskem društvu Kladivar iz Celja. Kaj je na stvari? — V polnem teku so bila v zadnjih nedeljah ekipna tekmovanja zvezne lige za uvrstitev med najboljše v Jugoslaviji. Celjski atleti in atletinje so na teh tekmovanjih prekosili vsa pričakovanja. Društvo, o katerem so krožile govorice, da je v veliki krizi, je že kar v začetku alL Iskc sezone odločno zavrnilo vsa ta namigavanja no zaslugi marljivih atletov in atletinj, od najmlajših do članov in članic. Ce-prav iz majhnega mesta se je Kladivar doslej kot edino društvo v Jugoslaviji uvrstilo z vsemi ekipami v finale državnega prvenstva, kjer bodo v neposrednem srečanju podeljeni naslovi držav- nega prvfd.a. Med tednom so nas v 11. kolu presenetili na celjskih tleh st. mladinc' in mladinke. S kvalitet- nimi režultati in izenačenostjo so zbrali zopet iz- redno visoko število točk, tako da so mladinci po II. kolu najboljši v Si<»'ei,iji, mladinke na trenutno druge! Še večji uspeh so v nedeljo do- -segli celjski atleti in atletinje sredi Zagreba . . . V ENEM SKOKU ~ ŠTIRJE REKORDI! Tak podvig je na stadionu Dinama v nedeljo napravil Lešek Roman, ki je z rezultatom evrop- ske vrednosti — 4.33 — postavil nov državni rekord v skoku ob palici. Štirje rekordi v enem skoku — dva državna in dva republiška! Dva ab- solutna in dva mladinska . . . Rezultat 4.33 m postavlja mladega Leška trenutno med 6 najbolj- ših skakalcev ob palici v Evropi. Že kar v za- četku sezone je bil poplačan njegov trud in vestnost pri vadbi. Ni kar tako po petkrat teden- sko trenirati po 1 do 2 uri! To zmorejo le šport- niki, ki imajo krepko voljo in pred seboj določen cilj. Celo zimo se je vestno pripravljal, obisko- val telovadnico, dvigal uteži, se navduševal ob najtežjih prvinah iz akrobatike, udejstvoval v vajah na orodju. :grnl košarko, vmes pa se je spopolnjevai v tihnil.i skakanja s palico. Na stadionu pa je treniral sprinte, ubod palice, vese in dvakrat tedensko samo skakanje. Brez dvoma je Lešek najhitrejši skakač ob palici v Jugosla- viji, saj ima letos na 100 m rezultat 11.0, prav dober je tudi v daljino (6.67 m) in na 110 m čez ovire (15.8 — mladinske). Doslej je edini človek v FLRJ. ki je naskakoval višino 4.40. Le enkrat je poizkusil v Zagrebu in je odnehal, ker se mu je mudilo na vlak. Upajmo pa, da se bo še letos odločno spoprijel s to višino, ZMAGA ATLETOV NAD DINAMOM Morda postrežemo bralcem le s sličicami iz ve- likega atletskega srečanja Dinamo : Kladivar v Zagrebu, kjer so celjski atleti premagali Zagreb- čane s 31.108 : 29.354 točkami. To je bila trda borba dveh izenačenih ekip, kjer pa so Celjani po zaslugi homogenosti ekipe, deloma pa tudi po izvrstnih rezultatih v določenih disciplinah za- beležili tako sijajen uspeh. Lorger je na ovirah dosegel isti čas kot na zadnjih olimpijskih igrah v Melbournu. Brodnik se je pokazal kot atlet velikčga f(,nihata — 184 cm jr skočil v višino, prvič v življenju je premagai v metu kopja »magično« mejo 60 m, mimogrede je opravil dva poskusa v troskoku in se zadovoljil z rezultatom 13,26 (z malenkostnim prestopom je imel skok čez 14 m!), nakar je že tekel k palici in preskočil 3.80. Lorger je pobral.kar 3 zmage — na visokih ovirah, na 100 m in 200 m. Tudi Igor Zupančič je pokazal svoje kvalitete — zmagal je na 400 m, na 400 m ovire in je tudi s sijajno taktiko in njemu svojstvenem finišu