Vpovorki skozi Skofjo Loko so se minulo soboto občanom predstavili člani športne sekcije domačega AMD, ki bodisi v različnih vrstah avtomobilov bodisi na jeklenih konjičkih uspešno zastopajo barve kluba v Jugoslaviji in v tujini. — Foto: F. Perdan ' ' Leto XXVIII. Številka 21 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI ZVEZE DELOVNEGA LJUD Kranj, torek, 18. 3. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Poleg stanovanj Stran: ^di trgovine, sole... povabilo Združenega podjetja Iskra je bila v petek popoldne na obisku v Iskrini-tovarni Telekomunikacij na Laborah delegacija republike Bosne in Hercegovine. Generalni direktor Železniškega transportnega podjetja Sarajevo Nikola Filipovie, guverrer narodne banke Bosne in Hercegovine Izet Zubovič in drugi so si najprej ogledali tovarno, nato pa so se pogovarjali o *.odelovnvjv Iskre pri modernizaciji železniškega omrežja v Bosni in Hercegovini. Na sliki: Gostje iz Bosne in Hercegovine so si s predstavniki Iskre najprej ogledali tovarno na Laborah. — A. Z. — Foto: F. Perdan Bodo zelenice ozelenele? Hazard na cesti ^ Petek zvečer je bila v kinu Center Kranj in istočasno v Ljubljani premiera n<>vega slovenskega barvnega celovečernega filma Strah. Po predlogi pisa-*evQ Andreja Hiengaje napisal scenarij in film režiral Matjaž Klopčič. Film J* prikaz propada meščanske družbe konec preteklega stoletja in se godi v tokratni provincijski Ljubljani. Premiersko občinstvo je film dokaj hladno sprejelo, vprašanje pa je seveda, če to tudi zasluži. V filmu igrajo Ljuba 'adie. Milena Zupančič, Milena Dravič, Neda Spasojević, Polde Bibič in df'ugi. V Kranju so se občinstvu predstavili le trije ustvarjalci filma: režiser Matjaž Klopčič, igralec Dare Ulaga in scenograf ing. Niko Matulj. - Foto: F- Perdan Starši se vse premalo zavedajo, da je varnost naših otrok, predvsem tistih do sedmega leta in morda še kako leto več v največji meri odvisna od njih samih. Premajhen je še odstotek otrok, ki se s prometno vzgojo spoznajo že v vrtcu in potem s pomočjo navodil staršev sami samostojno premagujejo prometne težave na poti v šolo. Otroci, ki ne hodijo v vrtec, pa so pri prometni vzgoji odvisni edinole od staršev; nekaj znanja dobe še v mali šoli. V predšolski dobi in takrat ko vstopi otrok v šolo, pa so za njegovo prometno varnost odgovorni izključno starši. Še vse premalo se zavedamo, kako zlahka in na zelo nazoren način učimo otroka pravil gibanja v prometu, če se teh pravil sami držimo. Pri vsakem prečkanju ceste opozorimo otroka, kaj delamo, kam se ozremo, kaj je prehod za pešce, kaj je semafor. Prikažimo že v zgodnjih letih otroku ta pravila kot zanimivo j u b i lejna m e s a niča l*Li7^fe L. pohotne skupščine Občinske gasilske zveze Kranj, h Minorni članic - Foto: F. Perdan igrico s takimi in takimi pravili, pa bo rad posnemal odrasle. Nemara bomo še sami presenečeni, ko nas bo otrok opomnil, da nepravilno prečkamo cesto, če ne hodimo po »zebri«. Otrok ne pozna nevarnosti na cesti, včasih pa se tudi odrasli obnašajo prav enako. Čeprav se zadnje čase prometna varnost izboljšuje, statistika beleži manj nesreč in telesnih poškodb, tudi smrtnih, pa je vendarle na cestah še precej takih »izzivalcev« nezgod. Pri tem mislim predvsem na starše, ki vozijo v avtomobilih otroke tako, da nekaterim vstajajo lasje pokonci. Niso redki vozniki, ki dovolijo večjemu otroku stati ob vetro-branskem steklu, ker je menda tam »lep razgled«. Če bo moral voznik zaradi neprevidnega pešca na cesti ali zaradi nenadnega ustavljanja avtomobila pred njim zavirati, bo otrok z obrazom udaril v trde dele prednjega dela avtomobila. Nobena sila ne bo preprečila tega tudi, kadar otroka drži v naročju sopotnik na prvem sedežu. Težko je verjeti, toda so tudi starši, ki vozijo avtomobil in obenem drže v naročju na voznikovem sedežu otroka ... Statistika prometnih nesreč, ki so se lani pripetile otrokom na slovenskih cestah, ne beleži, ali so bili otroci žrtve kot sopotniki ali kako drugače. Lani se je v nesrečah poškodovalo 1621 otrok, 52 pa jih je umrlo. Pri