Velja za tk leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 lisi: slovenskih ^delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 9. — ŠTEV. 9. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, THURSDAY, JAN UARY 12, 1933. — ČETRTEK, 12. JANUARJA 1933 r s s i !C=== n y la 13 The iargesf Slovenian DaF the United Stsite«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read. TELEFON: CHslsea 3—3878 VOLUME XLT. — LETNIX XTX DESETTISOC JAPONCEV NA BOJNEM POHODU JAPONSKO VOJAŠTVO SE JE IZKRCALO V KITAJSKEM PRISTANIŠČU ČINGVANGTAO Namen Japoncev je prodreti devetdeset milj dalje proti severu. — Kitajske čete so bile pregnane s prvega orelaza, toda zveza med branilci Jehola in Kitajsko ni prekinjena. — Jaoonska vlada je ostro odgovorila na protest nankinške v!ade. — Japonska invazijska armada je preskrbljena z artilerijo. Francoska vlada bo popravila napako KJE POČIVAJO AMERIŠKI PREDSEDNIKI Predsedniki Zdr. držav so pokopani v 12 državah. — Samo predsednik Wilson je pokopan v glavnem mestu. Izmed 2!> bivših predsednikov Združenih držav j«* samo eden pokopan v p lavnem mest 11. Trupla (vstalih predsednikov počivajo NEMCI PROTI VERSAILLSKI POGODBI Prebivalstvo Porurja se spominja francoskega vpada. — Listi prerokujejo konec versaillske pogodbe. Berlin, Nemčija, 11. januarja. Vsako leto se v Nemčiji z žalostjo in gnjevnm spominjajo dneva, ko je stopila sramotna versaill- vadnih smrtnikov, nekateri pa imajo grobnice, ki so veljale do pol milijona dolarjev. Calvin Ooolidge. ki je bil 21*. predsednik po administrativni dobi in 25. po svoji osebi, je bil preteklo soboto pokopan pol miljo od svoje rojstne hiše na hribu Madrid, Španska, 11. januarja. Vlada je naznanila, da bo po pro-vincijah, kjer se anarhistični nemiri še vedno nadaljujejo, razglašeno vojno pravo. Vlada ni naznanila imena pro-vineij. v katerih namerava razglasiti vojno pravo, toda po splošnem mnenju pridejo v poštev provincije Sevilja in Valencija, od koder poročila še vedno naznanjajo o velikih izgredih. Po N1A \<>/i.\JA stracije, ki so imele namen poka-' Washington, D. C., 11. jan. — zati svojo zvestobo in udano.it do Naselnižki odbor poslanske zborne mške domovine. I m<* Je sProJeI Dickstemovo pred-Vzhodno-pruska zveza je prire- katen ^ tujcem, ki se dila razstavo, ki naj dokaže. koJ v deželi pet let m so v liko so dežele trpele vsled razde- Potrebi' dovoljeno prositi litve dežel po versaiLski pogodbi. Ijisti odločno zahtevajo vrnitev poljskega koridorja. Tudi predsednik Hindenburg je obiskal razstavo. Tudi v Poznanju, katera pokra-našli svoje Ji'ia je bila dana Poljski, je neni-Oliio, so: j ško prebivalstvo dalo izraza o- Listi v dolgih člankih popisujejo trpljenje in pomanjkanje, ki ga je prinesla versaillslia pogodba nad nemški narod. L.isti pa tudi zatrjujejo, da je v tej po-godbi nastala vrzel in da se more vsak dan razbiti. Nemčija upa, da bo ustreženo njeni zahtevi glede enakosti med ami. vsled česar bo treba iz Sest nih v Ohio, pet v Virgin!ji. pet v Xew Yorku. trije v Tennessee, dva v Masaehusetts in po eden v državah Illinois. New Hampshire, Kentucky, Pennsylvania. Indiana, New Jersey in Vermont. George Washiiiigton in njegova žena .počivata v grobnici na Mount Vernon, Va. Drugi predsedniki. ki so pokopani v Virgi-niji. so; Jefferson, Madison, Monroe in Tvler. Predsedniki, ki so zadnje poč i val išče SANGHAJ, Kitajska, 1 1 . januarja. — Tukajšnje kitajsko časopisje je dobilo poročila, da prodi-la 10,000 Japoncev 90 milj severno od Sanhaikwa-na, ki so ga Jsponci zadnji teden zasedli. Nadalje so izkrcali Japonci dosti svojega vojaštva V kitajskem pristanišču Cingwantao. Izkrcano državah. Nekateri njihovi gro-^ka pogodba v veljavo. In tako vojaštvo je takoj poslalo svoje patrulje proti severu, bovi so podobni grobovom na-.tudi letos. Japonska invazijska armada, ki prodira v provinco Jehol, je dobro opremljena z artilerijo. Pridružila se ji je tudi japonska kavalerija iz mesta Sui-'unga, ki se istotako nahaja v japonskih rokah. Japonski armadni voditelji so že pred par tedni izjavili, da nameravajo osvojiti provinco Jehol ter ;o pridružiti novi državi Mančukuo. V glavnem me- v Plymouth, Vt. Vermont je s tem stu province je poletno bivališče bivših kitajskih Postala 12 država, ki una pred- premeniti mirovno pogodbo, cesarjev. jsedmkov grob. | p0 crfi obhajali ta Z ozirom na novo osvojevalno politiko Japoncev, je Japonska vlada pnovila svojo izjavo, da ne bo pmatra'a zavzetja Sanhaikwana kot posebno lokalno zadevo, ampak bo vložila v Ženevi odločen protest proti japonskemu ravnanju. Kitajski podtajnik za zunanje zadeve, Liu Tsung, je bil poslan v Peking, da bo zastopal nankinško vlado v najnovejši krizi, ki so jo izzvali Japonci. TOKIO, Japonska, 1 1. januarja. — Kitajska je poslala danes japonski vtadi odločen protest glede zasedbe Sanhaikwana. Odgovor, ki ga je dobil, se je glasil: Japonska si prisvaja vso pravico staviti zahteve, v kolikor pride vpoštev mandžurski konflikt. Govorice, da bo kmalu sledila formalna vojna napoved, so označili japonski uradniki kot iz trte izvite. PEKING, Kitajska, I 1. januarja. — Tukajšnje japonsko poslaništvo je danes sporočilo, da so Japonci zavzeli Cjumenkov prelaz, ki se nahaja štirinajst milj severno od Sanhaikwana. Kitajsko vojaštvo, ki je prelaz branilo, je bilo pognano v beg. Vojaški opazovalci, ki so prideljeni tukajšnjim inozemskim poslaništvom, ne pripisujejo prevelike važnosti okupaciji prelaza. Pravijo, da je na razpolago še dosti drugih gorskih prelazov, ki bodo omogočili maršalu Cang Hsi- Liangu zvezo z onim vojaštvom, ki ima nalogo braniti provinco Jehol. General Myake, poveljnik novega japonskega vojnega pohoda, je objavil v tukajšnjem japonskem časopisju, da bo Cjumenkov prelaz zaprl in da se bo posluževal drugih poti za okupacijo nadaljnega kitajskega ozemlja. Namen japenskega prodiranja z infanterijo, ka-valerijo artilerijo in vojaškimi letali je, prekiniti zvezo med Kitajsko in 1 0,000 kitajskimi vojaki, ki so štacijonirani v provinci Jehol. Nankinška vlada je obvestila tukajšnje ameriško poslaništvo, da smatra zavzetje mesta Sanhaikwana za prekršitev mednarodnih pogodb. Vso povzročeno škodo morajo plačati Japonci. TUEBINGEN, Nemčija, 11. januarja. — Wang Cing Wei, ki je bil do meseca avgusta predsednik izvršilnega odbora kitajskega nacijonalistične vlade ter se je zdravil tukaj za sladkorno boleznijo, je sinoči odpotoval na Kitaisko. V zadnjem času je večkrat rekel, da bo odpotoval takoj, kakorhitro se bo položaj v njegovi domovini poslabšal. VOJNO PRAVO NA ŠPANSKEM V Sevilji in Valenciji se nadaljujejo anarhistični nemiri. — Do sedaj je že 38 mrtvih. FRANCOSKA JAVNOST ŽELI, DA PLAČA FRANCIJA DOLG PARIZ, Francija, 1 1. januarja. — Medtem, ko nekateri ekstremisti zahtevajo, da Francija, ko je odkonila plačilo dolga, ki je zapadel 1 5. dec., da tudi prekliče lausannsko pogodbo glede vojne odškodnine in da zopet zahteva, da Nemčija plača vojno odškodnino po Youngovem načrtu, da s tem dobi denar, da more plačati svoj dolg Združenim državam in Angliji, vendar Francija najbrže ne bo šla po tej poti. Harrison. Ilayes, Garfield. Me- j ffo:rčenosti, ker je bila dežela od-Kinlev. Harding in Taft. Benja- i trgana od Nemčije, min Harrison, ki je bil vnuk Essen, Nemčija, 11. januarja, predsednika Ilarrisona. je poko- I*« vseh gričih in hribih ob Renu pan v Indianapolis, Ind. j goreli kresovi v spomin 10. ob- ! letnice, ko so Francozi vpadli v Fillmore. Grant, | porenje> Po vseh mestih so priredili zbo- Van Burren, Arthur in Roosevelt lina jo svoje grobnice v državi iNew York. •Taekson leži na vrtu svojega doma v grobnici, za katero je naredil sam načrt v Nashville, Temi. Druga dva predsednika, ki sta i pokopana v Tennessee, sta I*olk i in Johnson. John Adams, ki je bil drngi predsednik in njegov sin John Quiney Adanvs. šesti predsednik, sta pokopana na starem pokopališču v Quiney. Mass. Predsednik Woodrotv "Wilson počiva v Narodni katedrali v Washington!!. rovanja. na katerih so govorniki popisovali trpljenje nemškega naroda za časa francoske okupacije. K SAMOMORU HČERE LEONA TR0CKEGA Zapušča šestletnega s na. Njen mož je ostal v Rusiji. — Nemška vlada bo izgna'a vse tuje revolu-cijonarce. Berlin, Nemčija, 11. januarja. Berlinski list "VoLkszeitung" poroča, da je bila neka gospa Za-naida Volkov, ki je prejšnji te-vlado den z gorljivim plinom izvršila za prosto vožnjo v njih domovino, samomor, spoznana za hčer izgna-Dickstein je predsednik naselili- nega komunističnega voditelja škega odbora. j Leona Troekega. CALIFORNIA PRIDELA NAJVEČ ZLATA IZ SOVRAŽNIKOV PRIJATELJA Union City, N. J., 11. jan. — Prostak Clayton -Slack je edini živeči prostak. ki ima kongresno častno kolajno, katero je dobii za svoje junaštvo, ko je 8. oktobra 1918 sam u jel deset N« meev. „ , , T . , . . . Med temi ie bil tudi Heinrieh Predsednik Lincoln ie s svoio|„ , , ,.,.„.. __ . Ivuhler, .ki sedaj živi v Union Citv, Washington, D. C., 11. jan. — Preteklo leto je bila California na prvem mestu kot pridelovalka zlat. Pridelala je namrče zlata v vrednosti $11.700.0(H). V vseh Združenih državah so pridedali zlata v vrednosti $51.836.400 in za $2.309.200 vee kot pa leto poprej. j Gospa Volkova je bila v Rusiji ! poročena, toda j<* s svojim o'-e-1 tom šla v izgnanstvo in je svoje* ; ga moža pustila v Rusiji. V pregnanstvu na Turškem se je je pričela prijemati jetika in je prišla v Berlin, kjer je iskala zdravniške pomoči. Ker je ruska vlada preklicala domovinsko pravico Trockemu. njegovi družini in vsem njegovim pristašem ter jim odvzela potne Francoski narod je povečini mnenja, da pomeni lausannska pogodba en korak naprej. Ravno tako pa je tudi splošno mnenje, da Francija ne bi ooklonila plačila 15. decembra, ako bi bilo malo več časa za pogajanja. Lausannska pogodba je> bila sklenje-na v juliju in držav, tajnik Stini-son se je ž njo strinjal. Toda evropski zavezniki so bili naprose-ni, da naj ne prieno nobenih pogajanj glede vojnega dolga pr<-l abmeriškimi predsedniškimi volitvami, da ne bi spravili v zadreg'« j predsednika Hooverja. Bilo pa je j samo šest tednov med volitvami in zapadlim rokom in se je izkazalo, da je bil ta čas prekratek za pogajanja. Zatrjuje se tudi. da francoska zborica ni naravnost odklonila plačila dolga, temveč je sklenil i. da se naj plačilo odloži do časa. ko bo sklicana mednarodna konferenca. ki naj razpravlja o mednarodnih dolgovih. Ako bi bilo le š»> nekaj dni več časa. bi se bi'a Francija dogovorila z Ameriko zaradi plačila. Francoska javnost priznava, da je Francija napravila svojo prvo napako ob času Hooverjevega moratorija v juniju 1931. Francoska vlada je bila proti moratoriju toda na pritisk vseh drugih držav je morala privoliti v moratorij, da ji ne bi bilo očitano, da liste in ker je nemška policija j -sama proti vsem drugim drža-pred kratkim .sklenila, da pošlje vam. Tedaj je francoska vlada čez mejo vse revolucijonarno nav- i mislila, da odplačilo ne bo zahle-South Dakota je na drugem me- i dahnjene tujce, je gospo Volkovo' vano samo od nekatedih držav, u z $10,026.000. za njo pa pride' navdalo z veliko sktbjo. V obupu temveč skpno od vseh držav. st Alaska z $8.982,000. TATOVI KONSERV MORAJO UMRETI celo družino pokopan v Spring-filed, III. Njegova grobnica je pravi muzej in vsebuje mnogo spominkov iz njegovega življenja in vladanja. Zachary Taylor počiva na privatnem zemljišč-u v Springfield, Ky. Franklin Pierce je pokopan s svojo ženo in stariši v Concord, N. II. Predsednik James Buchanan je pokopan v Lancaster. Pa. G rover Cleveland, ki je bil doma iz Buffalo. N. Y., je pokopan v Princeton, N. J. N. J. Pred kratkim sta se oba zopet spoznala v Ne«- Yorku in od tedaj sta si postala najboljša prijatelja. HITLERJEVCI ŠE VEDNO RAZSAJAJO Berlin, Nemčija, 11. januarja. Ko so se spospadli Hitlerjevi pristaši s policijo v javnem parku in so streljali z revolverji, .je bilo dvajset oseb ranjenih. Trije Na-zijci so bili aretirani. MOSKVA, Sovjetska Unija, I f. januarja. — Poročevalska agentura Tass je dobila iz Kaabrovska v Sibiriji poročilo, da je tri tisoč kitajskih vojakov na begu pred Japonci prekoračilo sibirsko mejo. Rusi so jih razorpžili in internirali. Poveljeval jim je kitajski general Li Du. Moskva, Rusija, 11. januarja. Sovjetsko sodišče je obsodilo štiri moške na smrt. tri druge pa na triletno ječo, ker so kradli konserve v državnih zalogah. Ravnatelj državnega skladišča in trije uslužbenci so bili obsojeni na smrt. trije drugi uslužbenci bodo izgnani v oddaljeno jetni-ško taborišče, dva pa bosta morala sedeti tri leta v ječi. si je rajše vzela življenje, kot pa Gotovo je, da v juniju 1931. ko je bil moratorij sprejet. Nemčija ne bi bila mogla plačati in ker .i«* Francija privolila v moratorij, j.» s tem rešila Nemčijo pred finančnim polomom. Poldrugo leto zatem je bila Francija prisiljena odkloniti plačilo dolga. Vendar pa da bi bila izgnana. Zapušča šest let starega sina. Stara je bila 02 let. Trockemu je bilo takoj brzojavno sporočeno o smrti njegove hčere. Najmlajša njegova hči je tudi umrla za jetiko leta 1927 v Rusiji, predno je bil oče izgnan i je franeohka javnost mnenja, da iz Rusije. I .ie Francija s tem napravila veli- En Troekijev sin študira na ko napako, ki jo mora popraviti, berlinskem vseučilišču in je tudi da obdrži zaupanje pri