mmmm Posamezne Številke* Navadne Din 1‘—v ob nede^ah Din 1*50. •TABOR* izhaja vsak dan,______ . nedelje in praznikov, ob 1^ vri a datumom naslednjega dno mesečno po pošti D 12*5C %C. semstvo D 20*50, dostav^ , 0 ". t*ka*nic ■ ?■"] - inserati po cojfo . * ».v- - *' /> 0 Naro3» m pri upravi »TA*-MARIBOR. Jurčičev« ulic itev. i. pssffitRsreneflitr« $ ■// 1 ^ tv. l.< T. .£&.& A , PW*WNWHBIMi ; ? | Posamezne številke* Navadne Din W-y ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO k n»K»j» * Mart-boru, Jurčičev« uL St. 4, L nad* strop]c. Telefon intorurb. st. 276. UPRAVA s« nahaja v Jurčičevi alici st. 4, pritličje, desno. T*lo-fon št 24. — SHS poštno&kovnl račun Itev, 11.787. N* naročila kres denarja ae os sur«. — Rokopisi so »a vračajo. Leto: IV. Maribor, torek 24. Julija 1923. Številka: 164 f 1» Mili Rudarji iri družba nepopustljiv i. — Vsa pogajanja prekinjena, Trbovlje, 22. julija. Včeraj Sr. je trboveljske družbo *e vršili sKodi in Vršil tn velik delavski shod, katerega se 39 udeležilo nad 3000 rudarjev. Člani de-gacije, ki je vodila pogajanja z Trboveljsko družbo, so poročali o razvoju po-fcajanj, o protiponudbah družbe in o t>o-, odovalnom predlogu vlade. Utemeljili '®°i zakaj so vso prodloge odklonili. Shod je delavstvo povsod storilo enake .sklepe ko v Trbovljah. Colje, 23. julija. Položaj je v vseh revirjih trboveljsko družbe nespremenjen’, stavka traja naprej. Povsod vlada red in mir. Pogajanja se izza 19- trn. niso ponovila. Vsled obojestranske nepo- 3e poročila odobril in sklenil, da dtlav- pustljivosti je pričakovati, da bo 'stavka Vo vztraja pri zahtevah in da se stavka zelo dolgotrajna. Stavka je X vseh *e-5,adaljuje. Tudi v yseh drugih revirjih vir jih popolna. MecSnar. kolesarska dirka Maribor—Zagreb. ^ Zagreb, 23. julija. Včerajšnja iried-ar°dna kolesarska dirka Maribor—Za- greb 3e prinesla nastopna rezultate: ,v ^ kategorija: Prvi Kazimir So-arko (»Gradjanski«), 5 kund; četrti Adon G-oltes (»Ilirija«) 5 ur 57 minut 15 sek.; peti Ivo Kranjc (»Orao) 6 ur, 23 minut 34 sekund. II. kategorija: prvi Dominik ur 51 minut, 31 Vrbanc (Sokol«) 6 ur 23 minut 32 sek.; 3 , ekund; drugi Gorazd Hvalec (»Primor- drugi Albin Siškovič (»Ilirija«) 6 ur 2 13?*) 5 ur, 51 minut, 31 sek.; tretji Josip min. 32 sek.; tretji Josip Potnik (»Gradjanski«) 6 ur 33 minut 50 sek. >.%, jAl( . avlija (»Sokol«) 5 ur 52 minut 15 se ■Notr la 23. julija. (Izv.) Na vče-freč 31 Se^ ministrskega sveta sc; jo naj-^r.K^jal0 o špijonažni aferi v Za-tiožil ’r?.in*ster notranjih zadev je pred-i? 00 Poročilo o poteku dosedanje ■Preiskav* ,Poanognik notra,njega anji minister o zagrebški špijonaški aferi e.°S*ad. 23. juliia. (Izv.) Na, vče- ja je izjavil notranji minister, da pisava nnm- jtetia se bo y par dneh vrnil iz Zagreba v , grad, kjer se bo preiskava nadalje-aia* Vlada je storila tozadevno večskle- listov ne odgovarja povsem stvarnemu stanju in temelji na netočnih podatkih. Poročila so večinoma zelo pretirana. Cela afera je mnogo manj pomembna, kakor pa jo slikajo nekateri listi. V na-daljneml poteku seje so je razpravljalo o tekočih zadevah. Sklenjeno je bilo, da pczove. vlada urednike glavnih listov tor v Iz Bele ministrskega sveta, Beograd, 23. julija. (Izv.) Včeraj dopoldne od 3411. ure do 13. ure je imel min. svet sejo, v kateri je razpravljal o dobavah za ministrstvo vojne in mornarice. Govorilo se je o načina izvedbe teh dobav. Predložijo se naj istočasno tri ponudbe in sprejme se najugodnejša. Razpravljalo sc jo tudi v notranjem položaju, zlasti zadova Radiča, Člani vlade niso dali o seji nobenih izjav. , Jugoslavija ifi Albanija ne podpišeta lausantfsko mirovne pogodbo. Beograd, 23. julija. (Izv.) Kakor se doznava iz poučenih krogov, Jugoslavija in Albanija ne bosta podpisali lau-sannske mirovno pogodbe, ker ne vpešte-va njunih zahtev financijelriegj. značaja. Poštni is brzojavni promet z Italijo. Beograd, 23. julija. (Izv.) Poštni svet pri poštnem in brzojavnem' ministrstvu je včeraj razpravljal o italijanskem! načrtu za poštni in brzojavni promet med našo kraljevino in Italija. Posebno dolga je bila razprava o položitvi kabljev (podmorskih žic) od jadranske obali do Italije. Ko bo ta načrt predelan, bo predložen min. sivotu in potem1 s sklepi min. sveta vred odposlan v Rim inšpektorju Milanu Popoviču v svrho končne obravnave pri sprejetju aranžmana. General Ricciotti Garibaldi — fašist. Rim, 22. julija. Min. preds. Mussolini osebna časti 1 , vuuuui/ I uw I VW X-KSdJ\J * V . V Ui.VUli.LIW gilVT UUX iikJVU » LVi V\ 1 66 b°do izvedli tekom! preiskave, jim! obrazloži zunanji politični položaj ozirom na vesti beograjskega časopis,- ter izda nekatere direktive. ■ Rumunski minister Duca o pomenu konference Maie antante v Sinaji. |®bičajni ,vsakoletni sestaiiok. —Nolicnlh senzacij. — 22 točk na dnevnem redu. jjRs » ■ s;r'V Rumunski kraljevski par poseti septembra Beograd. V n k ar ©8 ta: 23. julija. (Izv.) Ru- Poljsko. Če bo dotlej že podpisana lac-l^tonski zunanji minister Duca je izjavil saniiska mirovna pogodba, bomo raz-feiaprami novinarjem, da pripisuje ino- pravljali tudi o odnošajih Grčije riapram Jemsko • easopiaje konferenci zunanjih Mali antanti. Na noben način pa ni pri-P^inistrov Male antante v Sinaji preve- ča k o vati od te konference kakili senza-' važnost;, Konferenca je bila skle- cij. Dnevni red obsega 22 točk, med dru-že'lansko leto na sestanku v-.Beo- girni tudi vprašanja gospodarskega zna-E^du.. Zunanji ministri male antante se čaja. Udeleženci konference prispejo že ^stanejo (vsalco leto, da se posvetujejo v soboto v Sinajo. Posvetovanja se bodo j^toajaktualnejših vprašanjih, ki tee ti- vršila ves dan dopoldne in popoldne. — i ■to' Male antante. Letošnji sestaiaek se Zvečer bo prirejena udeležencem! konfe-1 ^ 'Rumuniji. jLausannska konferenca renče , svečana večerja, na katero bodo f^^^Sočila, da so bili državniki, Male povabljeni tudi poslaniki velesil. Drugi 'neprestano v. stikih ter »jodo^ na I dan l'daVi Ci: v. . Sinaji razpravljali o na- iifcjS?'eini^ potepanju Male antante na jT-^forenci Zveze narodov. Vršila se bo L : razprava o-madžarskem) msdnarod-jjy®®R®OS!o5ilu:. V nadaljuih izvajanjih je Madžarski zunanji ^minister je ; PadalvlSfalO antanto, da ni Baglasriai ter ^ noče sporazuma z Madžarsko. Zato bo pi'i Bratianu sprejem diplomatov. Če konferenca v določenem času ne bo mogla rešiti vseh vprašanj, bo podaljšana, dokler ne reši predvidenega dnevnega reda. Po konferenci odpotuje odbor strokovnjakov v Prago v svrho pogajanj s češkoslovaškimi trgovci glede plačilnih formalnosti. H koncu je minister še pripomnil, da bosta rumunski ;j}0 8®Wori-io tudS; OJtent Nadalje nam kralj in1 kraljica meseca septembra po-aKi .