_47- Žuna je posnehalja Tralalojala! Pa ona je lehko posnehalja, Tralalojala, t Da fajno žuto janko ma, Poglejte, kak se njoj šika, Trala, tralarala, ralarala, tralalojala. Slaviček je starešina Tralalojala! Pa on je lehko starešina, .• ..., Tralalojala, Da fajni glasen gutek ma, Pa spevle ešče si iz sna Trala, tralarala, ralarala, tralalojala. Srna je posvarbica Tralalojala! Pa lehko je posvarbica, Tralalojala, Da fajn zeleni venček ma, Poglejte, kak se njoj šika, Trala, tralarala, ralarala, tralalojala. Škvorjanček je pa driižban Tralalojala! Pa on je lehko driižban, Tralalojala, Da fajne drogne noge ma, Pa Iehko skače semota Trala, tralarala, ralarala, tralalojala. Sraka je pa kiiharca \y ..'.' Tralalojala! ' i . Pa ona lehko kiiharca, Tralalojala, Da fajni beli fortek ma, Poglejte kak se njoj šika Trala, tralarala, ralarala, tralalojala. Zavec je pa pozvačin Tralalojala! - * Pa on je Iehko pozvačin, Tralalojala, Da fajne duge noge ma, Pa lejko skače semota, Trala, tralarala, ralarala, tralalojala. Maček je pa jager - ^ ^'.c^ J Tralalojala! Pa on je lehko jager, Tralalojala, Da fajne bistre tna oči Pa lehko cila na miši - -•' '••'''• Trala, tralarala, ralarala, tralalojala. Vuk je pa mesar Tralalojala! Pa on je lehko mešar, Tralalojala, Da fajne duge škratnple rtia Pa lehko kožo dolškraba Trala, tralarala, ralarala, tralalojala, Stare navade i šatrlnge. Na Janošovo (Gjanošovo) na Kj;a\x)\ jarijo (gjafijo) & pa* metnicov. Na Janošovo blagoslovljeno vino kravi davajo na krflhi, či je mleko zgObila. (To je šatringa, štera se ne sme gordržati. Vr.) — JanoŠovo vino shranijo, pijejo, či je boda. Tak delajo v Šalovcih. Na Janošovo friškivajo s krbačotti. ,,Pi*iški, friški. Zdravi, zdravi bojte v etom mladom leti", pravijo v Budincih. „Friški, friški, zdravi, zdravi bojte v etom mladom Janoši", pravijo v Dolencih. Na {{rajni inda sveta so se ešče stari bili, ešče na mešnoj poti. Stari Vorga so si zato hlače s slamov napali, ka jih ne bi bolelo. Na Janošovo so odebirali občinske sluge (maloga rihtara, vahtara). Na Jurjovo hrastovo vejko devajo vu okno, vu pšenico v sobočkoj fari i okolici. Na Jiirjovo predvečer v Tornišči cmere —^ brezovine vejke — nesejo na njivo vu pšenico, vu len, doma emer opičijo na okna, na vrata, na gnoj. Ščipek v ništernih krajih na vrata. denejo. To vse proti comprnicam. Ar je to šatringa, se ne sme gordržati. ,.,...... V nedelo, kda so k meši zazvonili, je stara s kOhajcov z ro- gatala po lapicki (piskrena velka skleca, liki lavor). l^rapance, krote so naprej prišle, mleko naliičale vu lapicko. Baba samo notri sipala melo, zmesila i pogače pekla. Tak so negda vervali v Do- lencih i indri. A ta šatringa se več ne verje. Ravnotak ne, kak se negda v Ižakovcih gučalo. Vu krotaj so compernice. Gompernica podoji kravo, krava betežna grata, 'mleko pa krvavo. Te comprnice se spravijo v krote. Te pet škrampljnov majo. Bujti je ne more. Či bi jo včasi na sto fa- latov razsekali, vkiip se spravi. Na takšo kroto ne slobodno pliivnoii. Na Lucijovo v Dolencih po Lucinji hodijo, po kokodakanji hodijo. Na Lucijovo kokodačejo, naj bi kokoši dosta nesle. Rano, že ob štiraj pridejo, drva (dve-tri prekoli) iOčijo pred dveri. Do- bijo zato peneze, grflške, jabuka. Nego zdaj že kradnejo tiidi drva. • Na drvotani vzemejo drva, pa domo bežijo, ka bi njihove kokoši bolje nesle. Števeki žena pravla, naj skalje ali prekol lQči na sedalo. Bogo