drugih v nevarnosti, da bo izgnan iz de- državah. -žele. Pri svojem prihodu v Berlin je gospa Volkova navedla tudi svoje dekliško ime Bronstein. kar je pravo Trockijevo ime. Mož gospe Volkove živi v Ru- STARKA ŠE VEDNO KADI PERZUA SE PRIPRAVLJA NA MORJU Moskva, Busija, 11. januarja. Časnikarska agentura Tass poroča iz Teherana v Perziji, da je perzijska vlada poslala iz Bušire dve bojni ladji v Mohammera. v pristanišče ob reki Karun, nedaleč od krarja, kjer je angleško-perzijska družba imela svoje koncesije za pridelovanje petroleja. Že nekaj tednov sta angleška in penzijska vlada v sporu, ker je perzijska vlada preklicala tozadevno pogodbo. Middletown, N. Y., 10. jan. — Mrs. Marv Ann Soules bo 26. aprila stara 100 let, toda še vsak siji z dvema mlajšima otrokoma, j dan pred zajtrkom pokadi pipo tobaka. — To mi pomaga, da dan prav začnem, — pravi Mrs. Soules. Ko je pred 50 leti umrl njen mož, je skrbela sama za svoje o-troke in tedaj je delala za 50 centov na dan. TIFUS V SOUTH DAKOTI Chamberlain, S. D., 10. jan. — Vsi zdravniki in bolniške strežnice s pomočjo Rdečega križa se trudijo, da bi ustavili epidemijo tifusa, ki se je razpasel po mestu. Za tifusom je zbolelo skoro 200 oseb. Zdravniki so ostale prebivalce mesta po številu 1500 cepili proti tej nevarni bolezni. Po mnenju zdravnikov je sedaj bolezen pod kontrolo. Bolezen je najbrže prišla iz vodovoda, ki je napeljan iz reke Missouri. SPI ŽE ENAJST MESECEV Chicago, m., 9. januarja. — Zdravniška znanost bo ta teden zopet poskušala izbuditi lepo Pa-tricijo McGuire, staro 27 let, ki že spi enajst mesecev. Zdravniki jo bodo skušali zbuditi s tem, da ji bodo v njene iile vbrizgali kri njenega ovnuh ------ - iiikb - - —- - ^ ------- : J -— HEW YOUI, THURSDAY, JANUARY 12, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. fruk Owned and Published by BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Praoldcvt L Benedtk. Tre««. Place of basin«« of the corporation and addresses of abore officers: lttk Street. Boroucfa of Manhattan. New Yerfc City. N. Y. "GLAS NARODA (Voice of tbe People) Erery l»ay Except Sundays and Holidays la esAo leto vetje Kanado........ |a pol leta....... |a Četrt leta .... Ameriko ln $6.00 <3.00 $1.50 Za New York za celo leto Za pol leta .............. Za luozemstvo za celo leto Za pol leta .............. |7.00 $3.50 $7.00 $3.50 ČUDNA POTA NEMŠKE NOTRANJE POLITIKE Subscription Yearly $600 Advertisement on Agreement "Ulas Naroda" Izhaja vsaki dan lzrzemSl nedelj In praznikov. , Mtplal brez podpisa in osebnosti se ne priobJHijeja Denar naj se blagovoli ,4*tljari po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se rudi preJSuJe bi val I nnznanl. da hitreje najdemo naslovnika. <.I AS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. Telephone: CHelsea 3—3878 ALEKSANDER IN HRVATJE "Nemška politika očividno posta v]ja starega lien Akibo na laž. Kar oil dneva ti« dneva čujemo iz Berlina. nosi pečat nečesa novega, povsem nepričakovanega, tla. neverjetnega. Tedne in tedne se v najbolj raznolikih formah plete in razvija nemška notranja kriza. Svet je pričakoval najrazličnejših solucij, samo v onem so bili politični proroki in vedeži edini : da bo izločen parlament. In ;»"lej čudo! Berlinski parlament deluje, glasuje, sklepa. I)r.i je eelo dvetretjinsko večino, ki je potrebna za izakone, ki imajo značaj ustave. Res je dal to večino le v enem primeru, ki se skoro gotovo ne bo ponovil, ali dokazana , je možnost, tla .se more taka večina tudi danes doseči. —Hitlerje vi naeijonalni parlamentarni per-hore.seirajo demokracijo in parlamentarni režim. Njihov eksponent, predsednik "Reich sta «ra" Cir.ring, pa nastopa kot pedantičen varuh ' ustave in parlamentarnih pravic. Newvorski dnevnik "8uu" je objavil zelo značilno po-!" Hitlerjevi pristaši so neizpr,*- . " i ni sovražniki marksist ov; jedro roeilo, IZ katerega poslieiuaino sledt re: ; Zgoraj omenjene dvetretjinske ve- , , ... . .. . , ., . ! čine pa tvorijo narodni socijallsti — \ dobro mforiiiiiraiuli jugoslovanskih krojili na skn|mo z marU>Lstičninii so,iiai. Dunaju so žarele krožiti presenetljive vesti, da ji- jugo- nimi demokrati. Resnično. politič-dovanski kralj Aleksander upornih Hrvatov že oskušal vse, da obdrži Jui«isla-\ 1.^ved.a;.,V M"tri!»» 11 p bliže. vidim« tako.i. da presenet- vijo V celoti. ! Ijiva enotn<»st strank pri stvar ja- v . . . i-i i H ..i, v i 1 nju večinskih sklepov ni rezultat -Najprej je pustil, da s<. so politično stranke izdivjale.' kako kooperacije ali cel« držav- VT narodni skupsčhii so se vršile dolgotrajne debate, ko- ni zbor bolj oddaljen, kakor ka- jili posledica je bil umor troli hrvatskih ixKslaneev. terokoli poprejšnji. Kakor se čud- no čuje. je vendarle resnično, da Nato je pred štirimi leti proglasil diktaturo. Toda tudi >»iaj« pozitivni rezultati paria- iM , , . , , • ... ir • » - mentarnega dela vzroke v nega diktatura m dosegla svojega cilja. Hrvatje se nočejo ali , - - „„.„ ** ° tivnem r&zpoolozenju parlamen- ne morejo ix>miriti. tarnili strank. Dvetretjinska večina za ustavo spreminnjajoči zakon o namestniku državnega predsednika je postala mogoča le zaradi medsebojnega nezaupanja strank. Weimar-ska ustava, ki ima danes še zakonito moč v Nemčiji namreč ni n-redila vprašanja, kdo ima zastopati državnega predsednika, če je ta iz kateregakoli vzroka zadržan. da izvršuje svoje funkcije. — Raje odrežen Hrvatsko od dui; -lavije. n< go da bi I*« ">1 ustave je imel za ta -, , -» r . i i -i • i t i - slučaj izvrševati vrhovno oblast ual Hrvatom federacijo v okrilju jugoslovanske države. Poslužil se bo torej skrajni ga sredstva, o katerem je dosti razmišljal ter se mu zdi edino uspešno za rešitev lirvatsko-srbskega spora. Pred kratkim je izšla v Parizu knjiga "Piktatnrstvo kralja Aleksandra", ki jo je spisal Sv, to/.ar J Vfbirtvir. Pribicevič pravi, da je rekel kralj Aleksander leta 1929: dano vršiti prevzete dolžnosti v polni duševni in telesni čil«sti. Pa tudi če še ta skrajni slučaj ne upošteva, je še mnogo možnosti za spremembo v reprezentanci drža ve. Stari Hindenburg se je haš od Papena sem zelo cksponiral v aktivni politiki in se ni omejil na samo reprezentaeijo. Zaostril je proti parlamentarni kurz in je s tezo prazidialne vlade odločno u-smeril pot nasproti avtokraeiji. Da odklanja marksistične stran-| ke. je razumljivo: odrinil pa je tudi z odločno gesto Hitlerja. Zato gine njegova popularnost v radikaluih krogih, kar dokazujejo ne le ne prestani napadi komunistov. temveč še v večji meri govor hitlerjev.skega poslanca generala Litizm a na na. Vprašanje je. ali bo stari maršal v teh razmerah vztrajal. V tej zvezi naj both) še omenjene govorice, da .se baje lioče predsednik umakniti v to svrlio. da se ustvari institucija državnega upravnika, ki naj bi bil kak zastopnik bivše dinastije, katere restavracij« želijo in pripravljajo vsi konservativni krogi Nemčije. izlasti tudi glasoviti berlinski "llerrenkluV. ki ima danes glavni odločilni vpliv na nem-fcko državno politiko. V vsakem primeru l»i za slučaj na najvišjem mestu nastala nevarnost, da zavlada ona stranka ali struja. ki bi slučajno takrat imela kaneelarja. Tak kancelar bi namreč zaradi polnomoči. lci jo daje ustava glavi države, lahko absolutno zavladal in izigral celo zakon, s katerim bi se moral uvesti namestnik do splošnega ljudskega glasovanja. Dopisi, Naši v Ameriki. t Poznani slovenski odvetnik Mr. Joseph A. Ggrin. sin spoštovane Ogrinove družine, je bil pretekli teden imenovan iza elerka državne posta votla je v Columbusu. — Predsednik najvišje sotlnije dr-žave Ohio, sodnik Wevgantlt. ga je zaprisegel zadnji teden. Mladi odvetnik Mr. Ogrin je bil vedno lojalen član demokrat, stranke. Dva do tri dneva moral te- Noranda, Que., Canada. Ker mi je z desetim januarjem pošla naročnina ua list. pošljem za tri dolarje Money order in 20 centov za Pratiko. 'Iz naše naselbine se mahi ogla-šajo v tem listu, vzlic temu pa ni tako malo Slovencev tukaj. Dosti je Hrvatov. Bratje Hrvatje .so tl(.usko |)oslovati v Columbusu. ko zgradili tukaj Hrvatski doni/kar . zboruje državna postavodaja. in je zares lepo. Tmli Slovenci so ž.- to (lo m.,ja ,nPseea. Tri >lo štiri parkrat poskusili. če bi se dalo kaj napraviti. Dosti se je zanimal za stvar Marko Ferderbar in š'1 par drugih, pa so prešibki in se je stvar vsakikrat izjalovila. Mislim. da je kriva nesloga. Kes je Hrvatov precej več kot Slovencev, pa ko bi bili složni, bi se z združenimi močmi dalo nekaj doseči. kar bi bilo v veliko korist pevskemu društvu. Če bi imeli svoj Doni. bi dosti lažje napredovali. Toliko za sedaj! Jože Kuplenik, naročnik. Peter Zgaga ZGODOVINA NAJVEČJEGA LISTA Založništvo londonskega veleli- dni pa se bo lahko mudil v t "leve-landu in vršil svoj odvetniški poklic. — Kakor izgleda, so uzm«viči prav pridno na delu p« Waterloo Road v Clevelandu. V soboto zgodaj zjutraj so nameravali obiskati tudi slov. trgovea J. Roža n ca. Ob 4.W) zjutraj je zaslišala družina. ki stanuje v liožančevi hiši. ropot spodaj. Poklicali s« Ro-žanea. ki je videl dva moška, ki sta bežala preko ceste. Kakor razvidno. sta poskusila najprej vlomiti skozi okno mul glavnimi vrati. pozneje pa sia poizkusila srečo pri -zadnjih vratih, odkoder sta bila prepodena. — V sobot o zvečer je umrla v ("levt landu rojakinja Frances Judež. v starosti <>"> let, Cmrla je na domu svoje hčere Josephine Kdor je napravil ob Novem letu trden sklep, da ne bo več kadil. na je pozabi, kam je fajfo spravil. Mogoče jo bo v teku par dni že rabil. Časopisje poroča, da je neznanec ukradel neki lepotici bankovec za dvajset dolarjev. Bankovec je imela spravljen v nedriju. To je dokaz, da so izgubili lopovi vsak «"*ut .dostojnosti. Lepotica pa čut občutljivosti. ki ima v angleškem Sp« !ik. Pnkojniea je bila soproga K'»l «•(■ hi delala Sr-iii bila ustavni Pašieevo poli- državni kancelar, dokler parlament < speeijalnini le za ta slučaj veljavnim zakonom ne d«l«či naslednika. Tak« se je tudi zgodilo, ko je prvi državni predsednik Kbert umrl pred potekom svoje funkcijske dobe. Takrat pa so bili drugi časi kakor danes. Wei-marska koalicija je imela se zanesljivo večino v državni zborni-ei; gojeni prezidialne vlade je bil še mvoian in nemška vlada je bila le nekak izvrševalni organ ljudskega zastopstva, ki je odločalo z večinskimi sklepi. Danes pa nemški parlament ni- n • 01 KI im1 naj ni iti h Ako bi bila Hrvatska neodvisna bom v Beogradu dosti man j neprilik del Jugosiavije. Nekateri Srbi se Še vedno strinjaj tiko, ki je stremela po Veliki Srbiji. Taka država bi bila sicer manjša, lo.la imela bi bolj koncentrirano silo nego jo ima rahlo organizirana Jugoslavija. Kralj Aleksander je domneval, da bo rešil hrvatski problem z avtoriteto svojega osebnega iliktatorstva. ' ma večine, ki bi mogla trajno via To mu ni uspelo. Zgodilo se je bas nasprotno: odno-;dati. stra.nke današnjega parla saji med Srbi in Hrvati niso bili še nikdar tako slabi kot menta so v večini protiustavne in so sedaj. Ako se v zadnjem trenutku ne zgodi kak r.udež>roV^r,a,,H'1nt;,r"P- I'"1"1"1" T Jc , * j ra/xlehtev sil taka. da se nobena se bo Jugoslavija razsula. » Hrvatje streme po samostojnosti v Jugoslaviji. Kralj Aleksander jih bo prehitel ti r jih odcepil od jugoslovanske države. Ta njegova pretnja jih'bo inogoee preplašila, da se bodo v zadnjem hipu spametovali. Hrvat je nočejo biti popolnoma samostojni, ker se boje Italije. Oni žele, cesar jim kralj Aleksander ne bo nikdar dal — avtonomijo v jugoslovanski državi. ! stranka ne more brezkompromisno uveljaviti. Vse velike strank« pa stremijo po zavzetju oblasti v državi in J. »» ti $10.00 n M $1SJQ0 >f 11 ...„.„ .11 C0.00 »t f» ,,,..,_, ft $40.00 •i ii ........ ]> .1« $504» if i* ........ Za vsako izmed velikih strank je tedaj l>olje. da se vprašanje na-mestništva enkrat za vselej uredi z ustavo samo. Le tako je mogoče doseči kolikortoliko nevtralno na-mestništvo. In to medsebojno nezaupanje je povzročilo edinost in dalo dvetretjinsko večino. Protivili so se samo komunisti, ki ho interesirani na vsaki zmedi. Nasprotovali pa so tudi Ilugen-Lergovci. ki sploh igrajo čudno vlogo. Iz Papenovih protežejev so m- spremenili v četo malkonten-tov, ki se kujajo. ker se jih uva-žuje pt» resničnem, ne pa po »ia mišljenem pomenu. Res jih je l*a-pen hotel dvigniti na prvo mesto, toda Schleicher je brez dvoma spoznal, da to niso več stari konservativci. možje, ki so bili sicer varuhi krone, pa so znali tudi moško zastopati opozieijonalno stališče. Pač degeneracija. ■Najlažje se je znašel cent rum. ki se sploh znajde v vsaki situaciji. Načelnost ali doslednost ga redkokdaj ovira, da ne bi sklenil najbolj smelih kompromisov, samo da varuje krog svojih ljudij in doseže čini največ drobtin. Pozna se pa strankam in njihovim voditeljem politična utrujenost in naveličanost in kake resnične borbenosti skoro ni najti. KJE JE Frank Grubar, dnina iz Vrhpolja. fara St. Jernej na Dolenjskem. Ivo smo zadnjič slišali o njem. se je nahajal nekje na farmah. Zanj bi rada zvedela njegova mati. — Ana Grubar, Vrhpolje, pošta Št. Jernej, Dolenjsko, Slove nija, Jugoslavija. .-sta lun*'! javnem življenju veliko vlogo. j< izdalo v podobi knjige njegovo zgodovino. Ustanovil »ra j»- 1. 17h.