^re^aciva^ d'a 'hočemo preprečiti seti la Beograd, odkoder bosta odpotova-ažonje Medžarake a Češkoslovaško in la y Rim'in Pariz. 'V^v, ^oIHtji zakon v italijanski zbornic! sprejet. ^klonjieg predlog posl. Vilfaiia glede kombiniranih list. '— Parlamentarno za-| ' sedanje odgodeiio. •, L jujija. O razpravi glede vo- Poslanec RevereliaKo je izjavil, da jWe--ieforine v rimski zbornici poročajo " ’ ” i -1 ^astopne podrobnosti: ' Postaneo [Vilfan je predlagal, da bi se W*v°lilo yzdruževgnje kandidatskih list, s 3(3 Vilfanov predlog odvišen, kei’ se lahko vsaka stranka udeleži volitev na samostojni listi. Po govoru državnega tajnika Acenba je bil Vilfanov predlog od- (L» , V . urmiuj'1, ji) KiiKouiJiirm ■ * s.e Pravica, je desnica zagnala bu zakona je bilo jen'kriv ^ —i -v uv™,v» parlamentarno zasedanje preloženo na •ko** Poslanec Vicinii je dejal, da za- jesen. Senat bo razpravljal o volilnem 6aW italjjausko državljane, zakonu šele ,v jesenskem zascdmiju, 1 Francije. PflMsfeier (FrančijaT VI 222 urah 15 In pol ar iz, 'jnKjai Pri kolesarski tek-, min., drugi Bofcte^j*; (Italija) v 223 urath- je danos sprejel generala Ricciotti Garibaldija, ki ga je prosil za podelitev fa-šistovskega znaka in za vpis v seznam fašistovsko stranke. Mussolini nm je u- godii. , ;i;, ,■ r.fj ;! ■ . • ‘V'%1 Italijanski liberalci za fašizem. V Rim, 22. julija. Tukajšnja krajevna skupina liberalne stranke jo imela zelo številno obiskano zborovanje, na katerem je bivši min. predsednik Salandra v svojem govoru naglašal, da so cilji, ki jih zasledujeta liberalizem in fašizem, identični. Dolžnost je vseh liberalcev, lojalno sodelovati na delu fašizma. Kralju in Mussoliniju so bile poslane jida-nostne brzojavke. . ; : ,, Pred meščansko vojiio v Nemčiji? Berlin', 19. jul. Ekstremisti obeh smeri, komunisti in nacijonalisti, so se zadnji čas na zelo čuden način igrali z ognjem! meščanske vojne. »Rote Fahtae« je pozivala v. manifestu komuniste naj 29. julija pr; rede manifestacije proti nacionalnemu fašizmu. Fašisti so odgovorili s pozivom na pristaše, naj se v vseh krajih, kjer se čutijo dovolj mečne, pripravijo za obrambo. Komunisti so iia to odgovorili z izjavo, v kateri opozarjajo na silo delavskih mas, ki bo 29. julija razpršila meščanske vrste. Državna vlada je Vsled tega opozorila, da zdaj ni čas, da se stranke spuščajo v medsebojne boje in da se naj na teh težkih časih vsakdo premisli kršiti zakone. Vlada ima dovolj1 sredstev na razpolago, da prepreči vsak atentat 'na ustavo. borza. C ur ib, 23. julija. (Izv.) Sklepni tečaj Pariz 33.27, Beograd 6.—, London 25.82 Berlin 0.0016, Praga 16.90, Milan’ 24.50, Newyork 561, Dunaj 0.00795, žig. krone 0.0080, Budimpešta 0.0550, Varšava 0.037. Zagreb, 23. julija. Pariz 5.55—5.G0, Švica 3672.5—1680, London! 484-435, Berlin' 0.265-0.28, Dunaj 0.1320—0.1330, Praga 283 283.75, Milan 410—412.5, No\vyork 94 94.5, Budimpešta 0.65 —0,85, valuto: dolarji- {>3r-93.5. .1 ”■ ....'\Ž \ , H3- Bivši načelnik poljske republike Pil-1'’ sudski je nedavno podal značilno izjavo* o nehvaležnosti, s katero je javnost po-’ plačevala njegovo delo za državo. Izjavo,, ki kaže, kako težko je danes biti politik' in državnik. Pilsudski pravi: ) »Kamorkoli sem' krenil, povsod so mel' obdajalo sence. Sledile so me na bojišča' in me obkolile pri mirnem delu . v Belve-1 dere. Ničemur niso prizanesle — ne rodbini, ne zasebnim razmeram, rie bližnjimi-ljudem. Povsod mo jo zasledovala znana pošast. Ne mislite, gospoda, da govorim^ v metaforah. Lalilco vam pokažem' neko-' liko dejstev, tako divjih in bizarnih dej*; štev, da se mi ustavlja pamet, če pornič slirn, iz kakšnih nečistih vrelcev, je bilo-troba napajati domišljijo, da so izmislili; take klevete o moji osebi. Predstaviteli; naroda, ki je bil od vseh izvoljen in’ ja-vse reprezentiral — je kradel; sestavila* se je parlamentarna komisija, da bi potiskala kraljevska znamenja, ki jih j®; baje bivši diktator ukradel. Ali si lahka« predstavite kaj zopernejšega? Pomislite^ bi li se zgodilo kaj podobnega drugodJ med svobodnimi narodi. Naš predstavi-* telj jo — zločinec. Naš predstavi tel j ja izdajalec, ki se je na-bojnem1 polju dogovarjal s sovražnikom! Toda — ali jekdoli poskusil zločinca odstraniti in’ ga pokli* cati na odgovornosti Ne, nikoli! Šlo ja zgolj za to, da so vrže nanj blato in ne-< snaga. Imel sem' prijatelje, ki so še vse-' ga tega naveličali in so šli. Ta du< ševna nesnaga, s katero so neprestan no polivali mojo osebo, jo bila tako isdste*< matično obrana, da se moram še dane^j večkrat prepričati, ali mi obleka ne Smrt* di po nesnagi. Zame pa to ni tragično;» Podobni pojavi so dogajajo povsod vf močvirju suženjstva, iz katerega se ga.-* rodi zelo počasi osvobojujejo.« Približno tako bi se labko izpovedal! VSak današnji državnik in odgovoren1 pon litik. Gotovo je, da so tudi državniki in politiki nepopolni ljudje- in da so njihov va* dejanja večkrat zelo dvomljive vred-i nesti. Gotovo je, da prihaja na državno! krmilo mnogo nesposobnih ljudi, ti pbro, da vsako stvar označimo po njenem pravem’ imenu, za to, da rešimo civilizacijo pred barbarstvom, kulturo pred zločinstvom. Gre za to, da ne rušimo u«pehov, ki jih je doseglo človeštvo v boju proti sajriemu Sebi z ogromnimi žrtvami iri na tisočletni razvojni poti. Gre za avktoriteto, za zakonitost, za kulturne oblike političnega, boja! Če bo šlo v sedanji Smeri dalje, bodo prišli na javna in odgovorna mesta ljud- je, ki bodo že v naprej riskirali svoje življenje, svojo čast, svojo rodbino, zavedajoč se da bodo potem1 vrženi in ju-stificirani od močnejšega nasprotnika Menda ne bodo najboljši ljudje hrepeneli po mučeniški kroni; utegnejo se povzpeti na krmilo ljudje z razbojniško moralo, saj tudi razbojnik tvega življenje, da lahko nekaj časa plava v bogastvu. I-us. Siabad: Na panonski železnici.' (Dalje.) 