v štafeti 4 krat 400 m kot zadnji tekač Kladivarja dvignil ves stadion na noge. Ali naj pišemo o Vipotniku in Vaziču. o čudovitem'teku na 1500 m, kjer se je Vipotniku izmuznila zmaga iz rok za vsega pol metra, Važič pa je dosegel svoj osebni rekord? Ali naj pišemo o sijajnih metih Golca in Peterke v disku, ki je obema letelo preko 45 m. morda o Kopitarju Jožetu, ki je v metu kopja dosegel izvrsten re- Roman Lešek: 4.33 cm zultat 65.16 m, o nesrečnih sprinterjih Lešku, Vučerju, Zupančiču in Lorgerju v štafeti 4 krat 100 m, kjer so bili diskvalificirani, o požrtvoval- nih tekačih na dolge proge Kumpergerju, Maletu in Kranjcu, o naporih Verka in Bana v najtežji disciplini 3000 stiple, o sijajnih tekačih štafete 4 krat 400 m Vučerju, Kopitarju M., Cajhnu in Zupančiču ali . . . Vse to je bilo treba videti, do- živeti! Od 20 disciplin so Celjani pobrali 11 zmag . . . ATLETINJE KLADIVARJA - TRENUTNO PRVE V DRŽAVI! Se večje presenečenje predstavlja izreden uspeh pomlajene ženske ekipe Kladivarja, ki je prepričevalno na zagrebških tleh premagala bivšega šestkratnega državnega prvaka Mla- dost, Stanje točk — 14.594 : 14.155! Kako lepo j( bilo prisostvovati Prepričljivi zmagi .Šikovčeve nad Babičevo na iTj m, zmagi na 200 m, izvrstni zmagi Celešnikove v metu krogle in v disku, lahkotnemu teku Slamnikove na 800 m, dobrim skokom v višino Cviklove in Kačeve, mladin- kama Rečnikovi in Lebanovi v skoku v daljino (5.03. 4.70) itd. Od 10-tih disciplin so Celjanke zmagale v 6-tih! Tu je še Pristovškova s svojo zmago v metu kopja, mnogo obetajoča mladinka Silan< va ini Reharjeva. že preizkušene atletinje Belaje\a, Ocvirkova, Škornikova in druge. (Nadaljevanje na 8. strani) RAZPIS Na podi. čl. 4 Pravilnika o sprejemanju vajencev trgovske stroke v uk in na podlagi izdanih odločb občinskih ljudski odborov RAZPISUJE Trgovinska zbornica za okraj Celje prazna učna mesta pri naslednjih trgovskih podjetjih in trgo- vinah s področja OLO Celje: VAJENCI: Avtomotor Celje — 1 KZ Galiciia — 1 KZ Kokarje — 1 »Prodaja« Mozirje — 1 »Usnje« Celje — 1 »Železninar« Celje — 2 KZ Šmartno oj) Paki — 1 »Splavar« Rečica ob Savinji — 1 »Volna« Celje — 1 KZ Rogaška Slatina — 1 »Zarja" Šoštanj — 1 »Pri turistu« Celje — 1 Elektro radio center Celje — 1 Ljudski magazin Celje — 2 Jugotehnika Celje - 1 Izbira Rogaška Slatina — 1 KZ Žalec — 1 KZ Vransko — 1 KZ Braslovče — 1 »Fužinar« Vitanje - 1 »Rudarski magazin« Zabukovca — 1 »Jadran« Celje — 1 KZ Laško — 1 »Izbira« Laško — 1 KZ Rimske Toplice — 1 KZ Pristava — 1 KZ Imeno — 1 KZ Mozirje — 1 »Jelka« Gornji grad — 1 »Savinjski magazin« Žalec — 1 KZ Polzela 1 Savinjsko trgovsko podjetje Polzela — 1 KZ Šempeter — 1 KZ Rok ob Sotli - 1 KZ Letuš — 1 »Vesna« Celje — 1 ».Naša knjiga« Celje — 1 »Borovo« Celje — 1 VAJENKE: KZ Frankolovo — 1 »Oljka« Šmartno ob Paki — 1 »Volna« Celje — 1 »Logarska« Celje — 1 »Rio« Celje - 1 Ljudski magazin Celje — 3 Ljudski magazin, poslovalnica Velenje —^ 2 »Tabor« Velenje — 1 »Izbira« Rogaška Slatina — 1 KZ Šentvid pri Grobelnem — 1 KZ Vransko — 1 »Potrošnik« Šoštanj — 1 »Jadran« Celje — 1 KZ Store - 1 Celjska papirnica in knjigarna Celje — 1 »Vesna« Celje - 1 Kandidati morajo zadostiti naslednjim pogo- jem: a) Starost 14—17 let; b) dovršena popolna nižja srednja šola; c) fizično in duševno zdrav ter sposobni za delo v trgovini; č) državljan FLRJ; d) uspešno položen preizkus; e) 14-dnevna uspešna preizkušna doba v pod- jetju; Interesenti vlagajo prošnje pri podjetju, pri katerem se žele učiti do 18. 