~». |>«>d vlado kralja Juriju III. John Walter in je ostal neprekinjena last njegovega rodu do svetovne vojne. — Takrat je prešel v roke lorda Northeliffea. Vendar je postal I. 1022. njegov lastnik zopet pra-pravnuk ustanovitelja John Walter. in sicer skupno z Johnom Jamesom Astorjem. l>a bi list za bodočnost napravili nezavisen od vseli sprememb lasti, je bila takrat predana vrhovne odločilna moč }>et-članskemu komiteju, ki ga sestavljaj'* vsakokratni najvišji sodnik na Angleškem, najvišji oxfordski rektor, predsednik Akademije znanosti, predsednik .zveze knjižnih John Judeža. Ji »jena j«' bila Kobe in njeni prvi mož. Joseph Pu-terle. je umrl pred 20 leti. — First State Dank, podjetje slovenskih trgovcev na Ely. Minn., je 4. januarja zaprla vrata. Zvečer isteira dne si je odgovorni bankir Lenart Slobodnik pognal kroglo v p rs a in zdaj se nahaja v bolnišnici. Prizadeta vsa slovenska drn-' štva. posebno pa slovenski tr-govci. LARSEN JE PRIPRAVLJEN Norveški letalec Kiiser Laičen, .prenilje-valec raziskovalca Amund-strokovnjakov in guverner Angle- M.na na njegovih zadnjih ekspedi-ške banke. Tako naj l-i se ohranila cijah. je pripravljen za odpravo v tradicija in politična neodvisnost1 lista. Kakšno priljubljenost uživa list. kaže primer za časa splošne stavke I. lf)2(>. Dne 4. maja je izšla zadnja redna številka. 2."». maja so natisnili na 6 raznoževalnih strojih izredno izdajo na dveh straneh, in sicer v 48.000 izvodih. Prva stran je vsebovala vremensko poročilo o stavki, druga stran stolpec parlamentarnega poročila. 27 vrst finančnega poročila. 14 vrst poročila ■> — eriquetu (kar je značilno za angleške razmere) in končno radi"-program. V nadaljnjih 14 dneh .i" naklada od 48.000 izvodov narasla na 40.").000 primerkov! Ban Dravske (to je slovenske) banovine je Slovenec M a ruši č. tiolj srbskega bana kralj ni mogel dati Dravski banovini. Tri 1 o venska občina bi rada dobila v Ameriki stotLsoč dolarjev posojila. Pravijo, da bodo delali elektriko. Denar bi vrnili po treh letih .s štetimi procenti obresti. Po mojem mnenju bi v treh letih ne niosrli vrniti Izposojene vsote. pa če bi namesto elektrike delali same zlate dinarje. Ako izgubiš kontrolo nad seboj. bo kdo drugi kaj kmalu dobil kontrolo nad tabo. * Največja napaka pri človeku je to. da ima v-»a k toliko malih napak. .Med podnebjem in vremenom je velika razlika. Podnebje imamo vedno, d očim imamo vreme le [»ar dni na mesec. POZOR Naša zaloga Blaznikovih Pratik j« pošla. — V zalogi imamo še Šlovensko-Ameri-kanski Koledar, ki stane samo 50 centov. Uprava Glas Naroda ;mtarkti£-ne kraje in sicer m' letalom, kakor je prakticira! zadnje čase. ampak s sanmi na pasjo vpreg *. Na pot bo vzel s seboj samo dva tovariši! in 80 polarnih psov. Ekspedicij;: odpotuje na pot v februarju in marcu i/. Euderbv-jeve dežele. Najprej se bo pomikala v -zapadni smeri proti Wedel-lovetmi morju. Ta pot je prt računana na približno r»i»00 km dolžine. Od tega bo treba »prebre^ti nad polovic i (UOOO kilometrov) po večnem ledov ju in skozi docela neznane kraje, kamor še ni stopila človeška noga. Larsenov načrt je ta. da se odprava v začetku 1. PW4 vrne zopet na izhodiščno toT-ko. Eden glavnih smotrov Larsenov ekspedicijc j»». natančna ugotovitev obmorske čr-| te Wedellovega morja. Odprava se prehranjevala s pingvini, pse pa ImkIo krmili z mesom tjulnjev. Zato bo ekspedicija vozila s seboj le malo prtljage. Sredstva za odpravo sta dala na razpolago dva znana zavoda, in sicer Royal Ideographical Society v Londonu in Britski Scot tov institut za raziskovanje polarnih krajev. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsjed naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedržavtjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANK SAKSER) ' 216 W. lath St., New York, N. Y. Pregovor pravi, da toliko veljaš. kolikor imaš prijateljev. Število prijateljev je dandanes odvisno od števila polnih sodov, ki jih imaš v kleti. * TUti. ki samo od upanja živi, bo kmalu od lakote umrl. * NVki newvorski ča>apis objavlja nasvete zaljubljenim ljudem. Zadnjič sem čital ta-le nasvet mlademu fantu: — ( c se že dve leti poznata in če jo imaš re.^ rad; ji to brez ovinkov povej. Ona gotovo sluti, tla gojiš ljubezen do nje. In ko ji boš J to povedal, boš po preteku par | minut spozna?, kaj in kako. r.» je precej dober nasvet, toda jaz bi še dostavil: — In po preteku par mi mit se boš prepričal, če se izplača ali ne. * Ali ni čuden ta sveti Pri umazanih poslih je največ čistega dobička. * riovek res ne ve. kaj zine v razburjenju in presenečenju. Stroga gospodinja je nenadoma stopila v kuhinjo ter opa-zila pri svoji lepi služkinji mladega-fanta. Fanta je zapodila, nji je pa pričela peti litanije. Sledniič jo je vprašala : — Kdo pa je ta človek — Moj brat — je odvrnila služkinja. — Tvoj brat.' Ni mogoče. Saj ti ni nič podoben. — Seveda mi ni podobeu— je rekla — ker se je včeraj obril. Vojna na Daljnem iztoku . . . Francija je zavrnila plačilo dolga .. . Fašisti divjajo po naših krajih . . . Hrvatje se hočejo odcepiti od .Jugoslavije . . . Revolu-eija na Španskem . . . Dvajset milijonov nezaposlenih . . . Svet se maje v svojih tečajih . . . Največji slovenski dnevnik v domovini je pa objavil na prvi strani sledeče senzacijonalno poročilo: — Hud veter smo imeli včeraj. Poljanskem nasipu je gospodu F. Kunčiču vzelo klobuk . . . i "GLAS NARODA' MEW YORK, THURSDAY, JANUARY 12, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. It KREPAK IN ZASLUZEN ODGOVOR RIMU 20. decembra je vložil vanski narodni poslanec gjelinovie interpelacijo na .zunanjega ministra Je vtiča radi govora prcdstnlnika kr. italijanske vlade Benita Mussolinija radi incidentov v Trogiru. Interpelacija obsega sedem strani. I)r. Anprjelinovie pravi v uvodnih be!*'dah, da so neznanci j><> ju gosi o-; mehiškega v Trstu. 4. Trikrat je bi-| v Trstu, Pazinu, Polju, Sv. Ivanu dr. An-] la odihita glava cesarice in kralji- in Barkovljali, ki so bile zažgane? ce Elizabete v Merami. 3. Porušen J Z bolestjo v duši se opominjam tuje bil velik bronast kip borcev zal kaj davnega proglaša Nj. Vel. kra svobodo Tirolske iz leta 1809 v \ lja Italije, ki je vreden naslednik UntermaLsu. G. Porušen je bil spo-j svojega velikega deda: "Dovolju-nienik bojevnikov iz svetovne voj- jejo se slovanske šole s slovanskim ne v llrixnu. T. Porušen je bil .spomenik borcev i/, svetovne vojne v Brunneeku. 8. Poškodovan je bil Škodovali pred nekaj dnevi v Tro-i spo>meiiik junaškega in simpatične-giru grb inozemske srednjeveške; pa borca .za svolmdo svoje doma-države, ki je že pred 140 leti pre- <"»je Andreja lloferja v Meranu. D. i V Istri je bilo 530 javnih ljudskih nedala obstojati. Tu je govor o ne- ^ dinaiiiitom je bil razstreljen s.po-j in Iti privatnih ljudskih šol s hr- učniin jezikom. Vaši otroci ne bodo nikdar pohabili svojega lepega materinega jezika. V Italiji bodo u-živali Hrvati in Slovenci absolutno pravičnost." Kaj se je vse zgodilo.' KRITIČNA ZIMA ZA SOVJETSKI REŽIM Kakor smo že poročali, je predi logih. kljub temu pa zahteva'o od kili kani'Miitih levih, ki jih je nekdaj beneška republika kot simbol svoje ohltu4i in kot svoj državni grb fMtstavila na javna in državna poslopja ter t*bjekte z isto pravico, s kakršno je pumeje Avstrija postavila svojega črnožoltega dvogla-vega orla. l>r. Angjelinovič pravi dalje, da ni v Jugoslaviji nobenega intelektualca niti med Srbi, niti med Hrvati in ne med Slovenci, ne med pravoslovnimi in ne med katoliki in inuslitnani. ki ne bi oliso-jal takili brezmiselnih izpadov, kakor so bili v Trogiru. Nihče ne odreka, tla ni Benečija vladala v Dalmaciji. kakor tudi nihče ne odreka. tla ni Turčija vladala v Srbiji ali v liosui. prav tako kakor tudi v 1 tali*i nihče ne zanika dejstva, da ;e Avstrija vladala v Lombardiji, Be-nečiji ali v Treii. .... % Dalmaciji živi 3000 do 4(XM» Italijanov med 700.000 Jugoslovani. St-renixsinia ne ži\i več in j" umrla ml slabosti pred 140 leti. Nadalje govori olišir-no v svoji interpelaciji o teli dogodkih in navaja razmerje, koliko Jugoslovanov živ i v Italiji in koliko Italijanov v Dalmaciji. Največji sovražniki italijanske kulture so oni Italijani, ki mislijo, da številčno razmerje 4000:700.000 lahko nadomesti j > kaineniti spomeniki o-svajalne države. Dr. Angjelinovič našteva nadal'e. koliko spomenikov| j»* porušila Italija na svojem pod-1, ročju t'-r navaja sledeče: 1. Po-ruš la je spomenik »esnika Walter-ja von dep Vogelweide v B«»znu. 2. Porušila je spomenik cesarice KIi/abet<» v Trstu. 3. Porušila je »>ponienik cesarja Maksimilijana men i k tirolskih KaLserjaegrov v vatskiui in slovenskim učnim jezi-I>oznn; kamenje tega spomenika so i kom. V te šole je zahajalo 1)0,000 Italijani uporabili za .-.pomenil ita- j jng »slovanskih titrok. Na teh š<>- lijanske k'.mage. j lah je bilo nameščenih 827 učite- ''To so le. v kolikor se spomi-1 l;ev. Imeli smo dve gimnaziji in i; jam. kulturni spomeniki velikega! eno učiteljišče. In sedaj? Jugoslo-nemškega naroda, katere so poruši-) vani st> imeli (»17 zadrug, ki so bili in uničili odgovorni faktorji Ita-.Ie organizirane v treh zadružnih v v • lije. t emu se potem spomin 'at i zvo'.ah. sjv>menik pesnika Vilharja v Po- zavodov. In sedaj? Niti ene šole stojni in komponista Colariča v ni. niti ene edine zadruge, a da o Kobaridu, ki sta bila prav tako po-j predstavnikih v javnem življenju rušena. Mar naj ponovno omenjam pokrajine in države sploh ne go-veličastne palače Narodnih domovi vorim. kratkim Lev Trockij predaval v Kodanui socialističnim študentom. Ker mu mnoge države niso hotele dati vizuma r.a potovanje po svojem ozemlju, je moral narediti celo ociisejado jvo Sredozem-skem morju. skozi Francijo in nato aopet po morju, da je prispel s prinkijK-ke-ga otočja pri Carigradu, kjer živi v pregnanstvu, na svoj cilj v Kodanj. Po enakem dolgem ovinku se je tudi vračal. Kes si je zaslužil s svo- njih ameriški tempo, ki mu že zato niso k'is, ker se rekrutirajo po večini iz vrst. tovarniškega dela nevajenega kmečkega prebivalstva. Na dnevnem redu s<> zato dezerta-eiie delavcev, ki se nekaj časa selijo iz.tovarne v tovarno, končno pa zlieže na kmete. O nekdanji disci-plini ni več govora in je tudi z drakoničiiinii kalnimi ne morejo obnoviti. V kiselovskih rudnikih v 1'ralu pride na primer od 41HJ0 Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški po tuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso po strežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava. t M VOJNI SPOMIN Jim predavanjem precej denarja, j zaposlenih rudarjev na delo poker so. predavanje prenašale mno-j vprečno le 3(HK). Slično je v drugih* ge radijske pustaje. vendar pa ne I industrijah. kjer tudi od meseca do mire nihče verjeti, da bi se nekda- meseca naraš"-a procent zamujenih nji vsemogočni 1m>1 jševjški dikta- | delovnih dni. tor podal na tako dolgo in napor- j Ta pojav povzroča SOV jet oni veno pot samo zaradi kodanj^kega j dno večje skrbi. Voditelji podjetij K temu še 11C» denarnih | predavanja. Zato so se in se še se--j obravnavajo te pomanjkljivo dclov- dai pojavljajo v svetovnem časi- j no disciplino, ki v resnici izvira iz pisju razni komentarji o pravem j neznosnih življenjskih rainier. kot vrsroku t »ga romanja. Komentarji j proti revolucionarno nastopanje in se vedno bolj zgoečujejo v sodbo, hočejo rešiti vprašan;e delovne di-da je bila Trockega pot v zvezi s l sci i »line s strogimi kaznimi, zlasti z pripravami za povratek v Rusro. tuiižanjem mezde in z zmanjšanjem ki se bivši rdeči maršal nanj in-'ali odvzetjeni pravice do živil. —, teiv.ivni pripravlja. Ne misli pa več Pred dobrini esecem je bil izdan Nemško mesto Dueren ob Ren?! je doživelo za sedanji čas nacionalnega sovraštva posebno redko zgodbo .Neki brezposelni delavec je prejel francosko pismo. Ni ga mogel prečitati. ker ni bil vešč francoščine. a je takoj videl, tla vsebuje o-vitek več bankovcev po sto frankov. Revež, ki nima nobenih znancev v inozemstvu, je spočetka menil. tla m je nekdo privoščil hudo šalo. Prepričan je bil, da so bankovci ponarejeni. Toda banka mu j takoj izamenjala franke za marke. Blagajnik je tudi prevedel pi-Miio. nakar je brezposelni zaznal, kdo mu pošilja nepričakovano po- Pošiljam Vam priloženi znesek kot prvi dokaz hvaležnosti in Vas vabim na obisk. Imam v južni Franciji graščino z vinogradom. Letos bo menda vrglo vino več denar;a kakor lani. Potemtakem se V*un ni treba bati. da nimam denarja..:.*' Sedanji nemški brevdomec je rešil leta 1917 življenje fraiicoskonu častniku. Našel ga je na fronti v mlaki krvi. mu < -bvezal rane in pif-—.t i I poljsko steklenico s požirkom žganja. Moral se je potem po vseh štirih plaziti nazaj v nemške jarke, a še prej je dal ranjencu na prošnjo svoj naslov. Brezposelni Nemec ie že davilo jrtrcahil na ta v tem po-«*ledu brezbarvno. Kljub temu pa poseben dekret, ki postavlja 1 pro-, gulščike" — tako se imenujejo oni. ki izostajajo »»1 dela — naravnost izven .zakona. Kdor brez važnega i vzroka" izostane od dela. se odpusti. odvzame se mu legitimacija za dodeljevanje živil in i.celiti se mora z rodbino vr»d iz stanovanja. zbirajo in objavljajo svetovni listi Odimščenega delavca ne sme spre-] Pri nas lahko kupite vozne Tiste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo jI potnih listov, affidavitov; č e j 1 želite dobiti sorodnika iz stare-i ga kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. ■ P site nam! :j Metropolitan Travel Bureau (f i Kakšnega mnenja ste Vi? -VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933.