Posploševanje me žali
K pisanju me je nagnal odgo vor tovariša Vehovarja iz SP Dom na ugotovitve o hišnih svetih na obmodju Vodmata oziroma stanju, ki je pripelja-lo do te neaktivnosti.
Menim, da pravi vzrok, ko naj bi hišni sveti pred letom 1966 »zapravljali« družbeni de-nar v obliki stanarin za iz-boljšavo lastnih stanovanj, ni resničen. Lahko trdim, da je žaljiv.
Vedno se najde med pošteni-mi ljudmi tudi tak, ki misli le nase in se okorišča na račun drugih. Vem pa, da smo občanl z veseljem in aktivno delali v hišnih svetih, bivših stanovanj-skah skupnostih in brezplačno opravljali delo sedanjih stano vanjskih podj&tij. Tu imam v mislih dejstvo, da ,je bilo vodi-lo za ustanovitev stanovanjske-ga podjetja skrb za vzdrževa-nje stanoyanj. Tudi mi smo v funkciji hišnih svetov le tekoče in redno vzdrževali stanovanja.
¦Pa poglejmo stanje po letu 1966! Stanovanjska podjetja se ukvarjajo z vsem, kar »diši« po besedi hiša. Iz opisa poslo-vanja podjetij lahko ugotovi-mo, da poleg tekočega vzdrže-vanja opravljajo še najmanj deset opravil, ki so jih registri-rala pri gospodarskem sodigfti. Trdim, da sedan.ii hišni sveti ne delajo zato, ker zgradb in
stanovanj ne vzdržujejo podjet-ja več tekoče in kvalitetno in ker se stanovanjsko podjetje v večini primerov pojavi šele na več posredovanj. Res, da je stanarina malenkostna, je pa tudi res, da so stanovanjska podjetja (zlasti v Ljubljani) prigospodarila v sedmih letih stabilizacije nove upravne zgradbe, povečala dejavnost in odprla nova delovna mesta, katr pa tekočega vzdrževanja stano-vanj in hiš ni spravilo na zele-no vejo.
Leopold Kos Ljubljana, Kvedrova 32