6. 1957. Prošnji morajo priložiti: rojstni list, dokazilo o držav- ljanstvu. spričevalo o dovršeni srednji šoli. Pozneje vloženih prošenj ne bomo upoštevali. Prosilci naj ne vlagajo prošenj pri trgovskih podjetjih, ki ni.so označena, ker jih ne bomo upoštevali. Preizkusni izpit bo 27. in 28. junija vsak dan od 8. ure dalje v prostorih šole za trgovske učence v Celju Vodnikova ulica 8. Istočasno bo skupni zdravniški pregled v Celju. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE V CELJU CElJEliSI RAZSTAVE: industrije, kmetijstva, obrti, šolstva, zdravstva. Ljudske tehnike, trgovine, kulturne, športne in zabavne prireditve. 24. avgusta 4. septembra Splavar hrmaniš obuja svoje spomine... v takemle, pohlevno vztrajnem de- ževju, »ki napravi vodo-«-«, nekdanji sa- vinjski splavar j i še vedno občutijo ču- den nemir — kot pred mnogimi leti, ko jim je narasla Savinja pomenila klic in ukaz: pusti vse delo, zgrabi vrv in hajdi na flos! Gospodar (birt) je imel svoje stalne splavar je in nekako kar po instinktu so se znašli v deževnih dneh — bodisi podnevi, ali pa ponoči ob Savinji. Ne- strpni so postopali ob obrežju in se ne- prestano ozirali na Raduho, ki je z za- megleno kapo oznanjala vodo. Kaj je bilo splavarju mar, če je bila v takih dneh setev, košnja ali mlačva na pro- gramu! Sredi najnujnejših kmečkih opravil je voda poklicala in slednji spla- var se je pokorno odzval. Na vseh pro- storih, kjer so stale "»škarpe-"« rezanega lesa je zaživelo. Razglašeni odmevi pe- smi »Bomo vezali, flose peljali-« so ozna- njali veselo »rajžo«. Nekako s takim motom mi je začel živahno pripovedovati flosarske spomine Babčev Joža (Juvan), najstarejši Ijuben- ski flosar-krmaniš. (Krmaniš je flosar- ski izraz za krmarja, vodjo splava). Gle- daje v naraslo Savinjo je tako vznešeno pripovedoval svoje spomine, kot da bi spet jutri stopil na splav in bi ga valovi zibali proti Mitrovici... IZ ŠOLSKIH KLOPI — NARAVNOST MED SPLAVARJE Doma smo bili precej revni. Zaslužka ni bilo, lačnih ust pa dovolj pri hiši. Pa sem še kot šolar začel motoviliti okrog starejših splavarjev. Slišal sem o zabavnem življenju na vodi, o bajnih zaslužkih, o zapeljivih nevarnostih itd., pa me je z vso silo potegnilo med spla- var je. Prisluhnil sem njihovi pesmi: Ce hočeš flosar biti, moraš znati flos voziti po Savci, po Dravci, po beli Donavi... Prvih .poslov sem se kar hitro priva- dil. Plavanja, udiranja, vezanja. S 13. leti pa sem že prvikrat kot »prednik<- peljal do Letuša. Splavarski krst sem kar dobro prestal in vsaka naslednja rajža je pomenila zame napredovanje. Letuš—Celje—Brežice—Rogelca (Rugvi- ca). S 15. leti pa sem vozil celo že v Mitrovico. Od zadneka sem napredoval v predneka — nisem pa še izpolnil 25 let, ko sem dosegel najvišji splavarski »čin« — postal sem krmaniš. BITI KRMANIŠ NIKAKOR NI LAHKA NALOGA Krmaniš prevzema vodstvo in odgo- vornost za ves splav. Njegovim pove- ljem se brezpogojno pokoravajo vsi spla- varji — gospodar pa mu neomajno za- upa. To so bili navadno najbolj vešči, dolgoletni splavarji, ki so imeli že šte- vilne mitrovške vožnje za sabo. Dobro so morali poznati tok Save in Donave ter vse njune