-- PESEM. — KOLEDARSKI DEL. — :i."»0 LET (JUEGORMAXSKE- — AR ISTI DE I »RI AND. (Pogreb slavnega francoskega državnika. — Strupi v ga-|MKlinj.stvu. (Par n;t-vodd gospodinjam.j — SPOMINI NA VERMONT. (.1/. HCFSIK opisuje svoje doživljaje na "Zeleni gori".) — l'SODA BIVŠIH. (Tsoda carskega čitstnika pod boljševiki.) — Dt>G<»DBA V ŽIBEUŠAH. (Kako se je zamaknila Korenova Ilezika.) — ZAGONETNA INDIJA. (Dežela, katere zapadni svet ne more pojmiti.) — SRAMEŽLJIV SNTBEC. (Ljubka povet o snubcu, ki je dooegel svoj ideal.) — Dogodivščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. (Planinšek je irmed vseli Slovencev prodrl najdalje na Sever.) — ČCDNE NE-SRECE. (Zanimivo poročilo zavarovalninske družbe.) — Sjvniiini g<-zilarjeve žene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je napisal F. THOHA.) — ZGODBA PEČ L A RJA. — (M. IiCPMK je uborno orisal pečlarja Muharjai. — PISKAČ. (Povot iz snlobne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska labk, izve kaj zanimivega osebi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis, dobi vpogled v strahote bodoče vojne.) — VOHUNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TREPANG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN I). ROOSEVELT. (Živ-Ijenjepili bod<»čega predsednika Združenih držav.) — IX ŠE VELA V UST A ČLANKOV, FESU I IS SLIK. Ali ni to etivo vredno 50cza Vas? TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Naročite ravno iz njegovih zadnjih člankov, ki s<# v».šli v raznih evropsk'h isi ameriških publikacijah, dokazni material, da Trockij. ki je »tovo avtent;čeii poznavalec današnje R11-si;e. z gotovostjo računa na skorajšnji padec sedanjega boljševi-ške^a režima. Trockij noče biti eil-paduik in ne protirevolucionar; zato je njegova sodba .zelo previdna, a ravno zaradi tega tem bolj tehtna. Ravno seda i pripravlja obsežno knjigo, ki ji bo da! naslov **Sov-j ietsko irosnodarstvo v nevarnosti".« Knjiga še ni izšla, nekateri odlomki iz nje pa so bili te dni objavljani v ameriških list li. Večinoma s« suhoparni, samo nv: in primerjava številk. A te številke govore tako ■a-sno in glasno, da jih ni mogoče prezreti ali pr'slišati. Porazna je Trockega stnlba o uspehih boljše viške petletke. Industrijska produkcija se leto za letom 1 m 11 j oddaljuj-'' od količin, ki jib ie diktirala petletka. Tudi letos se je deficit večal od meseca do meseca. Namesto ? milijonov ton železa so produeirali 1. 1031. le ."» milijonov ton namesto 0 mili.j »nov ton jekla tudi le dobrih •"» milijonov. Med i bi morali letos produci-rati 90.000 ton. a so je v j>rvih devetih mesecih le 30.000. Paralelno s pade.-m produkcije pa rapidno nara"ča*o pr'tlukcijski stroški, ki lani znašali za tono železa še o.~> rubljev. sredi letošnjega leta pa že (GO r ubij *v. Xajln»ljši so po podatkih Trockega usipehi v elektrifikaciji države. Ta dvoma, da tak po-; lieijski pritUk ne mere biti uspešno sredstvo, da se dvigne kvaliteta de-' la ali celo ustvar: v »selje d > dela. Tako gleda na rarmen* v "de«' lavskem raju*7 Lmv Trockij. oni j Trockij, ki je ]»o svojem mišljen:u še vedno boljŠevik in nato irot(^o ne sodi pretemno in ne gleda pre-' pesimistično. Xa ta .svoja opazovanja in dognanja tudi irradi svo;a pričakovanja na skorajšnji padec (F FAX K SAKSER) ?.16 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne druibe. NOVA POTA Stalinove diktature in na njegovo nasledstvo. s\ o.]: ;:ad* kr« na Zadnja >t jan.ske t pi>mo številka "Vestnika Ro>ije" Praga . pri-moskov-ke^a poro«"e- SREČNI PLESALEC Pred civilnim sodiš«' *m v Monte Carlu se j«' pričel seiizaciciiialen proces zaradi oirnuime zapuŠ4*-ine 40 milijonov franc »-kili frankov, katere je testirala 7»; I *tna Ameri-, m čauka Mar v Baele dva dneva pred [ ^ svojo smrtjo nekemu plesalcu v ondotnem kazinu. Sreeni p! -salec je bil prvotno pomivalee krožnikov in se j" le polagoma povzpel do kariere phsalca. Zapuščine pa mu nto tega srdito napadajo kol-1 ll"/.t', steber Stalinove !>»*! b'tke. i N»'pre«stana vladna posvetovan ja i in poizvedovanja so namreč konč-noveljavno ugotovila, da >o kol-i hozi glavni vzrok pomanjkanja 'žita na trgu. Politična uprava ko-muiiLstičn«' stranke je pri/nala v zadnji okrožnici, da j" naprtila Stalinova agrarna reforma državi samo nova bremena. "Vzeli smo kmetom zemljišča, da jili spremenimo v proletaree. A razumeli so to na .svoj način in zahtevajo, da .skrki vlada zanje, kakor zi upokojence. vedno enako, najsi ima s[ i1m> ali dobro letino. Zato moramo nujno spremeniti sedanje zemljiške prilike, če nočemo, da psihologi ja umik ko- lean ko. M ar v , , , . l>o postala ta nevarna sama na zrlo neohi- za državo usodna . I a pr sla do sv »jeira o-r . . 1 [ munistii-nega vothtva pomeni, da se ?aveda '"Politbiro" izredne ne- Največjo pasivnost izkazuje p« t zadela kap. Kap so odprli njegov glav je o prehrani in na njo očivi-| testament, so videli, da je vse pre- še danes Slovenic Publishing Co. New York City 216 West 18th Street duo Trockij tudi v nrvi vrsti bazira svo'e načrte. Živil vseh vr.-t se producira komaj tretjina tega. ■kar bi se moralo produeirati j»o petletki, in niti polovica količin, ki so potrebne za normalno in zadostno prehrano prebivalstva. Število klavne .vprežne in plemenske živine trajno poda in nihče niti ne upal več. da bi se moglo prilagoditi za-j htevam petletke. Enako je neza- ■ d« -stna tudi pro,; ki se mu najslabše godi. Kljub svn.i j ji reserviranosti označuje celo Troe-j I ki j sovjetsko mezdno politiko za brezglavo, stanovanjske razmere pa naravnost za gnusne. Delavci stradajo in stanujejo v nezdravih br- moženje zapustil svoji nevesti. | varnosti. Obupana ruska vas ii" more več skrbeti za prehrano in Moskvi preti lakota, ki bo utegnila zasenčiti ono iz strašnega leta 11'lM. Zato so žrtvovali boljševiki izatlnje. poprej nedotakljive zaloge zlata ter liakupuj jo velike množine žita in mesa v Argentini. llrazifiji. Avstraliji, na Bolgarskem in v Turčiji. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." ia ta način končnoveljav-j Sta rial Stalinovo agrarno re- 4'p< bražfueev. voditelji sovjetske industrije iti uprave, bodo vroče pozdravili Kirova. Med njegovimi najbližjimi .sotrudniki .so Bubnov. Kre.stinski. Lunačarski. Milotov. Ta "sovjetska inteligenca" bo ]»red vsem končala Stalinovo "n pismeno dobo". Pod njim nedotakljivi komunisti bodo morali odgovarjati za svoje prestopke kakor vsi oustali smrtniki. Na ta lia«"iu bo /t i pet oživelo Leninovo gi'slo i/, dobe "Nepa" leta l'»L'l; potrebujemo |iametuih glav na odgovornih mestih, pa jih poišči-mo tudi drugod, če nimamo zadosti komunistov! V Leningradu so /,•' ustrelili 1(» uplivnih boljše-vikov. ker s«» povzročili velike zlorabe na podr«»čju tekstilne industrije; njih kri je prva napoved novih vladnih smernic. Pod Stalinom .so bili vs»-ga krivi sami "'ve-leizdajah-i". N« i ill; M I* I. M U.: tjULl ^JJ ^ ^ i i H L m > t * I;;. ^ j f '' H ^ ^ I ^' • 1 " ij iMjllft^ MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez..................... -S® v fino usnje vez ............l.SI v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez .....................................1.80 SKKB1 ZA DUŠO v platno vez..................90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez............. v usnje vez................... v fino usnje vez........ v najfinejše usnje vez. KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. v usnje vez.................. v fino usnje vez........ v najl.nejse usnje vez. v najfinejše usnje Vda vez ...................................1.50 v oel celluloid vez. .......1.20 . .80 1.20 1.5C 1.60 j J 1.20 NEBESA NAS DOM v ponarejeno....................I.— 1 v najfinejše usnje vez 1.5« j v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 , MAKIJA VARIIINMA fino vez ............................1-ii j v fino usnje ...................1.50 i v najfinejše usnje trda vez ......................................I-«®' Hrvatski molitveniki: t'tjrha jslaro»t\ fina trz............1.— 1 Slava I'uzd. :i mir ljudem. fina vez 1.50 j najfinejša vez .........................14» Zvončec iirbroki, v platno ...................8« * fina v»'X ....................................— Virnar, najfiin-jšn v»* ...................1-60 Angleški molitveniki: (/a mlailinu) Child's 1'nivntmik^ v l*rv»"»l plaiuioe vezano ....."0 v ln-ln k"St vezano ................1.10 i'uaue I nt« Me —..............................30 film vezano ................................."'3 i ivry of lleaveti: fin« twiiiiii .................................35, v u*uje Hrzano ...........................70 » »-.j fine J m« imiJp vezano ........1.20 i ZA < »I Ht ASI.E» Key uf Heaven: r «tI<'M vt»7.ann .......................1. v «flnj«» vtfrillio ..........---—I Obrtno knjigovodstvo ....................2.50 I'erotninarstvo, hroširauo ............130 Pravila za oliko ...................— —K Psihične motnje na alkohotski poo- lagi ...............-.......................75 Praktični rarunar ............................... Pravo in revolucija (Pilamic) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ru- Kkega iilejaliznu ----------------1.50 Kadio. osnovni pojmi iz Kadio tehnike, vezano ........................2.— I»ru£ii*an<> .................................1.75 Itačunar v kronski in dinarski veljavi .........................................73 ICočui s'ov. italijanski in itali- janski-slovenski slovar .............90 Kocni spisovnih vsakovrstnih pisem ...........................................50 Soliičenje ..............................................-50 Slovenska narodna mladina (obsega strani > ...............139 Spretna kuharica, t rilo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, ie|Ki tr«l<» vezana ........................3,— Sadno vino .........................................40 Sadje v gospodinjstvu .....................75 S|iolir0 Beneška vedeževalka .........................35 Itclgrajski biser .................................33 Beli mecesen ............................ Rele noči. mali junak ................ Božično darovi .......................... I (ožja pot na Bledu .................... Božja pot na Šmarni gori _____... Cankar: Grešnik Lenard. brofe..................7tl Mimo življenja .............................80 Moje življenje .......1...................73 Ifomantične duše .............—........69 .40 ..69 .35 .20 .20 l.nrifer ........... Marjetica ....... Materina žrtev .Moje življenje ...................... Mali l.ord .............................. milijonar brez denarja ....._____ Maron. krščanski deček iz nona ............................. Mladih zanikernežov lastni iiv»- topis ...........................................75! ...............................50 i ..................-..........-50 J ...............................75| ............................... ............75 Liha- Praški judek .........................................23 Prisega Huron skega glavarja ________.39 Pravljice in pripovedke (Košutmkt 1. zversek ________________________________49 2. zvezek ...___„,.__,_________________..—49 Prvi« med Indijanci............................39 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ............................................39 Robinzon _________________________________________J9 Robinzon Crusoe________________________________it Revolucija na Portugalskem __________.39 Rdeča In bela vrtnica, povest _______.39 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana ........................................1.50 Rdeča megla .........................................79 Rdeča Icokarda______________________________135 Se riant Diavolo. vez. 1.99 Slovenski saljivee ...............................49 Slovenski Robinzon, trd. vez. .............73 Stric Tomova koča ........................59 Sueški invalid .......................................33 Skozi iirno Indijo ............................59 Sanjska knjiga, mala .....................69 Sanjska knjiga, velika .................99 Sanjska knjiga. .—..........I—- j brez učitelja: l del -.....................................39 . Ji. del -----------------------------------30 ll JM JI BalkansUo-Turšk^ vojska .................80 HalkausKk voj«ka. s slikami .........25 Hoj in zmaga, povest .......................-20 lllagajna Velikega vojvoda .............69 Helfegor .............................................4W Hoy, (roman) ....................................-63 Iturttka vojska ................................49 Beat In dnevnik ................................JM Čarovnica .........................................J55 Cvetina Borograjska .........v...........<45 Cvetke •..............................................-23 Čebelica ............-..................................2» frlire iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spinal Mll«"-in^kl .......................69 Darovana, zgodovinska povest .........30 Dekle Eliza ..................................40 Dalmatinske povesti ........................35 Dolga roka ............................................59 Do Ohrida in Bitolja ......................79 Doli z orožjem ------------------------------59 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško} ...................................M Devica Orleanska .........................