tem je bilo v starosti do 7 let, ko so za njihovo varnost odgovorni skoraj izključno le starši poškodovanih 471 otrok, 18 pa je bilo mrtvih. Te številke bi morali imeti pred očmi starši, kadar iz lagodnosti ali kakega drugega vzroka ne posadijo ali ne prive-žejo otroka, če je še zelo majhen, na zadnji sedež vozila, kamor otrok skupaj z varuhom edinole sodi. Vse drugo je hazard z nesrečo. L. M. mm mmm M XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Manjši izvoz Devet gospodarskih organizacij iz kranjske občine je januarja letos izvozilo za 12,2 odstotka manj kot januarja lani. V primerjavi z letošnjim izvoznim načrtom so ta podjetja dosegla 4,4 odstotka planiranega izvoza. Najugodnejši rezultat je doseglo podjetje Exo-term, ki je že januarja izvozilo za 27 odstotkov od planiranega letošnjega izvoza. Sledijo Gorenjska oblačila s 15,8 odstotka, Iskra 5,8 odstotka, Sava 5,1 odstotka, Konfekcija Triglav s 4 odstotki itd. Sicer pa je po vrednosti največ izvozila Iskra, in sicer za prek 1,2 milijona dolarjev. Na drugem mestu je Sava, na tretjem pa Planika. A. 2. 22. STRAN: »Mrhovinarji« nad zapuščeni avtomobil 23. STRAN: VIII. kranjske zimske športne sindikalne igre Naročnik: Predsednik ZIS obišče SZ Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedić bo v prvi polovici aprila odpotoval na prijateljski obisk v SZ. Povabila ga je sovjetska vlada. Bijedić bo tako v manj kot mesecu dni obiskal prestolnici obeh največjih svetovnih velesil. Kot je znano, bo že v sredo odpotoval v Washing-ton. Tito v Batajnici Vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ in maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je v nedeljo obiskal letalsko gar-nizijo v Batajnici. Vrhovnemu komandantu je zaželel dobrodošlico armadni general in zvezni sekretar za narodno obrambo Nikola Ljubi-čič. Med obhodom garnizije se je tovariš Tito zelo zanimal za dosedanje dosežke in za nadaljni razvoj tega pomembnega dela naših oboroženih sil. Pri tem je ponovno poudaril potrebo, da se s še večjim prizadevanjem povečuje celotna obrambna sposobnost naše neodvisne samoupravne skupnosti. Sprejeli bodo statut 17. aprila se bo v Beogradu sestala zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Razpravljala bo o aktualnih vprašanjih razvoja in delovanja te naše najbolj množične organizacije. Med drugim bodo na seji sprejeli statut SZDL Jugoslavije. Pričakujejo, da bo imel uvodni referat predsednik zvezne konference SZDL Dušan Petrovič- Sane. 30 let RK Jugoslavije V ponedeljek je minilo 30 let od prve seje društva RK Jugoslavije, ki je bilo na predlog nacionalnega komiteja obnovljeno 9. maja 1944. leta v Dri arju. Tedaj je sejo odprl prvi podpredsednik te organi-> " polkovnik Prota Kara-matiievič. Srečanje pripadnikov zaščitne enote V ljubljanskem domu JLA so se zbrali na tovariškem srečanju borci zaščitne enote vojno političnega vodstva narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Srečanja so se udeležili številni družbenopolitični delavci med njimi Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Marjan Bre-celj, France Popit, Mitja Ribičič, Miha Marinko, Ivan Maček, Rudolf Hribernik-Sva-run in drugi. Dom slovenskega tiska Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sta poudarila, da je treba čimprej nadaljevati z gradnjo doma slovenskega in-formativno-političnega tiska. Dom so začeli graditi že leta 1963. -Mitja Ribičič je ob tem poudaril, da se z nadaljevanjem gradnje strinjajo vse družbenopolitične organizacije v republiki. Dež že daje elektriko Na dispečerski službi Elektrogospodarstva Slovenije so povedali, da zadnje deževje še ni bistveno izboljšalo preskrbe z električno energijo, tako da so še vse omejitve v veljavi. S polno zmogljivostjo obratujejo le soške elektrarne, medtem ko se gladina Save in Drave še ni dosti zvišala. Trenutno proizvajajo hidroelektrarne 3,9 milijona kilovatnih ur, kar je še vedno več kot 6 milijonov ur manj kot bi jih proizvedle, če bi delale s polno zmogljivostjo. Je pa za nilijon in pol kilovatnih ur , eč kot pred