številne vrtince. Moral je biti iznajdljiv v vsakem primeru, imeti dobro oko in najobčutljivejšo orienta- cijsko sposobnost, da je lahko ob vsaki uri tudi v najtemnejši noči ugotovil kraj, mimo katerega je vozil. Savinjski lesni trgovci so trgovali predvsem s Hrvati in Srbi, pred mnogi- mi leti pa tudi z Romuni. Splave smo vozili celo do Calafata (blizu izliva Do- nave v Črno morje). Krmaniš je moral biti že pravi mojster, da je srečno iz- vozil skozi največji in najnevarnejši vr- tinec (liman) pri Cevrdenu. Vrtinec je širok kakih 400 m v premeru. Cesto je več stometrskih splavov tudi več ur vrtel v obupnem plesu in le s skrajnim, skoraj nečloveškim naporom, so se žrtve na snart utrujene izmotale iz vrtečega žrela. STRAHOTNA POPLAVA V JESENOVCU Mislim, da je bilo leta 1938 ali nema- ra 1939, ko smo flosarili kot po odpr- tem morju. Te vožnje ne bom nikoli po- zabil. Jesenovac, ki je bil našim splavar- jem tako dobro poznan, je bil ves pod vodo. Kamorkoli je seglo oko, ni bilo videti suhe zemlje. Videli smo samo strehe najvišjih hiš. Domačini so vedeli povedati, da je bilo mnogo smrtnih žrtev poplave in da takšne poplave v Jese- novcu ni bilo preko 100 let. Ko smo na nekem mestu privezali splave za stebre visokega marofa, so vesla segla harav- nost na »parno«. Redki ljudje so živeli na visokih podstrešjih, skupaj z živino, ki so jo oteli ix)šastni povodnji. Dosti splavarjev si sploh ni upalo naprej in so se vrnili domov, ali pa počakali na- šega povratka. Jaz, kot krmaniš, seve- da nisem smel obupati, napravil sem že križ čez svoje grešno življenje. Težko se je bilo na tem odprtem morju orien- tirati, vendar sem prevzel veliko odgo- vornost in z nekaj »junaki-« zablodil dalje proti Mitrovici. V svojem dolgo- letnem flosarjenju ne pomnim zlepa ta- ko nevarne in naporne vožnje. i PRIJETNO ŽIVLJENJE V »FLOSAR- SKU DRUŠČINI Menda smo bili savinjski splavarji znani kot grobi, morda tudi surovi ljud- je, saj smo vodo prevpijali z najrazlič- nejšimi hudiči in »krščenduši-«-«. Na vodi so naša ušesa oglušela za nežne nazive. Skregali smo se, tudi stepli (bolj za ša- lo), v medsebojnem občevanju pa smo bili splošna bratovščina. Kadar pa nas je celjska mularija dražila s »Humple humple, star capin ..smo pa tudi po »flosarsko-^ odgovorili. Sicer pa nam na vsej dolgi poti ni bilo nikoli dolg čas. Pripovedovali smo si »vicfr<-<, prepevali na vse grlo naše »flosarske« himne, za spremembo pa si privoščili tega ali onega novinca, ki se je na raznih naših postajališčih prekre- postno otepaval »usmiljenih deklet«. Se- veda tudi take zabave ni manjkalo, toda oženjeni smo le hoteli ostati zvesti in — zdravi. Prijetno življenje na splavu ter lep zaslužek je zapeljal celo najtrdnejšega kmeta ali obrtnika, da je raje opustil svoj posel in prijel za flosarsko veslo. Jedače in pijače je bilo vedno dovolj. Na vseh naših stalnih postojankah so nas gostilničarji nadvse prijazno spreje- mali in kar tekmovali med sabo, kdo nam bo bolje postregel. Od Roglice dalje smo živeli samo na vodi. Zvezali smo po 24 splavov skupaj, v sredini te dolge, lesene njive pa postavili kolibo z ognji- ščem in ležišči. Odslej smo si tudi sami kuhali. Kuha je bila seveda posel krma- niša. Imeli smo 5 tečnih obrokov, »kom- pletno« kosilo in večerjo ter trikrat dnevno po liter vina na vsakega spla- varja. Kuhali