—59 Duhovni boj ....................................^0 Dedek je pravil; Marinka in fikra- teljcki ........................................49 Elizalieta ...........................................-35 Pabljola ali rekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.................................35 Filozofska zgodba ...............................69 Fra Diavolo ..........................-...........M Holspodariea sveta ...........................-40 Gostilne v stari l^ubljani .................60 Orška Mitologija ..............................L— Gusarji .........................- ................73 Gusar v oblakih ................................JO Bladži M u rat (Tolstoj) ..................49 Hči papeža, rez...............................1.— Hektarjev moč ................................39 Hedvika ...............................-.............40 Hudi časi. Blagi dote. veseloigra .75 Helena ( Kmetova » ..........................49 Hudo Bresdno (11. ................-35 Hamorriie. Groteske in Satiro . VPUDO ...........—.......................89 brofiiraao..................................69 Izlet g. Brončka ..............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca__________JO .49 ...............................33 ...............................79 .................................59 Atbrecbti ..........23 Mladim srem. Zbirka jnivesti za slovenska mladino ...........................25 Mistfrija, roman ...........................1.— Možje .......................................... 139 Na različnih potih ____________________....49 Notarjev nos, humoreska ..................35 Narod, ki izmira ................................49 Naša vas, II. tlel. 9 povesti__________.99 Nova Erotika, trdo ves -------------------79 NaSa lela, trda vez .............................70 broširana .....................................39 Na Indijskih otokih ___________________________39 Na&i ljudje................................40 Nekaj iz ruske zgodovina.................-33 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z Itojnlb pohodov blvie- ga slovenskega polka _____A----......1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...23 Onkraj pragozda ----------------------......80 Odkritje Aaserike, trdo vezano-------.99 mehko vezana___—_________________-50 Praprečanove zgodbe------------------------..35 Pasti in zanki _____________________________.25 Pater Kajetan...............................1.— Pingvinski otok ______________________———00 Povest o sedmih obeienik ____________39 Pravica kladiva ________________________________39 Pabirki iz Roža (Albrecbt) ...---------.23 Pariški zlatar ___________________________85 Prihajač. povest .............................JO *oiigalec------------------------------------------S3 Pa petin ja Fausta ........................ 1.09 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano -------------------------1.— Po strani klobuk ---------------------—39 Plat kvona ______________________________—______49 Pri atrieu _______________________.09 Prst božji ___________________________________JO Patria. povest is Irske junaike do- b^ ..............*...................................»s§ Prva ljubezen ................................39 Po gorah In dolinah_____________________89 Pol litra vipavea --------............____—.JO Poslednji Mehikanec ______________________30 Pravljice H. M ajar ________________________80 Predtržani. Preiern in dragi svetniki v gramofonu _____________________35 Prigodbe čebelice Maja. trda ves 1.— Ptice selivke, trda vez______________________.73 Pred nevihto ------------------------88 Popotniki --------------------------------69 Poznava Bega ---------------------------39 PevodeaJ ............................. 39 st. St. St. št. fit. Št. 1. (Ivau Albrecbt) Ranjena gruda, izvirua povest, 104 atr.. hrišhano ..................................33 St. 2. (Rado Muraik) Na Bledu. l*virua invest. 181 str., broS. 39 Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broL 105 strani _______________________________38 4. (Cvetko Goiar) ..Poletno klasje, izbrane iiesmi. 184 atr.. bro&'rano ......................................30 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži iina. vesel«»nnslre črtice I., 72 strani, broširano ........................25 6. (Novaki Ljuobsumnoot _____>9 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani. broS. -..............35 a Akt Mev. It3 _______________75 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi ssdsbns zoGje, 347 atranl, broS. ---------..7« St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relijefoa karikatura In minulosti. 65 str- broft..........25 St. 11. (Pavel Gollai Peterčkove poslednje maje. botična povest St. 12. (Dr. Kari EpgllS) Denar narotlno-goapodarski spis, posle venil dr. Albin Ogrla, 238 str.. broS......................—........—.........39 St. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broS.................39 St. 13. (V. M. CJarSln) Nadežda Nikolajevna, roman. i>oslovenll U. 2un, 112 str., broS.....................39 St. 14. (Dr. Kart RngliS) Denar, narodno-gospod£skl spis iioslo-venil dr. Albin Ogris. 236 str.. broS. ____________________________________________89 Št. 15. Edmond in Jules de Gon- eourt, Renee Mauiierin ...................49 St. 1C. (Janka Saiuec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. -------------—45 Št. 17. (Prosper Maritnee) Verne dnše v vicah, povest, prevel Mir- Ko Pretnar, 80 stra. -.................-30 St, 19. (Gerhart Haunt man) Potopljeni zven. dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 strani. broS. .............30 St. 20. (JuL Zeyer) Gumpači In Komurasakl. jaikonski roman, is če Wine prevel dr. Fran Brada«, 154 strani, brofi. --------------- fit. 21. (Frilolin 2oina) Dvanajst kratkočaanlh Sgodbic, IL 78 str. broil. ____________:_______________________ fit. 22. (Totstoj) Krsatserjeva ŠL 31. Št. 32. Št. 3Ti. 45 Št. 23. (Sopbokies) Antigone, talna igra, poslov. G. Golar, 00 str. brofiirano .........................................36 St. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del, 355 str.. bro«-----------------------------------------------30 St. 25. Poslednji dnevi Pompeja. II. del ---------------------------------------------99 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. _____________________________________33 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str- brofi............33 Št 29. Tarzan sin opic ...................99 Tarzan sin opic. trdo vez....1.20 Roka roko ............................iS Živeti ...................................-23 (Goj Salustij Krisp) Vojna s Jugnrto. poslov. Ant. Dokler. 12:; »»rani, broS....................39 Št. 36. (Ksaver MeSko) Listki. 144 strani ................—____-............65 Šr. 37. Domače živali ....................30 Št. 38. Tarzan in svet ..................I.— Štev. 30. La Boheme .......................99 Št. 47. Misterij. duše .................1.— Štev. 48. Tarzanove živali ............30 Štev. 49. Tarzanov sin. trd vez ....130 Št. 59. Siika De Graye ................1.20 Slov. balade in romance.....80 V metežu ...................-.......L— Namišljeni bolnik ................59 To in onkraj Sotle...............39 Tarzanova mladost, trd ..............................................1.20 Glad (Hamsun > ..................30 (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma. I- del .......-...........1-— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del ..................1.— Št. Gl. (Golar) Bratje in aestre...-73 Idijot. 1. del (Dostojevkl .90 Idi jot, II del .....................-00 Idijct. III. del .....................90 Idijot. IV. del —................-90 Vsi 4 deli ............................. 3-23 Št. GC. Kamela, skozi uho sivan-ke, veseloigra .................................--43 Slovenski pisatelji II. z%.: Potresna povest. Moravske dike, Vojvoda Pero i Perica. Cr- Tigrovi zobje --------------------------------— Tik za ironto ............... Tatic. (Bevk), trd. vez. Tri indijanske povesti Tnnel. soc. romen ......... Trenutki oddiha ........... Turki pred Dunajem ... Tri legende o razpelu, trd. ves. . Tisoč in ena noč: I. zvezek .......... II. zvezek__________ _ III. zvezek________________ 3 KNJIGE SKUPAJ Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja .....- L grabi jeni milijonar .. V krempljih inkvizicije . V robstvn (Matičiči ----- V gorskem zakotju ... V oklopnjaku okrog sveta 1. del ---------------- 2. del-------------------------- OBA SKUPAJ ----------- Št. 31. Št. 54. Št. 53. Št. 5('». Št. 57. vez Št. 58. Št. 59. Št. G2. Št. 62. Št. 64. Št. 65. 239 ...-79 ....75 ...39 .1.29 ...39 —39 ....65 ___________139 __________1.49 ___________139 ..........3.75 ZZ 1-20 ..'..______1.30 _________1.25 ___________35 ___________00 ________1.60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1- «v. Vojnomir ali poganstvo ........35 2.zv. Hudo brezdno ________________________jss 3. zv. Vesele povesil .........................35 4. zv. Povesti in sUke ......................33 3. zv. Student naJ bo. — Nafi vsakdanji kruh ________________________ SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- ves« ...............................-.............30 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ................................................ 5. zv. trdo vezano. Vinski brat ........30 zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po-**sti ............................................39 IGRE Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj .60 Cj ran de Bergerae. Herlena komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .........................................-....1.70 Edela, drama v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej........................75 j Lokalna železnic*. 3. dej.................30 i Marta. Semenj v Ricbmondu, 4. dejanja ..............................................30 i Ob vojski. Igrokaz v fctirib slikah .....39 Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v u. UCjilUjill ............. R- U. R- Drama v dejanjih s ..ou predigro, (Čapek). vez............... ...45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .... ...75 Za križ in svobodo. Igrokaž v 5. dejanjih ................. ...35' Ljudski oder: t 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .......... ...60 ; 5. zv. Pe 12 letih, 4 dejanja......... ...60 Zbirka ljudskih irer: 1 I 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. 1 ! 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ............30 . 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............................30 j 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o*roka.........—...........30 PESMI in POEZIJE .35 .73 L25 Veliki inkviziter ------------------------ ( Waldova). broS.-------— Vojska as Salkann. s slikami--- Vrtnar. (Rabindranatb Tagore), trdo vezano broSirano ----------—...—............— Volk spokornik In trdo vezano ----------—... Vojni, mir ali poganstvo, 1. V pusti v j*, šla. III. zv.______ Valentin Vodnika izbrani Vodnik svojemu naradu ... Vodnikova pratika L 1027 Vodnikova pratika L 1028 Vodniki In Zmisel smrti Zadnje dnevi nesrečnega kralja Za li niham, povest ----- Zadnja luntika vojska Zadnja pravda, ves. Zgodovina o nevidne Zmaj is Življenje dev. trpina, izbrani splai Alefiovec, 3, zv. skupaj -------—130 Zlatokopl ..................—................80 Ženini naše Koprnele Zlata vac---------------- Zmote in konec gdč. Pavle .48 30 Zbirka narodnih I. del ____________ II. del _____________________ Znamenje štirih (Doyle) — Zgodovinske anekdote_________ Z ognjem in Zločin in kazen: I. In II. sveaek vezana —........... -45 .40 —40 ___90 -..30 .3.— .1— .135 Zgodbe Napoleonovega Akropol is in Piramide .......................80 broširano .....................................89 Azazel. trdo vez................................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano .................................80 Moje obsorje. (Gangl> ....................135 Narcis (Gruden), broš.....................30 Primorske pesmi. (Gruden), vez......35 Slutne (Albreht). broS. ....................30 Pohorske pet1 .'Tiaser). brofi...........39 Oton Zr.-«ielC: Sto ugank.........................................30 Vijolica, Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano -------------99 Zlatorog, pravljice, trda vez .........,69 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica; 10 zvezkov. Vsak zvezek po ........30 10 zvezkov skupaj ........................230 8 mladinskih pesmi (Adamič) 30 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJKM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi CPrelovec) ..............................89 Sest narodnih pesmi (Prelovec) .89 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. svezek___________________—________...____.75 11. zvezek .......................................75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske himne (Vodopivec) _______1.23 19 moških in mešanih zborov — (Adamič) ___________________________45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč) -, Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobnica (Pavčič> ........35 Gorski odmevi (Labarcar 2. zv......45 DVQGLA3NO: Nail himni ...