solska kronika 2018 3 splosna.indd

241 Poročila in ocene Vladislav Puzović. Ruski putevi srpskog bogoslovlja. Školovanje Srba na ruskim duhovnim akademijama 1849–1917 . Beograd: Službeni glasnik in Pravoslavni bogoslovski fakultet, 2017. 829 str. ISBN: 978-86-7405-183-2. Na dobrih osemsto straneh napisana znanstvena monografija srbskega cerkvenega zgodovinarja Vladislava Puzovića (1978), izrednega profesorja na Pra- voslavni teološki fakulteti Univerze v Beogradu, z naslovom Ruski putevi srpskog bogoslovlja. Školovanje Srba na ruskim duhovnim akademijama 1849–1917 ( Ru- ske poti srbske teologije. Šolanje Srbov na ruskih duhovnih akademijah 1849–1917 ) predstavlja izvirno in monumentalno delo sodobnega srbskega zgodovinopisja in teologije. Naslov Puzovićeve monografije deluje kot besedna igra, ki se na- vezuje na klasično delo ruskega pravoslavnega teologa in zgodovinarja Georgija Florovskega (1893–1979) Puti russkogo bogoslovija ( Poti ruske teologije ) (1937), v kateri omenjeni avtor podaja pregled in oceno zgodovine ruske teološke misli in teološkega izobraževanja od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Puzoviće- va monografija se posveča šolanju srbskih pravoslavnih menihov, duhovnikov in duhovniških kandidatov z območja Srbije, Črne gore, Bosne in Dalmacije na teo- loških visokih šolah oziroma duhovnih akademijah na ozemlju Ruskega imperija od sredine 19. stoletja do oktobrske revolucije leta 1917. Monografijo sestavljajo štiri poglavja in dve obsežni prilogi. Prvo poglavje zajema (pred)zgodovino ru- skega teološkega izobraževalnega sistema od začetka 17. do začetka 20. stoletja. Drugo poglavje se posveča Srbom na kijevski duhovni akademiji, tretje na mo- skovski in četrto na sanktpeterburški. Prva priloga prinaša abecedni seznam z biografijami vseh srbskih študentov na omenjenih akademijah, drugo prilogo pa sestavljajo prepisi, prevodi in ko- pije nekaterih arhivskih dokumentov, ki so po avtorjevi presoji še posebej pomembni za dodatno razumevanje obravnavane teme. V obravnavanem obdobju so v Ru- skem imperiju obstajale štiri duhovne akademije: kijevska, moskovska (pri Trojiškem samostanu v Sergijevem po- sadu), sanktpeterburška in kazanska. Duhovne akademije so v kontekstu takratnega pravoslavnega sveta pred- stavljale t. i. ruski model pravoslavnih teoloških fakultet kot kolegijskih viso- košolskih ustanov pod neposrednim okriljem Cerkve, namenjenih izobra- ževanju (bodočega) cerkvenega kadra, na katerih so predavali skoraj izključno duhovniki oziroma menihi, ki so na Ruski putevi srpskog bogoslovlja