smo najboljšo mesno ju- ho, pražili krompir ali riž in delali naj- različnejše omake. Tudi rezance za za- kuho sem sam napravil in jih valjal kar s steklenico. REVMATIZEM — »OBVEZNA« BOLEZEN »FLOSARJEV« Ne bi mogel govoriti samo o prijetnih doživljaji splavarjev, saj je borba z deročimi valovi mnogokrat terjala ne- človeškega napora. V takih trenutkih smo si dopovedovali, da so »flosarski« denarci res krvavo zasluženi. Koliko- krat smo ure in ure stali v mrzli vodi, včasih tudi do pasu, ko smo dvigali splav ali plavali za deskami, ki so nam jih odtrgali besneči valovi. Do kože pre- močeni smo legali k počitku in samo telesna toplota nam je do jutra za silo posušila obleko. Tako smo se včasih »kopali« vse do Roglice. In nič čudnega ni, da smo si malodane vsi splavarji na- kopali revmo, ki nas muči že desetletja. Kljub vsemu pa bi še danes, s svo- jimi 72 leti takoj pustil svojo pokojnino in se pridružil »flosarjem«, če bi spet — oživeli...« Soraya v skrbeh dikiator FRANCO tti bii važen Nedavno je iraški kraljevski par šah Reza Pahlevi s kraljico Sorayo prišel na štiridnevni obisk v Madrid. Španski d.k- tator je ukazal prirediti kar bučen spre- jem, da bi imel svet in špansko ljudstvo vtis, da velja ob'isk njemu. Razumeti moramo, da si Franco nič bolj ne želi ko,t to, da bi dokazal koliko prijateljev ima njegova falangistična diktatura. No, želje so ene, resnica pa drugo. V Španijo je doslej pr':šlo presneto malo tujih državnikov. Nič čudnega torej, če je Franco iraškega šaha sprejel, kot da je prišel na uraden državniški obisk. Svetovna javnost in z njo tudi Španija pa je kaj hitro zvedela, da Franco n'i bil niti malo važen vzrok prihoda kraljev- ske dvojice. Sah Pahlevi je ko j prvi dan poklical v svojo rezidenco znanega zdravnika ginekologa dr. Garcia Orcoye- na, da bi kralj': ci Sorayi svetoval in jo pregledal in po možnosti pomagal, da bi šahu končno redila naslednika. Zadnje čase se namreč precej šušlja,^ celo v krogih, ki so v najtesnejšem stiku s šahom, da se namerava iraški monarh ločiti od svoje druge žene Soraye, ker mu po šestih letih zakona še vedno ni dala nasledstva. Iraški' parlament je namreč že razpravljal o nasledniku se- danjega kralja, in to ob priliki, ko je Reza Pahlevi predložil spremembo do- ločila, ki terja izrecno moško nasled- stvo. Toda ker parlament ni bil voljan pristati na to spremembo, ki bi omogo- čila, da postane Pahlevi jev naslednik njegova hči iz prvega zakona, je šah za- čel z Sorayo potovati križem po svetu od ginekologa do ginekologa. Nedvomno je pri vsem tem najbolj prizadeta Sora- ya, ki upa, da se bo našel čudodelnik. Toda upanja je zelo malo 'in bržčas bo »najlepša kraljica na svetu« morala od- ložiti krono ter jo prepustiti drugi, ki bo šahu rodila sina. Španski diktator v družbi z iraškim šahom Rezo Pahlevijem in kraljico Sorayo. FILM Prizor iz filma »Sin Ali babe«, ki bo te dni na celjskem platnu. Upajmo, da sin ne bo povzročil take gneče, kot jo je njegov oče pred leti? Zasoljen Rruli___ Te dnli smo gledali koprodukcijsko stvaritev »Kruh in sol«, ki do neke mere dosega naša zmerna pričakovanja. Zgod- ba po ideji režiserja Capa in Dobrinčiča fer izpod peresa Johanesa Keia, bi bila morda precej originalna, če v svetu pred tem ne ibi videli vrste De Sicovih moj- strovin od »Grenkega riža« pa do »Lju- bezni, kruha