-l^.L...*____-............—39 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester > _______________________,_4f Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labamar) četvero in petero raznih zla sot ______.„45 Jaz bi rad rudečih rož. moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev.........................—.—.....—24 V pepelnični noči (Sattnc:), kar-tatnta za soli, zbor in orkester Izdala Glasbena Matica ________75 Dve pesmi (Prelovee); ca moški thor In bariton solo --------------20 Kupleti (Grmu). Učeni Mihec. — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj 1,— PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....USA 2. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1. 2- ln 3. zv. skupaj _________________________________ MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .......13 Št. la. Sto čutiš. Srbine tužni .....13 Št. 10. Na planine ........................19 Št. 11. Zvečer .........................13 Št. 12. Vasovalec ........................13 Št. 13. Podoknica .........-.....13 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (.A led ved) ...................................................-21 Lira, srednješolska, 1. In 2. svezek po 39 Troglasni mladipski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 i»esmic. (Pregel) ......1*— Mešani in moški zbori (AljaS; —• 3. zvezek: Psahn llš; Ti veselo iMij; Na dau; L>ivua noč ..........—49 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Go-sjKxIa ; Občutki: Geslo ...................41 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; liomorodua iskrica; Pri svadbi; I'ri mrtvaškem sprevodu; Geslo 40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor> ; Prijatelji in senca (mešan zbori ; Stoji, solnčice stoj ; Kmctski hiši ........................41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene i*esml za inešau z>K>r ...........—.......................1.— 12. Tantuni Ergo (Premrl) ............39 Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) ........................................39 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge- nitori. I Ftierster i ..........................30 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (GerbIC-r ................................31 Hvalite Gospoda v njegovih Bvet-ni ki h. 2i> pesini na ^ast svetnikom (Preirrli .................................4« 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (linuni ...............39 Missa in hoiiorem St. Joseph! — ( Pojrafhuik t .....................................44 Kyrie .....................................................60 K svetemu Rešnjemu telesu — < Foerster t ....................................40 Sv. Nikolaj ...............-...........-.............60 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na citrah. 4 zvt-zki ........................334 Buri pride_ ' f I A* A' BUCK: RESNIČEN DOŽIVLJAJ S TAP1RJEM .koraj vsak« žival j«- nevarna. sprehaja vzdolž njenega dna. iz kletke..narejene ml domačinov, [jo razdražiš. L. 11)13 rue je ta- katerega ruje korenine bele kaluž- Alijem sva naglo zabila odprtnino.j . na: krotke j*a žival na svetu, iiiee in dnigih povodnih rastlin. Te dočim je drugi fant s kolom stra-j raj ubil. liil -eni na otoku Su- korenine so mu tako priljubljene.'žil tapirja. da ne bi ušel. Nikdar ra (Indija), kjer *eui nabiral kakor je njegovo uu*o priljublje- nisem videl bol.) krotkega tapirja. Irko tropičnih živali. .Med tem m- tigru. | %deh> se mi je odveč, da bi ga stra-imel nekaj pitonov, nosoroii-' Ko je nekaj minut }>od vodo pu-. žil. Popolnoma zatopljen ji bil v (ptiči), langur opie, tibetskih lil, .m- dvigne na gladino in plava' *voj arheči hrbet, zato se je sukal.] čk, ježevcev, »iamskih gibonov tapirja, ^Pričakoval sem. da mi bodo ka-delale več pr glavic kakor vsa lala zbirka. A motil sem se. liil tapir, ki se je potegoval za to Malo da n<> usodepolna nja z njim mi je dokazala, kail"* pametno je. držati se glede i vali spline karakteristike. Videl ■m n. pr., dva tigra Utega sjmla. te ftaro.iti, ob Lutein času ujeta. vendar »ta kazala povsem raz-fno razpoloženje. Kdui jo postal [ko krotek. da sem po nekaj ted-i lahko vtaknil roko v njegovo (tko in ga božal po hrbtu in vra-Drugi ]>a je postajal vedno zlob-jii. tako da je bilo krmljenje „iva nevarnost .za krinilca in za-alo največje previdnosti, živalih ne moreš soditi. kakor ljudeh. N" moT'\š reči: ''Sloni trot ki" ali "Sloni so zlobni". **Na tapirj;; se moreš zanesti": Lkor ne moreš trditi, da so v>i lid'e planieniti ali narolie. Skoraj lliko različnosti najdeš v živulskem Iker čl \ '»krm značaju. Morda j* lyvuiesljivejsH podlaga /a ceui-[v živali de>tvo. da so večinoma I varnc takrat, kadar se čutijo »varnosti, hi nazaduje je to manj drugam, kjer se nadeja še bolj n. vrtel in drgnil ob deskah. kustiih korenin. Ko pa dozore džungelski sadeži, dobrote, ki se jim tapir ne more ustavljati, zapu-ti reko in gre na suho, kjer z drevesa pada rambu- tan, čeko in drugo džungelsko sad-j«*- Tu se bori z drugimi vegetacijami vred za svoje priljubljene slaščice. Kajpa, da je tu lahek plen zverem, ki preže nanj. Previdno stopi is g »ščave na bolj odprta mesta džungle, kjer se nahajajo sadna drevesa. V njegovih kretnjah se izraža nakupičena strahopetnost ti-'•očev tapirjevih generacij, preganjanih živali. Strah pred napadom ga muči korak za korakom. Tega se ne iz-nebi niti v bližini reke n \ Pogost o-ma ga iz rek.« napade velikan>ki krokodil, poteyne noter in toliki či.s a drži pod \ odo. dokler ne utone. Potem ga raztrga na ko>ce. Zato .-i marsikateri divjak lahko privošči slasten obed iz ostankov tapirja. ki jih najde zakopane v bla-t" ob reki ali niin"virju. Tapir mi j>* vedno bil simbol -taroda vne>t i in tradicije, popolno rakterlstika kakor Snovno dej- Utelešenje mehkobe. tako da bi prej " vo življenja, ki zapleta človeka v i l»"«'«ki»val. da me...................sf.n- * | ga kaki r tapir. Prav toliko ne| lik bi prisojal zajcu, kolik »r te pri-mu Vrat nismo napravili, ker ni bi lo treba. Krmili smo ga skozi široke špranje med posameznimi deskami. Igraje smo preplezali plot. Meni samemu se je zdelo, da sem prišel na živinski pašnik, ko sem preskočil plot s cinkovim mazilom v roki. Ali je z drugim fantom šel krmit zbirko ptičev, ki sem jih imel v kletkah. 200 čevljev daleč. Med zbirko so se nahajale gorske mine. klepetavi ptiči, črni kakor oglje z rumenimi bradami. Dar govora i-majo v še večji meri kakor papige. Zajel sem prgišče mazila, in ko srni >e približa' članu najstarejše družine v kraljestvu živali, se je ta seveda še vedno drgnil ob deskah. Vrgel sem ga prek njegovega hrbta brezbrižno kakor »zidar vrže malto na opeko. Opeka ni zelo nevarna. razen, če prileti komu na glavo. tudi iiLm» tapirj i nevarni.... razen.... Ko sem vrgel tislo pest maj.ihi na tapirjev hrbet, je začel t'kati. Sledil sem mu kakor *em pač mo-irel s svojo roko na njegovem hrbtu. Nenadoma pa se je tapir zavrtel. se umaknil par korakov nazaj in se za klati il naravnost vame. S nvojo velikansko glavo me je butnil v trebuh. »la sem malo da ne i *.- Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Predsednik: MIHAEL, PI UNA T, 660 Seneca Ave, B'klyn. N. T. Podpredsednik: VICTOR KOBILC \ 1720 Gates Ave. B'klyn. N. Y. Blagajnik: Tajnik: JOHN* Y17RKAS. Jr.. LOVRKN'C OIOVANEL.M. 405 Him rod St.. B'klyn. N. Y. 1825 Catatpa Ave., B'klyn. N. Y. Zapisnikar: Kit A Xl< PADAR. 96 Evergreen Ave., B'klyn, N. Y. Nadzorniki: I. JOHN KTIIŽEI. 1822 Linden St.. B klj:n. X. Y. 6: III. AfmiClJ JERMAN' 117 2nd St.. New York. N. Y. II. FRANK iMRC 6:i-2" — 11, a\c.. Wiiifield. L. I. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Društvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .Y. — Hoj a ki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni aH nesreče. Iz okolice od £5 do 50 milj se sprejme člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. skill državah. l'|>olnomočenei in a- .morje na inx"iie orgije. — Sedaj jo ' genti tega oddelka v tujih azijskih ; priskočila na pomoč policiji fran-državah imajo tudi nalogo, da za-!eoska vojaška mornarica z motor-I sledu jejo delovanje inozemske di- uimi čolni. ki lioee v družbi s po- JUBILEJ MOSKOVSKEGA GPU j ] domačije. j Na koncu naj omenimo samo s«' ; SfH-violn.' ohljd. ki rešuje naloge, katerih drugi oddelki ne morejo, tako na pr. dešifriranje posebno težkih pisem iz inozemskih držav, i IJepu ima tudi svoje posebne čete. med katere spadajo tudi grani-; carji. Tema uradu in njegovi železni organizaciji in diseiplini ter železnih živeev njegovega osebja se t ima sovjetski režim v nema I i meri zahvaliti za trdni obstoj svoje dik-j tat ure. Molotov. Stalin. Kalinin in i Vorošilov, stebri sovjetskega reži- < :ma. so poslali tople čestitke Men- I finskemu, ki je načelnik državne-J Iga političnega upravljenja. Vorošilov pravi v svojem telegramu, da je Gepil bila vedno na svojem mestu in fla j-' v borbi zoper kontra-ret oluctio storilo naravnost nadčloveško delo. Da setJepu enako kakor bivši C'eka ne ustraši tudi najkru-te Vsega terorja, je splošno znano. licijo poloviti to ničvredno družbo in jo pošteno kaznovati. POZOR. ROJAKI Is naslova na listo, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam jc naročnina pošla. Ne čakajte tora*, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem stedečib naših zastooniFo« Te dni slavi l.j letnico svojega ce in buržuazije. Posebno rail :->e delovanja tako zvana OGPl* ali kt.ntraevolucijski oddelek poslu-GPT (Gepu). to je Objedinjenno- žu;e mladih žensk i/, gledališkega je gosiMidar.stvennoje upravljenje v s,_eta. plesišč in hotelov. Ima svoje Moskvi. Ta urad, ki je za sovjetski podkupljene ljudi tudi med it-luž-sistem vprav centralnega pomena, benei inozemskih poslaništev in datira otl (3. februarja 1922 in je konzulatov. V posebnem laborato-stopil na mesto prejšnje Čeke riju ogledujejo iiuv.enisko diploma-(loeneje Vt'K. to je Vseros.si.-kaja ; i eno pošto z metodami, ki vzbuja-čerezviedjnaja komisija), ki je bi- m> občudovanje mednarodne polila ustanovljena 1. 1M17. tla s«* bori eije. proti kontrarevoluciji, štrajkom in Osi ostalih otbl ilkov omenjamo sabotaži in proti špekulaciji. Na- KkonomiC-eskoje upravljenje. k i čelnik Oeke bil pri silili Poljak nadzoruje delovanje vseh državnih EPILOG UMORA OPERNE PEVKE Nemški bankir llintze. ki je z revolverjem ustrelil .svojo ženo Gertrudo liidernaglovo. bo poleg umora svoje žrtve obtožen tudi drugih prestopkov, med drugim ogrožanja telesne varnosti lastnega otroka. 8-Ietne Krike, ki je ta- ^aliestvo živali. Tiger, ki iz/a drojrov ndarja svo-! Ilk I" ... L i § • . „ i , ,..n* »vo-emil i-k-eiiii>larjii. Kdine p«i •ga krmilea. je p» IS' I »l<» 'akl. lle-; ' J 1 L-1-..tL-..iiu -rival t i r .to i- ......... "j.'snv .ovT-it/iiik.j,ML-''>••■» ".-I koiL-ati. Kr..lk.-j;i lia-re"^"" lirbla. iis4m]o ujetništva. N»* re se ndarj«'iii boriti /4i sv>-}v življenje, -e morebiti tudi pomiri in laže izhajaš z njim. Tapir je čudna žival, ra.rred zase in dandanes edina žival na z*'iil-Iji. ki j' tisočletja ohranila svojo sednn;o obliko, Evolueija se ua ni doteknila. Danes je tak. kakršen j»* bil pred twn" in tl-oe leti. ko kamela ni bila ve<"ja kakor hrt. ko je krnij v veiiko>t* fokst"rijerja i-mel po šti**i parklje na vsaki nogi. Od vseh živali v Malajski dužuti-li je morda tapir najnevarnejši. J'a je veliko manj strašen, kakor i. pr. merjasee s svojimi okli. s aterimi v boju lahko razpara s\o-jt ga neprevidnega sovražnika. Tapir pa nima ne okel ne krempljev. Xa vsaki prednji no^ri ima štiri, kopitom sliene parklje, na wfaki zadnji po tri. Teh pa ne mo-emo smatrati za orožje. Ima ve-»ke silne izolie; ker pa m* kot vege-arijanee živi od rastlin, se jih ne >oji ne človek ne žival, nrav tako »e kakor konjskih ali kravjih zob. Tigri, leopardi in druge zveri •matrajo tapirjevo meso kot izbralo jed. Tapir to ve in s" poslužuje vsakega sredstva, da gre spoti svo-iim sovražnikom. Narava inu pomaga k tem. da lahko vztraja več minut pod vodo. Vsled tega navali no prebiva pri reki. a irasle-duje kakšen mesojedec, ki bi se rad til z njegovo pečenko, hladnokrvno »»topi v priročno reko in sc dihnil. T lei nil sem vznak. Komaj sem priletel na tla. že mi jt* ta naj- n a prša s (s\ «jima ..rednjima nogama. I Naglo sem ««,. zasukal na stran, da bi sčpobral. To pa je tapirja. vzor na.jv-eie džungelske krotkosti p r*av:btel j<- svoji zadnji nogi in me '. njima zadel v spodnji «i«-l telesa, kar me je neizree ow zabolelo in oslabilo. Ker ni bih> nikogar blizu, ki bi mi pomagal, je ta pacifist no mili teptal }io m -ni in me vsega preteptal. Kar se ie :* menoj godilo, ni bil raviKj užitek. Obupal pa tudi ni-sem. dokh-r ni- *ui .'.aentil G<)0 fun- ko ravnal z njo. da jo je pohabil Džer/inskij. ki ni poznal nobenega ijr^podarskih podietij in zasebnih" in razžnljenja časti svoje svaki-u.-mil.j«-nja in >e ni >t rašil tudi naj- fa-brik. kolikor jih še obstoja. Ta J nje. 23-let ne pevke Alice Binder-krutejših sredstev, da .se zatrejo oddelek p.v.i. tla n • bi inozemski nagel, nasprotniki sovjetskega režima. (V- inženjerji in delavci špijonirali v j Državni ka je bila odpravljena, ker njeno sovjetskih podjet jih tega, kar se tie ime v iu(«:enistvu ni zvenelo piv- sme izdati, najbolj p;> gledajo na več simpatično.... 