'v Iri vožnja se prične. Stroj nas sicer osrečuje s celimi oblaki smrdečega dima, toda potnik mora na tej progi računati tudi s to neprijetnostjo. Preko kalne Globetke in mimo napol podrtega in’ samevajočega kopališča Ljutomerčanov zdrdramo proti jugoizhodu. Na obeh stnaneh leže deli murskega mostu, nebroj vijakov, tračnic vseh tež in veliki skladi hrastovih pragov. Na polju stoje ncrnfalnotimi vagoni, zakaj po vsem depotu je zgrajen tudi normalni tir, da iri treba došlega materijala že na postaji prelagati na vagonete. Tu so bivali Ru-;fsi, Ličani to Prekmurci. Prvi pa so si Sedaj postavili šotore tor taborijo v njih. Preko Ščavnice dospe naš vlak do obč. joeste; tu se tir cepi na dve strani: v "sam! trg do sfeladišča cementa in v Babji 'Jkitftč (geod W lasti1 ljutomerske občine) ter sSa oven&ko polje, odkoder 'dovažajo prottec za beton. Vlak drdra naprej pre-ajiv 3B tnarraikov. Na dešni strani leži Ifadsasnbr otj vznožju precej strmega HEraba, oeMdno Mia feažkr, ki1 ga: ne do-’&exaljct običajne poplahe. Nad njim1 'se ‘ms« ofcžiroio poslopje narodtie sole. Na jfceij strani, odkoder je pogled na trg tudi iafeejtepSt, bi' po Hftienln nekateriK ve* ■ 4?Safictljk,,a, mesto. Politične vesti. * Še je čas! Ljubljanski »Slovenski Narod« ima svoje perijode. Ob takih časih se stalno v njem pojavlja lajna, da se Slovenija ne sme razdeliti radi nemške nevarnosti. Tako lajno je gonil zopet v nedeljo v članku »Še je čas«. »Slov. Narod« sicer navadno vsak teden menjava svojo notranjepolitične nazore, a v enem je dosleden: v zaljubljenosti v ljubljanske cerkvene zvonike, ki edino mii lepo zvonijo. Mi pa pravimo: del j ko je naša mariborska pokrajina pod ljubljansko upravo, vedno večje je popuščanje napram Nemcem. Saj vemo dobro, čda se je s Hribarjevo pomočjo za ljubo par nemškim glasovom hotelo Nemcem žrtvovati celo naše nacijonalne interese v Mariboru in Celju. Le z odločnim nastopom naše mariborske nacijonalne javnosti se je to preprečilo. Zato pravimo: še je čas — in skrajni čas je! — da se »Slov. Narod« spametuje in vrže svojo lajno o potrebi enotne Slovenije med staro šaro, ker nas že nšesa bole od nje. * .V zakonodajnem odboru je sprejet uradniški zakon. V sobotni seji se je končala razprava o uradniškem zakonu, Vlada in1 radikali so odklonili vse izbolj-ševalne predlogo demokratov, zlasti glede vpokojencev, glede stalnosti uradnikov in glede plač. Ljuba Davidovič je nato podal v imenu demokratskega kluba izjavo, da je uradniški zakon v stilizaciji vlade slab za uradništvo. Ker de-dokratem ni uspelo, da se popravijo odredbe o plačah, o stalnosti uradnikov id o upokojencih, glede redukcije in drugih točk, jo demokratski klub sklenil, da za zakon, ki pomeni poslabšanje urad* niškega položaja, ne more prevzemati odgovornosti, ne more v tej obliki za njega glasovati ter prepušča vladi in večini, da nosi odgovornost za svoje delo ter posledice, ki bodo iz zakona izvirali. Nato je demokratski klub zapustil sejo. Z demokrati vred so šli tudi klerikalci. Zakon je bil sprejet izključno z glasovi radikalcev in džemi jetovcev. V vsej jav nosti je ta korak demokratov napravil globok utis, zlasti še ker vsa javnost oh' soja sklep vladne večine, da se upokojencem rte izboljša položaj. * Strahovit politični zločin v Zagrebu. Pod tem naslovom prinaša beograjski »Preporod« zanimivo poročilo o rezultatu znane zagrebške špijonske afere, ki za vzema vedno širše dimenzije. Oblast molči o tej zagonetni stvari in noče po- Do okr. ceste ni daleč in tudi nasip bi ne bil previsok. Pri današnjih gmotnih razmerah ostane ta načrt seveda le godba bodočnosti. V veliki meri pa je rešitev tega vprašanja odvisna od Ljutomera samega in njegovih prebivalcev Že danes tvori trg središče Murskega polja in Ljutomerskih goric; tu sem gravitirajo tudi obmejne občine Medžimurja. Govori se, da se ustanovi tu posebno okrožno sodišče, s čimer bi trg mnogo pridobil. Vinska trgovina in trgovina s poljskimi pridelki (žitarice, jajca, perutnina) sta živahni; dve usnjarni v trgu samem in nova strojarna krzna obetajo lep razvoj, ko dobi kraj zvezo s svojim zaledjem — Prekmurjem — in s svetom Pričakovati je, da se bo Ljutomer povečal in da bodo razmere s časom' dozorele tako daleč, da bo kolodvor v neposredni bližini neodložljiva potreba, tem bi se ugodilo tudi žolji občin na vzhodu in precejšnjemu delu Medžimur-ja. Pred nami še rameni visok nasip. Tu set pričenja zopet del proge, ki je v fiasi pu izgotovljen’ — delo dveh zagrebških podjetnikovi z delavci iz Prekmurja, ki jih hvalijo Splošno kot trezno in dobro uporabno. Na3 vlak pa zavije Ha desno ter, zdrdra okoli pokopališča, kii leži na nekdanji obrežni terasi Muro — kajti Mura je gotovo nekdaj tekla tod — po novi okrajni: cesti Ljutomer—Ormož prosti pro&a-preniagu dati nobenega uradnega poročila, zato pa tembolj preseneča poročilo »Preporoda«, ki stoji v najožjih zvezah z visokimi vojaškimi krogi in je torej gotovo pravilno informiran. »Preporod« piše. da razkriva preiskava v zagrebški aferi verJ’io nova presenečenja. Že do sedaj je preiskava dognala, da obstoja v Zagrebu, oziroma na Hrvatskem velikanska in skoro že do podrobnosti organizirana zarota, kateri stoji na čelu Radič z glavnim odborom HSRS. Zarotniško delo je razdeljeno na razne organizaci je. Politi-čno-reprezentativne posle opravljajo Radič in njegovi odborniki HSRS, vojaška organizacija je koncentrirana v društvu bivših avstrijskih in ogrskih oficirjev, socijalno pa v društvu »Hrvatska žena«. Propagando vzdržuje Radičeva stranka sama s pomočjo »Hrvatskega Sokola« itd. Poleg tega obstojajo razne tajne organizacije. Zarotniki stojijo v tesnih zvezah z inozemstvom, posebno z Madžari in Italijani. Ugotovljeno je dalje, da pošiljajo Italijani in Madžari na Hr-vatsko orožje in municijo in sicer pod premogom! V slučaju Radičeve ustaje bi stopili takoj v akcijo tudi Madžari, posebno »prebujajoči se Madžari« in italijanski fašisti, ki bi prekoračili meje ter se pridružili hrvatskim ustašem. Oblastem na Hrvatskem je vse to znano, toda do malih izjem stoje vse v zvezi z zarotniki, Orožniki, policija, uradniki itd., ne poslušajo ukazov iz Beograda, ampak iz glavnega stana republikancev v Zagrebu. »Preporod« pravi, da bi samo še odločni nagli koraki s strani Beograda mogli preprečiti strašne dogodke, ki se pripravljajo, toda to bi se moralo zgoditi takoj in previdno. Jutri bo to prepozno. Po vsem tem, kar smo tudi sami doslej opazili, po vseli znakih, ki jih vidimo dan za dnem, nimamo vzroka dvomiti o resničnosti »Preporodovih« trditev. Vsa znamenja kažejo, da stojimo pred bur nimi dnevi, ki bodo odločili, ali se naša s tolikim hrepenenjem in žrtvami stvar-jena država obrani ali razbije. i ^ * Brez vlade, brez obrambe. Zgoraj poročamo o poročilu beograjskega »Preporoda« o zaroti na Hrvatskem. Vse to, čeprav ne tako podrobno, je bilo znano že tudi poprej, zato je demokratska stranka zahtevala, da se še pravočasno z močnim kurzom prekrižajo računi Radiča in njegovih pomočnikov. Tudi radikali so za vse to dobro vedeli, toda na ljubo svojim' Strankarskim1 in' osebnim interesom so pričenjali borbo proti drža- vi zvestim elementom, z Radičem tn ostalimi pa so se »sporazumevali« ter jih podpirali. Ko so uvideli, da s sporazumevanjem' n« bo nič, da napram Radiču, ki je sam' prevarant, tudi Pašifieve ma-kjavelistične metode nič ne pomagajo, so pomolili Radiču in separatistom pod nos strašilo v obliki »amputacije«. Bili »o tako naivni, da so mislili, da se bodo separatisti tega prestrašili. Efekt je bil popolnoma nasproten od onega, kar so pričakovali. Radič in separatisti bašho čejo amputacijo, oziroma razbiti n 0 države. — Z »amputacijo« so separatiste le še bolj podkrepili, na drugi stra* ni pa so izzvali s tem geslom tudi ®e Srbi samimi močno separatistično £wa nje, ki danes preti prerasti celo trezn& radikale. Toda čeprav so se s njem« že enkrat pošieno blamiral« sedaj poslužujejo ponovno strašeni8-nistrski svet in imunitetni odbor st&. cer sklenila izročiti Radiča nodišcu, da v poučenih političnih krogih v P gradu se javno trdi, da je tudi to sa strašilo. Radikali sploh ne mislijo re9 nastopiti proti Radiču, ampak so ve?* aretaciji vrgli v svet le zato da bi Pr® plašili Radiča in separatiste. Na ^ strani pa bi s to vestjo radi klerikalce in muslimane ter dosegli« ® bi posebno prvi pretrgali zveze z čem in ustoplli v Pašičevo vlado. D® bo Radič te grožnje prav tako malo ®“ strašil kakor grožnje z amputacijo, jasno. Radič ve, da so radikali preni^' h ni junaki in prevelike kukavice in biči, da bi si res upali nastopiti odloc® proti njemu in tako kakor zahtevajo J®' teresi našega jugoslovenskega naroda 1 države. Vsled tega Radič dela nemoteč naprej in bo delal toliko časa, da bo v* pripravljeno in že prepozno rešiti n®® državo. Radikalna vlada danes ni da, ampak samo eksekutiva radikalu® stranke, zato je naša država brez obral® be. Če bo prišlo v naši državi do dog0®* kov, ki bodo lahko usodepolni, bo za ^ dogodke odgovorna gamo radikal0*1 stranka. ' 1 * Radikalna disciplina. Pred par dtf*1 vi smo poročali, da slovenski radikali ®9 delajo nič drugega kakor intrigif®^, drug proti drugemu in da v strani tfploh ni nobene discipline. Da je to ref* nica, dokazujejo tudi sobotne »Jutranji Novosti«, ki popolnoma potrjujejo ri8»® trditev. Radikalno glasilo prinaša l®*-vo kočevskih radikalov, v kateri odlj#’4 no zanikajo, da bi bil za nje merodaj®* ljubljanski »Akcijski odbor« radikal® stranke. Kočevski radikali tudi Prft< vijo, da m mnogo starejši & go ljubljanski in da vsled tega ljanlski nimajo nikake pravice, dajanj jim kaka navodila ali ukaze. Oni so srezka organizacija samostojni in lah^ občujejo direktno z glavnim odbot«^ NRS v Beogradu. Akcijski odbor ingererico samo nad »novimi organizmi jami«. S tem so kočevski radikali odl°\ no odpovedali pokorščino Ljubljani »" javno priznali, da zanje ljubljanska dikalija ne obstoja. To je res lepa dis^ plina Doslej smo mislili, da so med *•*! boj kregajo le posamezni radikali, pa vidimo, da se kregajo tudi njih0?* organizacije druga z drugo. Baje . ja hud spor tudi med mariborsko 1 ljubljansko radikalno organizacijo. ® lepa disciplina in lepa stranka! f teraso v plitvem useku ter jo potem zavije proti zahodu v dolino potoka Kostanjevice, ki tvori najlažji prehod iz porečja Mure v porečje Drave. Tudi naš vlak sledi njeni smeri. Proga se vzpenja polagoma na nasipih, ki jih predirajo večji in manjši že izgotovljeni prepusti, in po usekih na pobočje Ka-menščaka. Betonska dela izvršujejo v državni režiji večinoma Ličani, ki SO 7tcl nje zelo sposobni. Na tem mestu se odpira potniku lep razgled na specijelno Ljutomerske gorice. Na vzhodu se beli razkrižka cerkev (že v Medžimurju); bliže stoji na raz-rastku goric Spodnji grad, nekdanja last gospodarjev Ljutomera; ža njim se vlači dolgi hrbet Slamnjaka, pred nami pa sameva na vrhu hrlbr čigar severno stran pokriva bukovje, »zid« Ad-montskih gospodov, ki vedo, kaj je dobra kapljica. Po tem »zidu« — t. j. zidana hiša v nasprotju z nekdanjimi lesenimi ali iz blata zbitimi kočami, je d°bil ves vrh ime »Železne dveri«. V ozadju nas 'pozdravlja cerkev Jeruzalemska, kjer sladko vince raste, in’ razgled na njo nas spremlja še dolgo časa. Povsod rta teh' vrbovih1 iri grebenih' se belijo koče in »zidi«, štrle jagnjedi v nebo iri Se zelene vinogradi. Naš vlak drdra tefimo fe nevsiljive lepote. Polagoma narašča višina ztasipa iri pri precej VeMkeiri, 5a Bedogotovlje- »a kV« Podpirajte Jug. Matic* in po vijugasti cesti v gozd »kačje & be«. Za temi se dviga hrib Radona®, ščak; v eni izmed številnih »grab«< ga razrezu jejo, stoji rojstna hiša sla^a ga Miklošiča. Tod nalikuje proviz01^, proga pravi gozdni železnici. Zavoji ^ ostri, vzponi precejšnji, useki ozki i® - ^ jevje dreves se dotika našega vedno ^ hajoeega dimnika. Kmalu pa smo ^ bu gozda, odkoder se nam odpre ra^jj' na progo, ki teče po potočju nad proti zahodu. Na jezu nekdanjega. ^ koga grajskega ribnika so postav^1 rake za Ličane. Mahoma se pred & ^ dviga rdeč nasip. Tukaj prekorači-.^ ležnica dolino Kostanjevice. Za to sl .g( mali potok, ki ob deževju silno HaT , kopljejo posebno strugo, ki bo PrC Q(jj nasip v 50 m dolgem propustu, z prtino 23A m, največjem cele proge, g terijal za nasip se dobiva iz hriba, ^ tvori razvodnico med Muro in D1-a^g ^ v katerega kopljejo Rusi-begunci ^ globok in 50 m1 širok usek. Prem ^ 0 ^ tega se porabi 120.000 kub. nietr nasip preko doline Kostanjevice m ^ ge, 50.000 m* pa še ostane. Hrib se iz plasti ilovice, za Kamenšček znaci ga rdečega prodca, konlglomerata iri »ka. Zato se je opustila tudi vsaka mi na predor. Poleg mostu preko^ _ ta - Žerovinski - usek najveeje teM* Dnevna kronika. Kraljeva brzojavka vojnemu mini- 8 fu. Po sprejetju vojaškega zakona v uarcdni skupščini je odposlal vojni minister kralju na Bled brzojavko, v kate-ri mu sporoča, da je vojaški zakon defi-n iVno sprejet. Na to sporočilo je odgovoril kralj s sledečo brzojavko: »Z za-°voljstvom sem vzel na znanje, da je 2»kon o uštrojstvu vojske in mornarice 8Prejet. Pri tej priliki vam izrekam svo-najsrčnejšo zahvalo za utrditev in Razvoj naše vojske, kakor tudi za izbolj-materijalnega položaja oficirjev, Podoficirjev, ki so mi tako pri srcu. S ® zakonom in ostalimi koristnimi u-*^Pi, ki ste jih podvzeli skupno s svoji-1 tovariši na vladi, ni samo postavljen en temelj naši armadi, ampak je tu-haši domovini podana garancija za 1 ITi’ ^ ^nsiguran le onim, ki si ga ko ohranijo. — Aleksander.