lin fantazije«. Podpovpre- čen Idnoobiskovaleč je lahko zasledil celo vrsto podobnih scen iz zakladnice italijanskega neorealizma. Človeku se zdi kar posrečena pomota celjskega ki- nopodjetja, ki je v reklamnih omaricah dalo natisniti, da je-film italijansko-ju- goslovanske proiizvodnje! No, pa tudi drugače, če bi film ne imel italijanskih idejnih botrov, bi ne bil da- leč od povprefeih, kajti razen spretne režije, ne preveč dobrih igralcev, bi po- leg barvnih efektov težko našli kaj iz- razito pohvale vrednega. Nas jugoslo- vanske gledalce moti še cela vrsta dru- gih spodrsljajev, da izvzamemo jezik, ki je istrskemu ambientu močno odmak- njen. Ce je bila koprodukcija dobička- nosna, čemu filma, za domačo porabo nisp sinhronizirali? To^da itudi diruge stvari motijo. Na primer tisto za lase privlečeno rivalstvo med otočani in pre- bivalci obalskih krajev, brez katerega bi ne bilo mogoče posneti pravcatih bitk s pestmi, poleni ter paradižnikom. Sami smo lahko videli, da se Istrani v množič- nih scenah niso mogli prilagoditi okusu snemalcev v bitki ob prihodu Pjerovega »Neptuna«. Se večji je spodrsljaj distribucijskega podjetja, ki je v ix>dnaslovu najavilo, da se zgodba godi leta 1937. S fo letnico se tepejo kostumi, ples najbolj divjega bugi vugija v gostilni in še vrsta drugih zna- kov izrazite sodobnosti. Men m, da bi bilo treba v nemškem tekstu zapisati, da ta zgodba nima nič skupnega z današ- njim življenjem v piranskih solinah, kaj- ti mi sami že vemo, da le-tam dandanes ni več takih izrazitih izkoriščevalskih zločinov. Za nas resnica ni v nevarnosti, v tujini pa brez dvoma bo. Taka so dejstva, ki pa ne zmanjšujejo možnosti, da film povprečnim gledalcem ne bo všeč. Nekoliko bolj zahtevno film- sko občinstvo pa se je že odvadilo pri- čakovati od koprodukcij kaka posebna presenečenja. rocni hladilnik ... Neka kanadska tvrdka za izdelavo hladilnikov je dala v prodajo male fri- židerje, katere je mogoče prenašati v rokah na manjše in celo večje razda- lje. So uporabni za izlet in potovanja. Imajo dva oddelka. Enega za popol- noma zmrznjeno hrano, a drugega za hrano na stopnji zmrzavanja. Tempe- ratura v obeh oddelkih se regulira av- tomatično sama. (Nadaljevanje s 7. strani) ZAKAJ JE ODPADEL MEDNARODNI ATLETSKI MITING? Kljub obvestilu v dnevnem tisku in celjskem radiu je večje število ljubiteljev atletike v torek hitelo na atletski stadion, kjer bi morali nasto- piti nemški atleti iz Frankfurta. Dvoboja Frank- furt : Celje pa ni bilo. Kako to? Nemški atleti, ki so nastopili v Beogradu, niso pristali, da na- stopijo v Celju v torek. Prireditev so želeli že v ponedeljek, kar pa vodstvo AD Kladivarja ni moglo sprejeti. Celjski atleti so bili še preutru- jeni od dvodnevnega dvoboja z Dinamom v Za- grebu, da bi lahko že kar čez 24 ur sprejeli v goste še težjega nasprotnika. Najprej je pač treba skrbeti za zdravje ljudi — potem pa so na vrsti prireditve! In prav zaradi tega smo bili v Celju ob lepo atletsko prireditev. Vzrok od- povedi je več kot utemeljen in upajmo, da se bodo Celjani zadovoljili s tem pojasnilom. NOGOMET: CE ŽOGA NE GRE V MREŽO . . . Tako se je godilo nogometašem Kladivarja v Trbovljah, kjer so po zapori Glazije morali spre- jeti v goste Tekstilca iz Oroslavlja. Vsa terensk" premoč in podpora trboveljskega občinstva ni pomagala k zmagi