1 to. da ne bi domačini sami saboti- : rali in ovirali gos|>odarsko delova- CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laiishtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph Biish. J. Be\ J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblc*:. J. Zaletel, Joseph Hrovat , La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Earborich Waukegan. Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Zagar MARYLAND Stey?r, J. čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular Struktura in metode tega urada i nje po sovjetskem sistemu. pa se z zameno z Gepu niso »bistveno nič spremenile. S pravico imenujejo komunisti t . institucijo! ki^.ire. ki pravilnik bo najbrže te stranke obtožbe priključil glavni obtožnici, tako da bo imelo .sodišče Hintzejeve grehe skupno pred seboj. i MINNESOTA i Chisholm, Frank Gouie, Pucelj Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth. Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcti Fran« Srkrrtnii of d j t f ima v evidenei1 PLAVAJOČI OPIJ liil je popolnoma derasel nia-lajski tapir, ki tehtal okoli 4iem ga po naročilu u -kega tryrnvca /. živalmi v Kansas City, ki Zjilaga zool->ške vrtove manjših ii»«'st. Ne izplača se mi sprejemati p«»>ame/na maiivš^i ti.i-r»N*-ila. Za take posle >krbi trgovec. Po \>e hrbtu vzdolž hrbtenice je bila tapirjeva koža močno raztrgana. Sel ji- \ nastavljeno |»ast. •o liloili (.»grajen prostor s padalni-mi vrati. Notranjost |iasti in steza d'» nje je bila kino k(*reiiino. ki ljubijo. V svojih »o prostosti je slepo okoli skakal k le r se kaj ne igodi. kar te prisili'radi pri na.-. Je pa delo inozem- *'' itiee revolucije" in sicer ne siinio doma. nego tudi v inozemstvu, ker j • (iepu oben« ni največja pomoe komunistični intertiacionali • Ko-iij intern i i ,'.u širjenje svetovne revolucije. \ tVntraia Državne politične n-prave j" v mogot'-ii'Mii p 'lopju na Lubjatiki v bližini kapelice tako /vane iber.-ke Matere božje, ki so i>« 'boljš"viki pred tlvenii I »Ti podrli. Število uradnikov Gepu znaš i L'(KX1. Gepu. ki je got t »vo na i več j i in največji in najbolj to«'no in sigurno poslujoči policijski urad na svetu, ima nešteto oddelkov in pod-odd'dkov. Glavni oddeiek je tako zvaui Franci-ska policija je zaprosila pomorske oblasti v Touhuiu. da bi potrošena s t'apijo- ;uv tapirjevih. kukor da se je gora\ Innostrannii otdjel. kojega futrk- i-: ♦____-...t..1 >-. - • - I -- < ____. --____ ______i__ povsem j ne strinjajo / oficijeluo komunisti-čno stranko. Pazi posebno tudi na tako /.vane nadstrankarje. I'.veu- strankarje in neviralee ter na ver- pomagale »zslediti skrivne u/i-ske organizacije in sekte, kakor tu- valce opija na Uiviji ri. zakaj s;ima di na literarne (Kijave, kateri bi ne ne zmore preprečiti toliko tiliotap-! j 111 v skladu z mark-isticno-ljeui- skill p-idj *tij. tire uamre."- /a m-1;« nUti«"no-.-t;diiLsk;i doktrino. {mladi* finiiiit-nik". ki in- vedo kani P'i-ebni I •! i"itn"ii'in »>i 'ihlj*! n j/, denarjem, pa naročajo skrivaj orittnr .-se še posebej peča / i/adr-j zaloge opija. kat< rega potem uživa-/41 njem in javnim mnenjem narod-'jo v družbi neiiMiralnili pajdašev, riih slej. v. Ta oddelek pregb-duie Ker pa jim po|i«-ija shsli na v>eh tudi- zasebno korespondenco. Agen-| potih po Uivijeri. uporabljajo ti ti tega oddelka nimajo -amo nabi-1 naveličanci po>chne trike. >. kateri-gt*. da poročajo vladi o na/ 'rih med! mi brišejo sit «! za seboj, l/.ve-tne Ijud-tvoiu. ki >o nasprotni boljše-1 jadrnice >toje mirno in p-«teno v vizum, ampak morajo pariti tudi j Inki. zvečer }>a > * tiho ih!pilijo na kritične trlasove. ki >e v ljutl-fna široko morje, kjer morejo mla-stvu javljajo proti jmsamezuini od-jdi kapitalisti nemetciio uživati redham režima, t *sar m« režim več-j strup opija. Težava za policijo p.i MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj jo tapirj i zelo zvalila name. Tapirjevega početja eije so podobne funkcijam analog- krat poslužuje za to. da izpremc-j je v divjih poskusih ne moreš smatrati za r »snega, do- J nih oddelkov, ki jih imajo taki u-i ni zdravi ljudski siwlbi kakšnejvi»st in si raztrgal cele krpe kože na 1 v to. Iz svojega ukvarjanja -z žival-1 skega oddelka v Moskvi jako veli-svojeni hrbtu. ! nil >4.,u tapirja poznal kot skrajno; kqpotozno in mu je menda kos sa- Po mojih poslovnih pogojih j1'! krotkega; zato sem rabil nekaj mi- mo sloviti angleški Inteligenc* to pomenilo, da moram zakrpati. nut. dokler mi je šlo v glavo, da j;» tapir več kakor razja/jen. da ima polw-nela žival morilni namen z menoj. ta hrbet, ker na \>e zadnje sem i-nn'l naro<**ilo za žival s celo kožo. Že na Sumatri, kjer sem zapazil poškodbo. > un mu hotel hrbet namazati z mazilom. Toda okoliščine tčim niso bile ugodne, na na ali holandski ladji, na kateri sem peljal svojo .zbirko v Singapore. V okolici Singapora je majhno mesto Katong, kjer sem dobil mazilo. Ta m sem poučil Malajca, Dahla Ali-ja. naj mi ogradi majhen prostor za tapirja. »Spremljal me je na ekspedici.iah v Malajskem o-kraju, prav tako kakor Lal Baliu-dar, ki je dobro poznal Hindustan in IIindustance. Ali in drugi fant v moji službi sta ogradila okoli 20 kvadratnih čevljev velik prostor. Zabila >ta kole v tla in iz det»k napravila okoli pet čevljev visok plot. Te višine tapir ne more preskočiti. Ko so bile tri stene gotove, sem pognal noter žival Lz njene močne Težko je ugenit'. kaj se je godilo • v tapirjevih lenih možganih, ko svoje napačne smernice in odredbe. Otisubij otftjfl, posebni oddelek, obstoja za rdrčo armado in mor-Service. V vseh državah, kjer ob- narico ter pazljivo sledi du1iu in stojajo sovjetska poslaustva.se na-, nastrojenju vojakov, baja upolnomočenec tega oddelka J Zelo važen oddelek je tudi 1'o.s--Gepu, ki je registriran kot tajnik: 1očn»j oftljrL ki vodi revolucionar-ali ataše, da uživa imuniteto. Ta- no projiagando boljševizma v azij-kega upolnomoeenca ima pri sebi! vestni preiskavi ničesar najti. Ti pokvarjenci namreč skrivaj-i opij v gumijastih posodah, katere potope ob obali. Sew da so t • posod«* pritrjene z vrvjo na kak predmet, kakor na kos lesa. ki ga morje naplavi. in na podobne brez vrednostne pr hI mete. kar seveda ne vzbuja nikake pozornosti. Ponoči pa odjadrajo ladje s posodami na odprto MONTANA Klein, Joh*^ B. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Chauipt NEBRASKA Omaha. P. Brnaerlck NEW YORK Oowanda. Karl Strnisna Little Falls. Frank Masie OHIO Barbertcn. John Balant. Joe Hi." Cleveland. Anion Bobek. Cha?. Kariinger. Jacob Resnik, John S-ap-nik. EucUd. F. Halt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. KumM Niles. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore. J. Kobltwr sem ga HI namazal z onim mazi-jtmli V8ak ^jetski inozemski kon-,____ x-^.i..^......... ____zulat. Inozems'ko odelenie zbira po1 Nesreča ne počiva! Tudi amrt m. Podvrženi ate eni ali dragi vsak dan. KAJ 8TM PA STORILI ZA 8VOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali its i€ zavarovani ta slučaj bolezni, nezgodb ali zmrtit Ako ne, tedaj priatopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanska Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bol-niik« podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orga-nisaeijsmi v Ameriki. Imovina snaia nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova drnitva se lahko vstanovijo v Združenih državah s 8. člani. Pristopnina prosta.— BeriU najbolj* zUtvenzki tednik "Novo Dobo", glatUo J8KJ. Pilite pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbainik, Ely, Minn. _________ odelenje zhira po1 svojih agentih poročila o politic-j nih in gospodarskih tajnostih tuiihj držav, o delovanju ruskih emigrantov. med kJtv.ifmi pa ima Gepu veliko svojih spijonov, in o zadržanj u .sovjetskih zastopnikov in J državljanov v inozemstvu. Agent i i Gepu se navadno nastanijo v tuji državi za stalno, vzdržujejo važn-j reveže in pošiljajo svoji centrali tudi poročila in poizvedbe vojaškega značaja. Ti zastopniki Gepu imajo Ker se mi je prvi poskus, da biisvoje pomočnike v članih inozem-se pobral izpod živali, izjalovil.! skih komunističnih .strank, katere sem se spravil v ravnotežj?. za kar. obenem pazljivo nadzorujejo. Za-seni napel vse sile, ki sem jih imel. j stopniki (^epu delujejo vzporedno Za.snkal sem se in pasrečilo se mijin soglasno s posebnimi upolnomo-io. da sem (lHoma oprostil ramo, j f-enci Komunistične internaeionale kar pa tudi ni dosti zaleglo. Raz- v inozemstvu, kojih naloga je, da jarjena žival me je zojiet potepta-j podniiiiirajo gospodarsko in socia-la in s^ šp za par prstov približala uo strukturo kapitalističnih (iržav. moji glavi. i Potem pride Kontrare^volucion- !om. Nedvomno mu je mazilo raz-dražilo kožo. a to vendar ni zadostovalo in žival prepričalo, da je v rokah sovražnika. Zdaj me je bolestno pritisnil k tlom. Xa svojem obrazu sem čutil njegovo sapo. Xtti glasu ni prišlo od njega, razen težko sopihanje. Ko seni videl izraz njegovih oči. se mi je pojavila kurja polt. Nikdar nisem videl takega sovraštva v tapirjevih očeh. Potem je prišlo še hujše. Tapir 0t^01' H I z i:.|ega. V odprl svoj veliki gobec in poka-| »P'J0"32«0 «™tralo. katera nadzi zal svoje silne .robe in segel po mo-' ™ ivsakp^a ^'jetskega državljana, iem obrazu. Oni strašni gobec l,i v'sako m<*\<* m vsak° va"s* d.r' lahko objel vko mojo glavo. TV bi in. Platna podiet.ia, dobil moj obraz med tiste svoje če-'( kohkor J,h v;sp državljansko Ijnsti. bi mi zlahka potegnil meso/ivljenje sploh, ali je zanesljivo ko- munistično orientirano ali pa ob-stojaio stranske, struje in krogi, ki so sovjetskemu sistemu več ali manj naff|irotni. Število njenih spijonov je ogromno in se rekrutira večinoma h delav+skih, obrtniških in u-službenstkih krogoA- pa tudi pro- J padlih pripadnikov 'bivše inteligen-! in (Konec prihodnjič.) ADVERTISE "GLAS NARODA' Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki« Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeci Broughton, Anton Ipavec Ciaridge. A. Yerina Conemaugti, J. Brezovec. V. »lo, vanšek Crafton. Fr. Machek Export, G, Prevlč, Louis Zupan čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico. Frank k renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polantz. Krayn, Ant. TauželJ T uzerne. Frank Ballocb Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprivSek Midway. John Žust Moon Run, Frank ?odmllSek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. \rU J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, J. Peadlrc Steel ton. A. Hren Unity S*a. in okolico. J. Bkerl1 Fr. 8chifrer West Newton, Joseph Jovar Wlllock. J. Peternei UTAH Helper. Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Joa. Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tauchar DiamondvUle. Joe Rollcfe Vsak sastopnlk Izaa potrdilo svoto, katero ]e prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $0.; za pol leta f3.; za štiri mesece $2.; za fietr* leta $1^0. New York city je 97. celo leto. Naročnina sa Kvrcmn U n. a celo teto. Tri lepe sestre. HEW YOML, THURSDAY, JANUARY 12, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. S. A 'ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil L H. 21 (Nadaljevanje.) način izzival Ernesta, da zaradi svoje vasti ni megel ravnati drugače. Mogoče je papa hotel naju s tem za vedno ločiti, kajti prav nič dober -mu ni bil in ga ni maral za zeta. Zaradi tega sem .se pred kratkim ž njim zelo sprla. Oh. tisoč misli mi roji po glavi in zastonj si napenjam možgane. Ničesar ne vem — .samo eno: .svojo ljubezen moram pokopati! In sedaj, da se ji moram odpovedati, šele natančno čutim, kaj mi je Ernest, da si brez njega ne morem niti predstavljati bodočnosti. Toda nočem Ti tožiti. Saj nima nobene koristi. In misliti moram za nas vse. Xaše denarne razmere tudi niso najboljše. Moje, Tvojo in Anine dote ni več! O, draga moja, ko bi Ti mo gla povedati! Zlato v Bosni. Iz Baujaluke poročajo, da je advokat dr. Vinko Mikolji od ministrstva za šume in rudnike dobil koncesijo za izpiranje zlata v reki Vrba*su in nekaterih njenih pritokih. Koncesija je veljavna tri leta. Že v starih časih se je v Vrbasu v bližini Gornjega Vaku-fa izpiralo zlato v kraju, imeno-I vanem "Zlatni". V planini Vrani- jT!ffltlJlt'HmMii8»!ijia ijitnintiir bi skoro | sam: da — Kritika sama na .sebi ne, temveč samo notranji povod za to. Drugo pa prosim, komtesa, da prepustite meni. O tem nočem govoriti. Kmalu nato so vsi vstali od mize. V wliki elegantni dvorani je bila zbrana mladina. Šalili so se. smejali in dvorili. Starejši gospodje so se umaknili v kadilno sobo in se niso več prikazali, ker so pričeli igrati karte. Dame so zelo pogrešale veselega poročnika pi. Wegbauerja. Dibra se ponudi, da ga bo zopet pripeljal. (tosti oblaki dima so obdajali t»* dali jwizneje, grof Bernhausen. — pravi \Veg-bauer. ki je .slišal Thielenove hesede.l Težko se dvigne grof. ne da bi pospravil denar z mize. - Torej, gospodje, takoj zopet pridem. Oprostite me iza nekaj minut. Thielen gre ž njim in ga zadrži v .sosednji sobi. dokler ne pride liibra. ki je Še nekaj časa govoril grofu šinila kri v lice. si liibra otreplji rokav. Po kratkem premisleku mu reče: — Dobro, zadoščenja, katerega tako zelo želite, vam ne bom odrekel — zaradi vaše nedolžne družine. Enajsto poglavje. Ljuba Dora : Danes .si vendar morem ukrasti nekaj minut časa. da Ti obširnejše pišeui in se Ti obenem zahvalim za božična darila ki s.j prišla v težkih časih. Ino-li smo žalostne božične in novoletne praznike: papa je bil zelo bolan — in je tudi še .sedaj — oh. Dora, zakaj bi ti prikrivala, kar boi vendar enkrat izvede la. Močna si in moreš mnogo prenesti. Zato poslušaj: papa je inn-I dvoboj z Krnestoin pl. liibra. Njegova krogla mu je zilro-bila koM v kolenu. Svojega očeta boš videla s pohabljeno nogo. Ernest pa je bil ranjen v ramo. Vsled mrzlice se je zdravljenje zavleklo. Prihodnje dni bo moral nastopiti zaporno kazen v trdnjavi, kamor ga je obsodil častniški zbor. In vprašaš: Zakaj te strašne stvari, kar je nekaj neverjet-nfga.. kar pa je prišlo v jezike vseh Ijudij in na kar padajo vsa različna suinničenja ? Zato pa jaz Tebe vprašam, kajti sami ne vemo povoda. Papa ne pove ničesar in Ernest se je mojim vprašanjem in prošnjam izognil. Pogosto sem mu pisala, toda ničesar nisem mogla izvedeti — tudi ne od Thielena. Dora bodi vesela, da nisi bila tukaj! Tvoja ponosna dusn tega ne bi bila prenesla, kar smo morali prenesti vsled žalosti. In naša uboga mati! Samo njena senca je še! Papanu streže, da se bo izrabila. Nikogar drugega noče imeti pri sebi, kot njo. Strežnico smo morali odsloviti. Mama se ne sme ganiti od njega. nje se oklepa v svoji sili. Želim, da bi bili na Bernhausen. potem bi bili sami in ne bi bilo treba odgovarjati vsem ljudem. In, Dora, kaj bo x menoj? Z obema rokama se moram prijeti za sree. moram ga pomiriti! — Ernest in ja«z — ali smem še na naju oba misliti, kakoršne so sedaj razmere? Kajti prav gotovo je oče sam kriv te nesreče — prav gotavo je na kak ei se nahaja kraj 'Zlatno guvno'. ločnosti uismo navajeni. Mislim, da bo za poletje «Ia v Sees-l1^1* so nekda-> tudi izPirali zlato- Ana se mi smili. Vedno poveša glavo, na kar pri njeni od-j neti 11 1 UT11 rt TI 'J"l* O 1 Ali 1 1 I 1 e 1 I IVI /1 n V» rt n.i . . 1 .1 4 -> ^ T. 1 .. __ O _ _ .. burg k Francki Mahler, ki jo je že večkrat povabila. Zdi se mi, da jo zelo veseli tja iti. (Dalje prihodnjič). Iz Jugoslavije. Tragedija rodbine Aseo pred sodiščem. 21. decembra zjutraj je bil priveden pred porotno sodišče v Solunu 17-letni Sentov Aseo. ki je 12. septembra ubil svojega očeta, bogatega podjetnika, ki je hotel zapustiti rodbino zaradi ljubezni do mlade Ueograjčanke Le-le Salevičeve. O tej tragediji je bilo scvoječa.sno poročano in tudi ob-irna obtožnica ni navedla ničesar novega, llogatai podjetnik 1 Mois Aseo se je leta 1914 v Jieo-gradu poročil z mlado hčerko bo-1 gatega trgovca I^lvvija. Zakonca Ista imela četvero otrok, od katerih je bil Sentov najstarejši. Ko i se je Mois Aseo zaljubil v mlado Salevičevo in je žena o tem kvc-j dela je došlo med njima do popolnega .sporazuma glede ločitve zakona. septembra sta se pred pričami sporazumela glede premoženjskih zadev v Skoplju in takoj nato sta odpotovala v Solun. da bi tam veliki rabin ločil njuno zakonsko zvezo. To bi se moralo zgoditi dne 13. septembra, v noči 12. septembra pa je to preprečil krvav čin sina. Ravno tako kakor poprej preiskovalnemu sodniku, je s*»daj obtoženi mladenič tudi predsedniku porotnega sodišča opisa! svoj zločin. Ko .sem slišal, da se oče ločil od matere, sem bil prepričan, da izgubimo vsi vse, kar je tvorilo dosedaj vrednost našega življenja. Ijočitev sstaršev ali pa smrt. to je bilo «a mene eno in Lsto. I '.sodne noči. ko je oče odšel v svojo posebno hotelsko sobo, sem hotel z njim govoriti, našel Državni tožilec je temu oporekal. češ. da je prav lahko mogoče. da bo zločin kvalificiran kot premišljen umor in da se zaradi tega lahko izreče tudi obsodba na 15 do 20 let ječe in da ni govora, da bi se moglo obtoženca pustiti na prosto. Porotno sodišče je bilo istega mnenja in tako bo mladi Aseo Nad 100 ponesrečencev na Božič. Kakor poročajo iz Tieograda.se je tamkaj na Božič ponesrečilo zaradi nenavadne poledice nad sto oseb na poledenelih ulicah in hodnikih. Hodniki so bili drsališča v pravem pomenu besede, ker niti občina niti hišni lastniki niso storili svoje dolžnosti, da bi potrosili hodnike. V bolnicah je zmanjkalo prostora za ponesrečence. Naslednjega dne se je vreme nekoliko izboljšalo. OB 50 LETNICI OBERDANKO VE SMRTI m—nm— METROPOLITAN TRAVE BUREAU (FRANK 8AKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ? : s i.i. 1U I i v l-fi^isrt; illliiiiMHjri s VODNIKOVE KNJIGE za leto 1933 SO DOSPELE SHIPPING NEWS 14. Januarja: Champlain v Ilavre Kui upu v Bremen Conte di Savuia v Genoa 18. januarja: 1'rt-sidt-iH Harding v Havre Deutschl&nd v Cherbourg 20. januarja: ulj mpic v Cherbourg: 21. januarja: Kremen v Itrrmep. Sal urn la v Trsi 1'aris v Havre Vetdam v l^oulogne sur Mer 25. januarja: Manhutan v Havre pričakoval novo razpravo v pre-' iskovalnem zaporu. Krvav zločin v Čačku. 23. decembra popoldne sta se v hotelu Lazovič v t ačku pojavila dva mlajšii. dobro oblečena moža. ki sta nekaj časa sama potem pa v društvu dveh znanih žesiisk iz okolice popivala v pivnici. Tujca sta vzbudila pozornost vseh gostov in naposled tudi javnih organov. Zvečer je prišel v hotel tudi policijski pisar Miloradovič. ki je imel dežurno službo pri sreskem načelstvu. Ker sta se tujca razuzdano vedla, je vso družbo pozval v sreski urad. da jo legitimira. Ženski je dal takoj odvesti v zapor, tujca p i je pozval v sobo na zaslišanje. V sobi je bil tedaj tudi sluga M it rovi č. v predsobi in po hodnikih pa so pospravljali neki arestanti sre-skega zapora. Ti so naenkrat slišali. da je v .sobi padlo par revol-verskih strelov, potem pa so se vrata odprla in oba tujca sta oborožena z revolverji pridirjala po hodnikih. Arestanti in uslužbenci. ki so hiteli od vseli strani, so se morali umakniti, ker sta begunca v teku ves čas streljala. Oddala sta najmanj deset stre- pa sem sobo prazno, ker je bil oče i . . ,- - , , . . , .. , lov. potem pa sta zdirjala preko v družin nekih trgovskih prijate-!.n_____r-.-.. „_ r- ___ ljev. Podal sem .se k počitku v i i - •» I Pr°H sobo. kjer se je nastanila tudi mali, nisem pa mogel zatisniti očesa. Proti jutru sem vstal, n< I dvorišča na ulico ter je ubra>a hib obrežju Mora ve. To jt okrog S. zvečer in vse, kar se je dogodilo v prostorih sre.skega ua-.. ........... je trajalo komaj nekaj r»i me mati slisala. in krenil proti l injnuf očetovi .sobi. V njegovo in ,la ■ čelstva. i minul. V pisarni .so našli pisarja , mojo . ^nioradoviča in slugo Mitroviča nesrečo so bila vrata odprta., Vjstopil sem v sobo in ko sem stal pred spečim očetom, me je .spopadla tako besna togota. da sem zgrabil za steklenico na nočni o-inariei in ga udaril z njo z vso močjo po glavi. Potem sem mehanično izvlekel iz žepa nož in niti malo se ne zavedam, kako sem z njim navalil na očeta. O bi oče živel, bi gotovo razumel moje strašno dejanje in gotovo bi mi odpustil, ker je poznal mojo veliko ljubezen do rodbine, doma in posebej še do njega. ■Na vsa ponovna vprašanja je apatično odgovarjal, da se ničesar ne spominja, ali pa. da nima kaj pristaviti k temu. kar je že povedal. K razpravi je bilo pozvanih poleg hotelskega osobja, ki so našli smrtno ranjenega podjetnika v njegovi sobi. tudi vee prič. ki so bile v A.seovi družbi usodnega večera. Med temi pričami sta tudi dva njegova brata, liazven hotelskih uslužbencev in policijskih organov pa se ni nobena priča odzvala pozivu in je sodišče sklenilo, kaznovati vse odsotne iz visokimi globami. Branitelji obtoženega so zahtevali, naj Se nekateri strokovnjaki preiščejo obto-ženčevo duševno stanje. Tej zahtevi ni bilo ugodeno, pač pa je predsedstvo sodišča sklenilo od-goditev razprave zaradi pomanjkanja prič. Branitelji so nato zahtevali, Ze beguncema je hitel in tudi streljal najprej jet-niški paznik, za njim pa so takoj stekli tudi trije mestni policisti. Ti so v temi in megli blizu obale zagledali dve postavi ter zaklicali: Stoj! Eden od neznancev je dejal, da je namenjen v vas Ijjig. I Policisti, videč, da je to ravno j nasprotna pot. so vzeli pi ške v roke. se približali neznancema ter zapovedali, naj gresta pred njimi. Neznanca sta napra'vila nekaj korakov, naenkrat pa .sta se obrnila in zopet začela streljati. Zadela sta stražnika Tomačeviea. ki je nekaj ur pozneje podlegel težki rani. Padel pa je tudi eden napadalcev in preiskava še ni mogla ugotoviti njegove Identitete. Pri njem so našli več fotografij, med katerimi je tudi njegova. Boj z zločincema z mestnim stražnikom nikakor ni mogel nakloniti zmage, kajti vsi trije so bili oboroženi s starinskimi puškami z enim samim na.bojem in njihovi revolverji so bili prazni, doeim sta zločinca streljala z modernimi revolverji. Padlega zločinca so fotografirali ter razposlali fotografije na vse strani. Takoj po zločinskem napadu se je razširila celo vest. da je napad delo iz mi-mitroviške kaznilnice uteklega razbojnika Alojza Horvata, kar pa ne odgovarja resnici. Varnostne oblasti so z vso vnemo na delu, da bi razjasnile skrivnost krvavega dogodka. V jeseni leta 1882. so praznovali j v Trstu oOO letnico, odkar je bil j Trst pripojen habsburškim deže-• lam. Cesar Franc Jožtjf je hotel to slavno^t poveličati .s svojo prisot nostjo. Med itali:an>ko primorsko ^mladino je b:l tedaj že precej močno razvit iredentistični pokret in eden glavnih organizatorjev tega pokreta je bil Y ljem Oberilank. sin slovenske matere, ki pa se je že v svo;.i zg*>dnji mladosti popolnoma odtujil svojemu slovenskemu rodu in jeziku ter se poitalijančil. Ko bi moral kot vojak tedaj v Trstu nastanjenega 22. polka v poletju 1878 v Bosno, /e pobegnil v Italijo, kjer je vse svoje delo in življenje posvetil iredent-.stičn^nm |H>kretu. Ko se je izvetb-Io. da h<>č cesar Franc JožeJ" prisostvovat i ;u-bilejnim svečanostim v Trstu, je v Oberdanku dozorela misel, da izvr šil nanj atentat s somišljenikom Donatom Ragoso. Bilo je 16. septembr 1882. ko sta s somišljenikom T>oiiatom Ha-goso ob o. »zjutraj odšla iz furlanskega Btikria in po poljskih st»-zah iprišla do Visconte. kjer nrestopila mejo. Pri Versiju je čakal izvošček, ki ju je .preko Ro-mansa in Zagraja prepeljal do Ronk, kjer sta stopila v Berlinije-vo gostilno. Ob 11.I10 M' je Rago^a z vozom od peljal v Trst. ob 13.30 '>a so že prij'di Oberdanka v Beri-nijevi gostilni. Vsa stvar je bi'a izdana ž*» v Italiji in Oberdank je. ne vedoe iza to. zašel v avstrijsko past. Iz Bonk so ga opolnoči odvedli v Tržič, kjer je ostal v zaporu do naslednjega dne popoldne, ko so ga iz vlakom prepeljali v Trst in zaprli v posebno cel-eo v zaporih "pri jezuitih*'. Kot vojni begunec je bil Oberdank postavljen pred vojaško sodišče, ki ga je obsodilo na smrt na vešalih. Dne 4. novembra leta 1882. se je vršila na Dunaju seja m;nLitrskega sveta pod predsedstvom cesarja samega. Na njej so razpravljali tudi o vprašanju izvršitve smrtne obsodbe na Oberdanku in o njenih morebitnih posledicah iza odnose med Avstro-Ogrsko in Italijo. Dasi je italijanski zunanji minister Manzini sporočil tedanjemu 4 KRASNE KNJIGE: ' •». .i* Zlerjavi , • »T T •» I ulipan pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika*' za SAMO $1.35 , ' New V,.rk v Cherbourg KNJIGARNA "G L A Cherbourg 28. januarja: NARODA" ! v Havre 2 ! 6 W. 1 8th Street i , Eun.^y Bremen , 1. februarja: f\Jew \^Qy-k i Hal'ln v Cherbourg1 \ 3. februarja: j .Vquitaaia v Clierliuurg * ^^^^^^^^ j 4. februarja: Con• • ili Savnia v Cenoa __________ 7. februarja: Bremen v Ur.-nten | 8. februarja: I.-vi ilhnu v Cln»rl»j-vitre Hamburg? v Cherbourg 10 februarja: • >lym|iic v Cherbourg Paris v Ilavre 15. februarja: Bert ngaria v Cherbourg 16. februarja: r>eMlst-h'and v Cherbourg 17. februarja: Kuri>p;t v Itremen 18 febri>ar|a: C'namp'aln v Havre avstriMigr.sk *mu zunanjemu ministru grofu Kalnokvju. da bi ne hib. nikakih usodej>olnih pos! * i c.t je bila večina avstrijskih ministrov 7.a pomilostitev Oberdanka z ozirom na notranje politične prilike, izla-1 sti pa v i'rimorju. Proti smrtni i kazni so bili ministri baron Pino, j baron Pražak. grof Dunajewski in* baron Conrad, (irof Falkenheim 22 februarja: ..... I Bremen v llremen se m hotel izjaMti v nikakršnem Odločno pa sta bila i; nnsiu. za pa sta - - _ i smrtno kaj'-«-n nrnistrski preo >ejt minL-trskega sveta >e j,- š,-istega dne sestalo vrhovno vojaško sodišče, ki je potrdilo smrtno obsodbo. Smrtna ob-odba se je izvršila 20. decembra 18S2. na dvorišču velike vojašnice v Trstu- . Danes proslavlja vsa Italija. rd;i-sti Tivt. petdesetnico smrii Viljema Oberdanka. za ono id 'jo, ki jo ie Italija ustvarila s svojo udeležbo v svetovni vojni in iz njo odtrgala 'nI našega narodnega drevesa vejo. ki bi mogla roditi našemu na-i-(h1u n.iilejKŠ.' sadove, d očim sedaj že skoraj trobili. In niti to še ni dovolj. Od dne do dne se i/, vse Italije čujejo \>e burnejši glasovi tudi še druge naš«* pokrajine. tla si njene, češ da pri pa tla jo italijanskemu narodu po njihovi izgo-dovini in tradiciji in po oporoki vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenj ' za uedinjcn.p ital;janske-ga naroda. Danes vsa Italija zahteva zase v imenu Oberdankovem našo Dalmacijo, vse naše Primor-ie! V imenu sina slovenske matere, ki je v svoji mladostni zmoti v*gu-hil svojo narodno zavest in posta! wor tistim, ki v svoji imperiali-j Conte di SAV0IA