« “7 I* postne službe. Za poštarja pri _osti Maribor 2 je imenovan začasni w „ Miroslav Belina Odpravniška /fa pri sv. Bolfenku pri Središču je deljena poštnemu pomočniku Francu rablu, v Planini pri Sevnici Rozki Za-•p aJškoyi, v Vitanju Ljudmili Gučkovi remeščeni so: poštarica VI. razr. Mira >il ln®Fova iz Rogatca v Maribor, Veko-av Sturm od Sv. Lenarta v Slov. gor. v &°q’ Radgono, Franc Urbič iz Maribora lr> • Lenartu v Slov. g., Dragica Rebu 'va iz Maribora v Rakek. Poštni Službi (Perf6 0^Povedali začasni poštarici Vikt jev °n^°Va v Ptuju in Antonija Pungar- * v. Mariboru. Začasno je upokojena l>on^ncaKrista Schreiberjeva v Mari-Kezkn •2ta^n'° «te upokojeni: uradnica SoržnL- avčičeva v Mežici in Marija ^vCeli, femirt -r, 0?r,e^ župnika Volčiča. Iz Brezna poerek"6 : Veličasten je bil v petek V r, Po®asrečenega župnika Volčiča, ribor -ra? a ^°tina od meje tja čez Mapa n f1 zaRtopana. Spremili so ga do.« a ,2ai n3i poti v zelo obilnem številu Cer,a?1 ^uPljani in bližnji okoličani. V vi g« je poslovil od njega kot svoje-'iafo?*6 •’eg'a učenca in poznejšega pri-J *• dr- Medved. — Ni ga bilo oče-/ ne 'bil° rosno, ko je povdarjal eg® dobrote, ki jih je stresal na strani. P0 obredu v cerkvi se je _«2vila doiga povorka. Na slednji poti , 3e nepozabni se ustavil pred svojim ,uPniščem. Tam' mu je zapelo pevsko flrUštvo »Velka« iz Podvelke, (katere ^ član je bil umrli), ojačeno s tujimi ‘r^ci »Vigred še povrne«. — Ob grobu « govoril zadnje besede rajnemu v ime-■Ji ^upljanov župani brezniški g. F. Jen-Sr* tovoril je iz srca vseh navzočih. — ^učitelj gosp. Hren mu je v kratkem itol0^ zadnje pozdrave kot na- ^duerriu delavcu in narodnemu sotrpini ' Ko j« vzel slovo v imenu šolskih *bol nadučitelj g. Krajnik, je pevski ianhi« lopi pogreb z »Blagor tudi +?,e®i zemlji, h katere svobodi ki f i Pripomogell :[^ 7" K umoru v Ljutomer iwranglovec), ki je bil radi np*ora gospe Ganusov in njenega *eda • <*enemi ® «lugo aretiran, je bil lzPušoen, ker je dokazal svoj alibi, goto^ Pa, glede 'katerega je danes že iaJ/V10* da je morilec, bo izročen okrož-:l, .11 sodišču. Poročali etrno »voj- čas, da w K*1 ojuu iyvoj C ah, 8luga okraspan po licu in prsih, ne -ka • povedati, od česa. Pri preis- j, ^ tflVnl n HLamii OATra 1\4 f»«v •*« !»ohti trupla Ganusove pa so za njenimi tPraiu oe>le t<>8e kože, ki jih je pri tkanju izdrla. Tatvina konjske opreme. V Poči na 6. julija je bila ukradena iz «d 5. ■temi; 26 admiontskega posestva v Gornji idv ^0lll konjska oprema iti sicer ena ;£fi0vprežna, takozvana prsna oprema. - °vprežna je okovana z medenimi oko-|h . '“^»vprežnla pa s ponddanimi okovi, In ^ 80 i° bržkone spravili preko me-^* ^edkakor po, j© mogoče, da jo bodo »Praviti y denar tudi pri pas, i ecl Nakupom se svaril cB_ opis nekega sarajevskega Sloven t© ., v<^*v klerikalca, ki se zgraža — čuj o'**1, — uad tem, da so infel. nčitel jiščniki o priliki zleta v Pi^.6^0 ®tt»ke v) državttih barvah' ter brobvii.: a to izzivanje in kom- ^Z. ranje Slovencev, tvi — tujini. Da- ŠkandaL Sobotni »Slovenec« pri- škega igralca, ki je na igralskem kongresu v, Splitu izjavil, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Tako daleč smo torej prišli, da pomeni nošenje znakov v državnih barvah slovenskim klerikalcem Izzivanje! Da smatrajo slovenski klerikalci Sarajevo za tujino! Da napadajo poštenjaka, ki sl upa Izjaviti, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Ali so klerikalci tudi y Avstriji smatrali avstrijske državne barve za izzivanje? In končno, kaj dela tisti klerikalni Slovenec v Sarajevu, če jc tam tujina! Ali ni nikogar v Sarajevu, ki bi mu pokazal pot v »domovino«! Na Hr-vatskem, v Srbiji in drugod po naši državi je uslužbehih na tisoče in' tisoče Slovencev. Kaj bi rekel »Slovenec«, če bi Hrvati in Srbi osvojili njegovo stališče in te tujce pregnali iz »tujine«, kjer jim odjedajo kruh, v »domovino«! Škandal je to in višek jezuitske nesramnosti, katero bi bilo treba kaznovati z navadnim pasjim bičem. — Jadranska banka v Trstu. Minister Markovič je odklonil izvolitev v upravni odbor tržaške Jadranske banke. Pričakujejo isto od dr. Marinkoviča Dopisi. Libeliče. (Veselica v priti požarni brambi.) Dne 15. julija tl. še je vršila tu velika vrtna veselica v prid nabavi gasilnega orodja. Veselični prostor je bil nabito poln. Z veščo roko okrašeni paviljoni in v njih pripravljena okrepčila so očarala vsakega obiskovalca. Obilno-številno so nas posotili sosednji Dravograjčani in Gušta-njčani. Njim in odposlancem iz Vuhreda gro posebna zahvala, ker so s točnim prihodom in častno udeležbo omogočili slavnostni sprevod iz Dravograda v Libeliče. Le sončni prostori »Pod orehom« so žal ostali prazni ker so gasilci iz Prevalj (devet) in Sloven jgradca baje zamudili vlak (glej vozni red!!). Uspeh prireditve jc bil nepričakovano zadovoljiv. Zahvaljujemo se vsem sotrudnikom, zlasti pa gospem Justnikovi, Mileni Močnikovi, Šercerje-vi, Mencinovi, Najbržovi, naši Trezki in dr. ter udeležencem: gg. Grizogono, Remec, gospej Pušnik in drugim, kateri so nam: radevolje pomagali z nasveti in dejanjem. Tudi pivovarna Gotz in odvetnik g. dr. Miiller so nas prijetno presenetili z znatnimi darili. Izrecna hvala pa Vam tovariši Guštanjčani z načelnikom gasil, župe tov. Šaferjem irt Dravograjčani z načelnikom tov. Grizogonom ter predstavnikoma poh oblasti v Slovenjgrad-cu in rodbini Kepa iz Pobrežja! Spoznali ste naše zlo, pa tudi našo iujč m dobro voljo, mi pa v Vas neustrašljive in zveste sosede in tovariše! V skupnosti, medsebojni opori vidimo usp3h, moč in napredek. ■ • ■ ..■> Mariborske vesti. Maribor. 23. julija 1923, m Smrtna koša. V soboto popoldne je umrl 3-letni sinček g. notarja Sevnika, Bojanček. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! m Osebna vest. Ostavko na državno službo je podal. okr. sodnik dr. Milivoj Jenko v Mariboru. m Studijska knjižnica je za časa počitnic odprta dnevno od 9. do 18. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu. m »GLASBENA MATICA«. Zaradi nastopa, pri katerem mora sodelovati cel moški zbor, prosim vse gg. pevce, ki so tukaj ali kje v bližini in ki še i nadalje hočejo ostati člani zbora, da pridejo gotovo v torek ob 20. uri v. društveni lokal. — Predsednik Arnuš. m Stare knjige, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v, Mariboru, Narodni dom I. m Društvo za podporo revnih učencev je sprejelo od lesne trgovine »Drava« znatni znesek 1000 K in od g. trgovca Jančiča najdenino za srebrno uro v znesku 80 K. Najtoplejšo zahvalo izreka Društveno vodstvo. m Čegavo je kolo? Pred par dnevi je bil aretiran v mariborski okolici nek možakar, ki je osumljen raznih tatvin. Pri njem so našli tudi moško kolo znamke »Premier«, Cikle Co. itd. Kolo izvira bržkone od kake tatvine. Lastnik naj se zglasi pri policijskemu komisarijatu V Mariboru. m Lep zaslužek se nudi vsakomur, ki da svoje stanovanje, sobo, posteljo ali divan na razpolago razstavnemu odboru za čas od 15. do 26. avgusta. Prijavite se takoj v razstavni pisarni, Cankarjeva ulica 5, pritličje, desno. m Kavarna v mestnem parku. Dnevno koncert od pol 17. do pol 19. ure in od 20. do 24. ure. Sladoled in domače peciva , - - -. ■■■-. -t ii .■ nerjeve opere »Tarinhiiuser«. Na gromo« vito ploskanje je dodal še dve pijeci, iflj sicer priljubljeno Parmovo koračnico »Mladi vojaki* id izborno ter šaljivo lastno skladbo >.Die Bnuernlioehzcit«, Gospod Omolec ne razpolaga samo SJ čudovito tehniko na glasbilu, ampak njegova proizvajanja pričajo tudi O izvanredni muzikalnosti; .levcc je na Svc« jem glasbilu. Sloves, ki ga ima, je vsled. njegove velike zmožnosti povsem ute« meijen in ozira 'se lahko lia lepo število koncertov, ki jih je priredil tudi pred iz« branimi in naj višjimi krogi. Citraškemu klubu želimo, da krepka! apreduje na započeti poti ter da kmalu' zopet priredi koncert s sodelovanjem svojega častnega člana, umetnika gosp. Omuleca ter tako razširi krog prijateljev iu ljubiteljev tega lepega glasbila. Med poslušalci je bilo videti posebno veliko strokovnjakov, tako opernega odjo g. Mitroviča, skladatelja g. Parmo, kapelnika g. Frischa, osiješkega glasbenega ravnatelja g. Ungra, opernega kapelnika g. PiecHyja, opernega pevca g. Rumpla in druge. E. B. —n— x Člani kluba »Grohar« se opozarjajo, da je treba poslati dela, namenjena! za VII. razstavo najkasneje do 8. avgusta t. 1. aa naslov »Induatrijsko-obrtna! izložba v Mariboru«, Cankarjeva ulica (Dekliška ljudska in meščanska šola, pritličje, desno). Objave. § Društvo odvetniških iri notarskih uradnikov v Mariboru sporoča svojim rednim in podpornim članom, da se vrši v petek dne 24. julija tl. ob 18. uri zvečer v, restavraciji pri Stari pivovarni (Halb-widl) v Mariboru v Jurčičevi ulici skupščina, na kateri se bode razmotrivalo pokojninsko zavarovanje, določbe zakona o zaščiti delavcev, vršila se bode volitev 4 zaupnikov v borzo dela in sc bode skle palo o »Spomenici« na razne oblasti gle de zaščite stanovskih interesov odvetniškega in notarskega uradništva, sklenil se bode odločen protest proti nastav-ljaanju državnih penzijonistov po odvet niških in' notarskih pisarnah itd. Vabimo na polnoštevilen' obisk, ker se bodo obravnavale važne točke, ki so življen skega pomena za obtsoj vsega uradni štv-a po odvetniških in' notarskih pisarnah. Pristop imajo le redni in podporni člani. Glasovalno pravico imajo redni člani, posvetovalni glas pa podporni člani. — Odbor. § Narodna čitalnica v Slovenjgradtu priredi dne 5. avgusta 11. popoldne ob' 3. uri v mestnem logu pod Druškovičevjm kozolcem ljudsko igro »Rokovnjači«. To ign velika ljudska veselica z izbranim sporedom!. Na programu je poleg drugih zanimivosti Srečolov iu ples. Pri prireditvi sodeluje Salonski orkester iz Slovenjgradca. Ker je čisti 'dobiček na-nieajen’ nfflbav^ knjig za luk. knjižnico, Se prosi in’ pričakuje številnega obiska. Okoliška družba pa se naprošajo, da tal Kultura in umetnost Citraški koncert v Mariboru. Pohvalno je, ako ljudje po dnevnem naporu posvečajo večerne ure muziki, se združijo v klubu in pridno vadijo, da prirode poslušalcem nekaj lepih ur. Tako se je v Mariboru ustanovil citraški klub, kojega prvi nastop moramo v vsakem oziru označiti prav dobro uspelim. Zal se je morala predstava radi slabega vremena vršiti v prostorih Gamibrinove dvorane, ki so pa bili z ozirom na mnogoštevilno navzoče občinstvo dokaj premajhni. .Vzpored je bil primeren svoj šivu citer, ki ji bolje pristoja lažja homofona muzika, dasi morejo virtuozi, kakor n. pr. gospod Omulec na tern instrumentu jako učinkujoče izvajati tudi klasične in težke moderne kompozicije. Pohvalno moramo omeniti skupno igranje 14-ih citer, -ki je bilo precizno, kar se more doseči zgolj po mnogih trudapolnih vajah Prav dobro so se s citraškim zborom združile obe vijolini, vijola, vijolončel in baskitara. Vsem proizvajalcem in o-sobito prezaslužnemu in nobenega truda strašečemu se voditelju g. Bauerle gre vsa hvala. Navzoče mmogabrojno občin stvo je dalo duška z intenzivnim ploska-njem. Prva točka vzporeda je krepka koračnica (Kavalirska koračnica) za citraški kor, baskitaro in glasovir; tej je kot druga točka sledil citraški tercet špremljevanjem kvarteta na lok; to točko so jako dobro izvajali gospoda Rogač in Grein ter gospodična Rjgač, na dalje solo (Waldrauschen) za citre na lok (proizvajal g. Bauerle) s spremijo vanjem’ treh citer, in solo za čalo, izv; jal g. Bauerle s spremljevanjem' citer. Klubov načelnik g. Preao irt virtuoz g. Omulec ista izvrstno izvajala duet (po deželska in koračnica); citraški zbor, dve gosli, vijolončel in baskitara izvajal je učinkovito operni potpourt' m krasen valček z ritmično sigurnostjo v skup nem! igranju in dinamični odglasbl. _ Višek koncerta pa so tvorili solo'zvo di znanega virtuoza g. Omuleca. Umetnik jo igral težko fantazijo iz opere »Bo heme« od Puccinija, potem venec pesmi a) Slovenske narodne pesmi, b) Koroške pesmi; nadalje »pesem večernici« in Šport. Nedeljske nogometne tekme v Zagrebu. Zagreb, 23. julija. Včerajšnje tio« gometne tekme v Zagrebu so končale 4 sledečimi rezultati. »Gradjanski« proti