je i nikdar so prej ne telko jajec meli. Se zna, da neod toga. V šoli sam pito, si ti kokodako? Mene bi že cmarili (pregnali), da sam že veliki, Deca etak kokodače: .Kokodak, kokodak, Bog daj, da bi vaše kokoši telko jajc mele, kak je vu morji, (vu grabi) kamenja, na drvotani skalja, kokodak. Bog daj, da bi vaše krave telko mleka mele, kak vu morji (vu grabi, vu studenci) vode". Po tom drva prinese deca vu kuhinjo. Tak delajo v šalovcih. Deca voni na trnaci začne: ,,Kpkodak, Bog daj, naj vaše kokoši telko jajc zne- sejo, kak na poštiji (velka cesta) kamenja, naj majo vaše krave telko mleko, kak vu mlaki vode, naj bodo vaše svinje tOčne, da ne do mogle z hleva. Kpkodak. f^ikiriki." Tak žele deca v BOdincih. Večer pred Lucinjov hodi Luca. Ženskina podoba, vu bele prte zasOkana, štera ma lice s robcami zakrito, na glavi so pa roglovje iz perja. Tak je oblečena i sprevodnica. Vu rokaj nosi tanjer, na njem svinjske oči i vile. Vu hišo stopi i muvi: ,,Boga moli, Boga moli!' Deca navadno moli. Onomi, ki ne šče moliti, se prepreti, da njemi oči vopOsti. — Na Lucinje so inda sveta žetie ne šivale, ne prale, ne prele, krflha ne pekle. Žene ne sle k sosedi, da če bi šle, bi kokoši ne nesle, svinje ne jele v tistoj _ 49 - hiži, kam bi prišle. Ta šatringa je bila negda v Ižakovcih, a rie čQti, da bi se več gordržala. Po Lucinji hoditi, pa je dovoljeno. Kačec, kač korono ma. Bela je ta, liki srebro. I^orono kače delajo poleg vodine, na sunci, na kamenji. Stari ]Qdje znajo pri- povedavati, da kače vkOp hodijo. Stari logar se je ednok vu sfl- hom potoki namero na kače, kda so vu okrogi glave vkflper držale, telo i rep vu kolombar zasukano mele i redile kačeci ko- rono. Za eden hrast se je skrio. En čas je gledao, potom med nje strelo. l^ače so pobegnole, kačec pa v kolombari po siihom potoki odleto s takšov silov, da so od kamenja iskre letele. — Kačec se rad koplje, a gda se koplje, korono na sdhom neha. Či bi njemi korono štoj vkradno i jo k svojim penezam djao, bi njemi nikdar ne sfalili, kak šteč bi je vkraj noso. Tak se guči v Ižakovcih. Kač (na K^rafni), Kačec (v Tornišči) jaboko ma vu gobci. Zlato je to. Žmetno njemi je vzeti. (Kač mora vodena kača — Natter — biti, ona ma na glavi žute fleke.) Kače. Ništerni radi pred JOrjevom lovijo kače i žive vu jeci denejo. Proti protini so prej dobro vrastvo. Kači pri toj priliki s kleščami vzemejo jezik i ž njim srp, koso zbrOsijo. Tak pravijo, ka sta vsikdar ostriva. Nego či se štoj s iakšov kosov ali srpom vreže, rana se razčemeri i žmetno zaceli. Kpčiške kačji jezik vu bič spletajo, naj njihovih konjov nišče ne zgrabi. Či kača žabo ceca i či jive štoj z botom razloči, celo kačo buje, velko moč ma te bot. Kakšteč se dva lubita, či se njeva s tem botom dotekneš, razodideta. Tak se gučalo v Ižakovcih. Vsaki zna, ka je to ne istina. Ci što prvle vidi mrtvo kačo, kak živo, nemaren de; či pa živo prvle vidi, živ, friški de. V Nedelici se tak trdilo, a nišče ne verje te šatringe. .V. Dolenci. K. J. NEGDA VU STARIH ČASAJ ... Narodna. Negda vu starih časaj Tri leta so minola, Je prav liišno bilo: Kapitan pa mi je djao: V krčmo sam rad zahajao, ,,Za tvojo verno službo Gde vince se pilo. Jaz bom ti obšit dao. Komaj si ženo zebrao, Oj dečkec mlad, oj dečkec mlad, Jo morem zapiistit', Pri meni bio si fest soldak, Casar mi je piikšo dao Pri men' si siikao sablico, Ga morem sliižiti. Doma pa liibi ženieo." 4