Kladivarja. Žoga ni našla poti v mrežo! Znani nogometaš Bntkovec iz Trbovelj je dejal, da bi Kladivar po prikazanem znanju moral doseči celo dvoštevilčni rezultat in evo — 0:0 se je končalo srečanje in le ena točka je ostala v žepu! V MC ligi je ŽNK Celje doživel nepričakovan poraz v Šoštanju — Usnjar jih je pregazil kar s 6:1! Nič bolje se ni godilo Velenjčanom v Len- davi, kjer jim je Naft» nas-ilr nol ducata golov! Še najboljše so se odrezali Štorjani na vročih ptujskih tleh, kjer so izgubili proti Dravi s častnim rezultatom 1:2 (1:1). Na igrišču Olimpii sta se srečali enajstorici Rogatca, vodilno moštvo na tabeli CNP in domači Olimp. Pri stanja 1:1 v drugem polčasu, pred samim zaključkom igre, pa je sodnik Vaneli do- sodil kazenski strel v prid domačinov. Gostje so protestirali proti najtežji kazni in ker sodnik ni popustil so kratico liialo zapustili igrišče . . . Mladinci Kladivarja so na Glaziji odpravili Celje s 5:0. Zmaga ni bila zadostna za osvojitev prvenstva v celjski skupini. Tudi ta tekma je bila razburljiva in je S(^nik Koražija izključil kar 2 mlada igralca Kladivarja zaradi prigovar- janja. ROKOMET KLADIVAR : RUDAR (Tr.) 8:10 (4:6) Prva finalna tekma za naslov prvaka Slovenije se je končala z neuspehom za celjske rokometa- še. Celjani so nastopili le z 10 igralci. Že to kaže na neresnost ali bolje ozkost. Kljub temu so si igralci Kladivarja močno prizadevali, da bi do- segli časten rezultat. Nekaj minut pred zaključ- kom je bilo stanje 8:8, nakar s« gostje izkoristili številčno premoč (Kladivar je imel izven igrišča 2 igralca) in dosegli pomembno zmago. Za Kla- divarja so bili uspešni: Uršič 3, Ramskugler, Ježovnik, Horvat, Fiiavž, Orač. Vratar Kladivar- ja Pahič je imel siab dan, številni streli Uršiča pa so leteli mimo prečk . . . LEPI USPEHI CELJSKIH JAHACEV Na zadnjih dirkah v Mariboru so se člani celj- skega jahalnega kluba odlično uveljavili. Med 11 tekmovalkami v galopski dirki je zmagala Lešek Anka na žrebcu Samo, v galopsko-prepon- skem jahanju pri moških pa je bil med 16-timi tekmovalci Celjan Mesaric na Ademu drugi, Krajšek na žrebcu Jaftan pa tretji! To je bil doslej največji uspeh Celjanov na tekmovanjih, ki so ga dosegli v ostri borbi z jahači iz drugih mest (Varaždin, Lipica, Maribor, Ptuj itd.). TEKMOVANJE STRELCEV ZA MARŠALOV ROJSTNI DAN Kot vsako leto, je tudi letos strelska družina »Tempo« izvedla tekmovanje v počastitev Tito- vega rojstnega dne. Letos se je tekmovanja ude- ležilo 65 tekmovalcev, ki pa zaradi slabe muni- cije niso dosegli pričakovanih rezultatov. Tako so na »Titovi tarči« od 160 možnih krogov imeli: Tržan Polde 118, Štrajher Jože 10?, Teržan Slavko 105, ing. Krivec 102, mladinci Jager Ton- ček 110 in Vodeb Vlado pa 91 krogov. v hitrem streljanju je Tržan Polde dosegel nov celjski rekord z 81 točkami. Za njim so se zvrstili inff. Krivec, Teržan Ciril, Teržan Slavko in Vodeb Vlado. Ženske z muJokalibrsko puško so dosegle na- slednji vrstni red: Vrabel Alenka, Ceter Vali in Vlahovic Mariia, z vojaško pištolo pa člani: ing. Krivec, Štrajher Jože, Jager Tonček, Teržan Polde in Slavko. Streljali so tudi na ljudsko tarčo, končno pa pionirji z zračno puško z naslednjim redom naj- boljših: Travner Ludvik, Seršen Ervin, Vengust Emil, Pisane Štefan in Končan Edi. Po takem uspehu gre mladim atletinjam lahko na smeh.