Concordia« 4:0; »Hašk« proti »Ilirija« 3:0; »Kroatia« proti »Slovan« 2:0; »Vi«, 'ktoria« proti Železničar 2:1. : Rapid I. : Maribor I. = 0:0. Z nodel j«! siko tekmo sta zaključila naša stara rivala poletno sezono. Rezultat je povsem*, realen in' odgovarja poteku igre. Igraj«! bila enakomerno razdeljena na obestra-r, ni, protivnika sta si bila enakovredna j vznemirljive situacije so nastale pre€j enim kot pred drugim' golom. Nekolik« počasen tempo se je čele v finisku zvišaLi Na obeh straneh je bila obrania kot celo-'j ta boljša od forvvarda. Rapid čuva šaj vedno zvesto svoje tradicije in jo sekaj le visoko, -kar mu delo le ovira in mu donese zaželjenega uspeha. Mar. je pori kazal vsaj v tem napredek, d® si je, priri svojil prizem«ki sistem. Manjka mu pa še kontakta med posameznimi linija Forwardu Maribora je ovrl hitro komlldhi nacijo slab stoping. Rapid je bil v ten*] boljši- (zlasti Ferk). Posamezniki so v svoji običajni formi in so se potrudili.;] Le Simončič je bil v drugem polčasu pasivni resistertci, kar mu pa kot ml mu igralcu prav nič ne pristoja. Sodni^j g. Franki je vodil igro skrajno slabbl.4 Slaba stran so mu predvsem offsaidi.< Obam strankam je prihranil po dve 11H m. Maloštevilna publika često ni soglari šala z njegovimi odločbami -* iflito po^ sem upravičeno! m : Rapid res. : Maribor reš. = 2:4 (2:1)]'! Predtekma. Živahna In fair igra z h-itrer menjajočimi se napadi. Zal igrata še obe moštvi pretežno igro po zraku. Če ««.-privadita moštvi sistemu prizemue kon*--binacije v kratkem1 podajanju žoge, bosta imela oba kluba mnogo polnovrednega nadomestila za prvo moštvo. Nat obeh straneh sta zlasti ugajala center«. halfa. Medtem; ko je bila obrana Rapid«' boljša od Mariborske, jc bil Mar. napad nevarnejši od napada Rapida, Na vsak# strani rezultira po eno gol iz 11. m. -*• Sodnik g. Planinšek dober. La Industrijsko-obrtna vzorčna IzBožba v Ma* riboru združena z vinarsko, vrtnarska omel* niško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Na veseličnem prostora še odda i« eno zabavišče. Reflelrtamtl naj še ogla«e v pisarni razstave, kjer dobe podrobnejša pojasnila. . , Vsa pojasnila glede raraiave d«i« flo pisarna razstavnega odbora v Marii- boru, .Cankarjeva, ulisa. tel* čt, 325. »s* xmim 4 9UnsŠTf'7& julija" 1923- ttioop na'3 ge blagovolijo obrniti .vsi iji- >ereseati. . i*q;ujn<$\>&t‘4$h'V.ŽŠItl»MMvh*. Izpred sodišča. 'j »Tvoja Smrt mora biti...« ■! i f • Dne 6. februarja se je vračal poSeSt-Iniški sin1 Jožef Zakolšek iz Zakla, okraj Ptuj, s svojimi tovariši s »preže« pri posestniku Satlerju v Jablancih proti Zaklu. Tam' pa so srečali več drugih f mitov, ki So jih pregovorili, da so šli nazaj k Satlerju. Blizu Satlerjeve hiše sta jih čakala 27letni delavec Jakob Pajnkiher iz Strajne in 261etni delavec Simon Jus Iz Hodnega vrha, ter še več drugih fantov, ki so bili oboroženi s koli inJ kričali »hura«. Pajnkiher je kričal, da morajo Zakolšeka »zaštihati«. Vsled tega se jo Zakolšek s svojimi tovariši spustil v hcff proti Zaklu. Doma jo vrata zapahnil iS se skril v soibi. Za njim pa Sta prva pridrvela Pajnkiher iti Jus in najprej odprla hloVria vrata. Ker pa tam nista Jia-Sla proganjencga, teta prišla pred vežna Vrata, vrgla krilo vrat, s pomočja palic iz tečajev ter vdrla v vežo. Pri teh sta grozila; »Kje je, Tvoja Smrt rnlora biti. .Gospodar Miha Zakolšek’ je zakričal, da bo vsakega, ki še približa k sobnimi vra-tam, udaril B sekiro. Napadalca sta fee jradi te grožnje ustrašila Iti opustila svoj Kamen vdreti v stanovanje. Udrihala pa sta nato palicami po oknih’ ii£ razbila osem! šip. Oba raaaerajačni prianata, da feta udarila 8 palicami po vežnih vratih, tako da je padlo eno lerilo s tečajev. Da »*bt razbila kake šipe, tajita, kakor tudi, ‘da Ki delala kako nasilje. Pajnkiher Iri ‘Jnd Sta tila obsojena radi hudodolstva ^arvffega maSiletva vsak’ Ha '4 mesece tcž-'ke-ječo. VSurov slfi. 1 Med ’431etflim posestnikom Josipom! 'Bettko iz Gornjih Črtit, okraj Murska iSobota, in njegovimi 63 let starim očetom [Stefanom! Benko je prišo že ponovno do (^prepira, kor noče oče izročiti sinu posest-,Va. Pri rasagrajanju pa pomaga tudi stia-l;iia Karolipa Benko, ki je že lassko loto bila kaznovana, ker; je poškodovala taista. Siniu pa je oče takrat odpustil, Dne 14. aprila jo začela spet snaha prepir. — Najprej je ona prijela tasta za lase in ga lasala par minut. Potem je prišel njen mož zraveri ter začel svojega očeta uh-■1 jati. Zvečer, ko se je spravil oče k počitku, ga je sin znova prijel sa usesa m sicer tako, da je stari Bonko začel takoj krvaveti. Surovi sin, ki taji, da bi z očetom' grdo ravnal, je bil obsojen na 1 teden ječe. Cigani iri gramofonske plošče. Dne 29. junija okrog J49. ure zjutraj so prišli 461etni Emerik Bogdan, BUetui Josip Bogdan in 36 letni Ivan Bogdan, vsi cigani v Goričanih, okraj Lendava, v gostilno Ivana Vučko v Gornji Bistrici, okraj Lendava. Ostali so tam približno Vi ure. Pri odhodu iz gostilne se je začel edeti od ciganov pogajati z gostilničarjem, da mu napravi lopato za kidanje snega. Ostala dva cigana pa sta naglo odšla iz sobe* Kmalu po odhodu ciganov pa jo opazil gostilničar, da mu je izginilo 10 gramofonskih plošč v vrednosti 5000 K, ki jih je še isto jutro videl v omarici na klopi gostilniške sobe. Vsi trije cigani so bili kljub tajenju obsojeni Vsak na 2 meseca težke ječe. Surovo fante. Dne 23. maja popoldan Se je pomikal pogrebni sprevod umrlega otroka trgovca Franca Magdiča v Ljutomeru mimo gostilne Josipa Hefndl. Pri vratih je stal 181etni usnjarski vajenec Franc Komar iz Gornjega Kamenščaka, pokrit s čepico ter jo smeje ponovno zakričal: »Zdaj ga nesejo« In »dominusl vobisieum«. Zasme hoval je toraj javno iti pred več ljudmi obrede y državi priznane rim. kat. cer kve. Prizna dejanje, izgovarja pa se s pijanostjo. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen' radi pregreška po § 303 k. z. tia 1 tedeti strogega zapora. Poslano.* Širi se govorica, da SenS jaz zakrivil aretacijo g. Walischa. To tie odgovarja resnici iti je podlo obrekovanje. Vsakega, ki me obrekuje, opozarjam, da' ga bom Scdnijsko zasledoval, Studenci, 22. jul. 1923. ..: / Nahtigal. *) Za poslano uredništvo tie odgovarja. Mala oznanila. Službo Išč® prodajalka z sedemletno prakso za trgovino jestvin. — Govori slovensko, nemško in italijansko. Ponad-be: Stekar, Jesenice ob Savi, 1608 Sprejmem 5 do 7 boljših gospodov na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava ,Tabora*. 1505 Staro pohištvo se radi selitve po jako niiki ceni proda. Cankarjeva ulica 2, pritličje. 1506 VI dobita poStnl paket fran-ko povjod: 1 fini med. konjak, 1 hol. liker Levert, 1 Co-infreanki liker, 1 Triple secc; v. Anica Trami, Marib^ Grajski trg 1. Podpirajte slovenske tvrdke! Mihel Zevsom ■ lild'® -i ■ - KRAUEV TEKMEC. goapod, —1 — oje j,« — je otlvrHil kralj^ i;ako izrazitim zaničevanjem, Pida je občutil d’ Etloles kakor zaušnico, [fcaterai m)n! je splala Vsa kri k srcu, da je fi>o!ble«feL —> »Dovolil aemi ^.obrniti Se do kralja,« 'jei odgorvoril d* Etloles, <— »ker po-am' onega; ki mi je uplenil ženo.« — Tn1 erepo je gledal kralju v obraz, tru-;deč:se, da min z dobro igrano mimiko do-, da ve, da je oni, ki mu je ugrabil •oigo kralj Ludvik XV. sam'. — 'Ali kralja to. ni! vznemirilo invbladno 'ejodvirSiit.Jia to: ' . »Sploh, •— goarpod, 'kaj Hočete vi praV-prav, lcoga^mlničite,, koga hočete aEStil«— ' iNa to Hatančno, kateigorično vprnSa-tje ji^biloi treba tndi kategorično odgo-tvVoritv'—Ni bilo yeč časa za mencanje, i#w uSHilčaft je. — ' fr ';^Seveida ni amel a»tl>*«d daleč ina »liti, Sila bi obdolžil kralja feamega, to bi se ijpeikliO, da hoče zaigrati Bvojo glavo, — kajti kralj sc je kazal tako mirnega, hladnokrvnega, da se je gospod davčni ^prejeaflfiik’ -aačelf izpraSevaiti, ali ne za-rj^eduje napačne poti, ali ni morda res rttpalj čifeto ■flekTi^ cah odvedenju ^jego^e :o,'fw^ajev, JcoKko ki jih’ ni znal, in! vedno bolj se je vznemirjal d’ EtioleS. — ■. i Da, — kaj sta nfu vendar pripovedovala onadva pijanca? — Zakaj mu je Berryer ugrabil ženo, kake vzroke je imel za tol — In — če bi bila pijančka sanjala vise to? — Če je cela pripoved le fantazija vžitega alkohola'? — Če je tudi Berryer nekriv, če tudi Berryer lahko taji, — kaj potem? — 'Kdo je potem)- ugrabil njegovo ženo? Ker edino to je bilo gotovo, da je njegova soproga izginila, in on ni sanjal, ni se.mU bledlo. — Vsa ta vprašan ja so se bliskovito gomila po trudi)ih možganih. — Medtem! pa jo moral še misliti, kaj Saj odlgovori kralju, kako mu naj dokaže, da se ne'pusti zasmehovati, ako bi LudvVk XV. hotel tajiti In ne pri poznati Svoje Sokrivde. — Odgovoril je hitro: " »K&j zahtevam, sire, kaj prosim? -~ Pravico. Zadoščenje. —< Ko^a obdolžu-jem? — Berrjyerja!« — Medtem1 je pa opazoVal kralja ln gledal, kak utis napravijo besede, katere je bil izrekel s preračunano počasnostjo. — Mislil je pa pri sebi: »Hočeš Vse jasno, — še črko Ha i. — Evo — tu jo im'aš! — In sedaj, sire, vidite pač, da vem vse in’ da bodeva sedaj midva poravnala najin račun, — sire, — sedaj bodeva obračunala!« — Pri zadnjih besedah d’ Etiolesa 'je kralj pogledal s takim začudenjem in nepetvorjenim presenečenjem, da je bilo videti, da smatra d’ Etiolesa resi za blatnega. —- D’ EtioleS je 'to opazil in pretresla ga je do grozo kraljeva mirnost, nevednost osuplost iri da ga je oblil mrzel pot. Kralj pa je, kot da laistnim1 ušesom ne ver jamo, ponovih »Policijski povelgnilc, •— policijski po-■Veljtiiki^.to je pa vendar nekaj čudfli.> ga.« — ■ , W< toHi-= trenutlču. pa, ^akor da ga je priklicala tfevidna moč la Kot datlji 1S1 'sami nevidno prisostvoval pogovoru tsr spoznal pravi trenutek, da se prikaže na pozorišču, — jo vstopil Berryer, policijski poveljnik ter ee ustavil par korake v pred kraljevo pisalno mizo. — Njegovo ponašanje je bilo skrajno mirno in dostojanstveno. — »Zlomka, vi prihajate, pa res v pravem trenutku, Berryer,« — je vzkliknil veselo kralj, — »slišali bodeto nekaj..« Berryer se je molče priklonil, — a pogledal je kralja tako izrazito, da je ta razumel, da je policijski poveljnik prisostvoval skrit celemu pogovora in da ve, kaj je na celi stvari.— D’ Etioles tega pogleda 51» prestregel, in pojmiti je začol, da je igra izgubljena; ta misel sama ga je popolnoma potrla. — Kralj pa je še zmiraj šaljivo nadaljeval: »Veste-li, Berryer, da se zali St va od mene vašo glavo?« — »Oh, oh,t — se je začudil Bvrycr. — >Tn vendar moram reči, da mi je mo.ia .glcva jako draga. Re=, priznati moram,« — je smehljaje pristavil, — »da imam to slabost, — jaz imam svojo glavo jako rad!« — »In’ veste, česa se vas obdolžuje?« — je vprašal kralj smejoč se. -- »Mene so obdolžuje?« — je vprašal nato Berryer ter namršil obrvi v jezen izraz. — . j •• Kralj je prikimal z glavo. — »Prosim odpuščanja, sire, — ali kdo me obdolžuje?« — Brez odgovora je kralj le S prstom pokazal na d’ Etiolesa. —■ Berryer se je obrnil proti d’ Etlolešu, katerega je dozdevno še-le tedaj opazil. — Premeril ga je S skrajno zaničevalnim prezirom', potem' pa izustil prav inSo-lentno: »Gospod?« — : Nato Se je pa, da še bolj pokaže svojo preziratfje, kratkomalo obrnil in pokazal d’ Etiplesu hrbet, kot da je prenizkotna osaba, da bi1 Se »ploh ž gijltni raagovarjal, ndciLlULILOJJia O ° J — ali pa da bi sploh upošteval kako dolžitev. — D’ Etioles se je kar tresel pri tej * litvi in čeprav ni bil eden izmed po£tt.(j ■nih, je vendar spoznal, da mora stop' proti policijskemu poveljniku, ki y zadovoljil z zaničevalnim pogledonK ^ ošabno skomignil z ramami, pa oi»ef ^ »Tedaj sem gotov, da moja glava ‘ nevarnosti.« — i »Ne smejajte se, Berryer,« — je povzel kralj, in se posmehovalno n8, ^ dfl, — »ne smejajte se, ker tu gr® skrajno važno in resno stvar.« — _ Potem se je pa obrnil proti d' Eti^, 'su, ki je od jeze in’ ponižanja sti**, onemoglo pesti. — jj, »Evo vam! gospoda policijskega PoV0„i nika, — ponovite, gospod, kar ste &e povedali!«. — ^ D’ Etioles je čutil, kako se odpira P . pad pod njim, vendar je s skrajno voljo in pogumom stopil pred Berr?® tej? ga trdno pogledal, potem pa odVf kralju: v »Sire, prišel Sem’, da vaS proteini P vice.« - jJ »Dobro, goarpod,« — je rekel nato > resnobno. — »In proti komu?« — »Proti temu možu!« — ,ei D’ Etioles je izgovoril te tri bef^ $ vso Svojo razžaljeno graUdezo, 1^ „^1 razjarjen ter grozilno stegnil roko v Berryerju. — . ^ »Ta mož,« — ga je zavrnil krfl^- ^ vdarjajoo od Etiolesa rabljeno bese. ' > »ta mož je gospod policijski povelj01 pomislite to dobro!« — D’ Etioles se je priklottil, irriol®0 ^ trdivši, da vzdržuje svojo obdolžit^* i' • i (Dalje prihodnji’ □ □ Obiskujte mestni mu •delj« T CankarJevI olicl. Odprt ri«ko ®*aei ■ CJ0.-12* Tire. Vstopnin« 1 dU»»r. »