deževjem. Krajevna skupnost Jošt je prejšnjo soboto pripravila v Domu na Joštu praznovanje v čast dneva žena. Nanj so povabili vse žene iz svoje krajevne skupnosti. Vse žene starejše od 70 let pa so obiskali na domu in jih obdarili. Praznovanje dneva žena v taki obliki je bilo v tej krajevni skupnosti prvič po osvoboditvi. Zbori občanov GORJE V ponedeljek, 10. marca, je bil v krajevni skupnosti Gorje pri Bledu zbor občanov, kjer so razpravljali o letošnjem družbenem planu občine in predlogu komunalnih del. Ugotovili so, da bo krajevna skupnost dobila letos za redna komunalna vzdrževalna dela 17 starih milijonov dinarjev, kar je v primerjavi s 33 kilometri makadamskih cest v krajevni skupnosti, sorazmerno malo. Razen tega pa bo za izgradnjo vodovoda na Spodnjih in Zgornjih Lazih ter za ureditev kanalizacije v Zgornjih in Spodnjih Gorjah na voljo še 59 starih milijonov dinarjev. Gozdno gospodarstvo Bled pa gradi cesto Krnica — Spodnje Laze — Perniki. J. Ambrožič BLED V ponedeljek, 10. marca je bil na Bledu zbor občanov? na katerem so razpravljali o družbenem planu občine, proračunu in programu komunalnih del za letos. Ko so razpravljali o družbenem planu, so ugotovili, da je bilo gospodarstvo v občini letos pri načrtovanju zelo previdno in bo zato, če bo tako tudi ostalo, rast dokaj počasna. Po drugi strani je predvideno precejšnje povečanje zaposlenih. Tako lahko pri gospodarjenju v občini letos pride do precejšnih težav, ki se znajo kasneje stopnjevati še zaradi sorazmerno majhnih vlaganj v industrijo in trgovino. Posebno za slednjo so na zboru poudarili, da se zaradi slabe razvitosti v občini preliva precej sredstev zunaj občine. V razpravi o letošnjem predlogu proračuna občine, so ugotovili, da bo le-ta le za 1 odstotek večji od lanskega. Govorili pa so tudi o financiranju srednjega šolstva, ki ga mora občina opraviti sama in o pomanjkanju denarja za financiranje krajevnih skupnosti. Najbolj kritično pa bo letos na Bledu reševanje komunalnih problemov. Uredili in rešili bodo lahko le toliko, kolikor bodo zmogle komunalne organizacije same. A. 2. MOJSTRANA Na zboru občanov v Mojstrani, ki je bil izredno dobro obiskan in ki so se ga poleg občanov iz Mojstrane, Belce, Radovne in z Dovjega udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in član izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, so razpravljali o proračunu občine, o programu komunalnih del, o drobnih komunalnih delih v tej krajevni skupnosti in o nekaterih drugih vprašanjih. Občani so se predvsem zavzeli za to, da naj bi se čimprej opredelil način financiranja krajevne skupnosti. V nadaljevanju so govorili o razvoju vaškega turizma, za katerega so v tem kraju dane vse možnosti, o predvidenem načrtu izgradnje Mojstrane kot zimskega turističnega centra, zavzeli so se za to, da se ure-, di nevarno področje okoli mostu Mlinca in opravijo vsa potrebna dela. Ko so obravnavali družbeni dogovor o merilih in financiranju samoupravnih interesnih skupnosti, so poudarili, da bi morali v prihodnje tako pomembne dokumente predložiti v razpravo že prej, tako da bi bilo za razpravo več časa. Na zboru so podprli predlog, da se v srednjeročnem programu krajevne skupnosti predvidi izgradnja mrliške vežice z dvema prostoroma. Do uresničitve tega predloga pa naj bi se adaptiral sedanji objekt. Mrliško vežico naj bi zgradili na osnovi takega financiranja kot ga predvidevajo za gradnjo mrliških vežic na Blejski Dobravi. V to akcijo pa naj bi vključili tudi sosednjo krajevno skupnost na Hrušici. Občani so tudi zahtevali rednejše vzdrževanje ceste do Sedučnika, razpravljali o nevarnih področjih hudourniškega značaja in se zavzeli za to, da bi krajevna skupnost in kmetijska zadruga Radovljica našli primerno rešitev pri oddaji nekaj prostorov doma. Prostore kmetijske zadruge bi za svojo dejavnost uporabljala mojstranška društva in organizacije. D. S. Dogovor za nove akcije V petek, 7. marca, je bila ustanovna seja krajevne konference socialistične zveze Radovljica, ki ima 61 delegatov. 29 delegatov so izvolile osnovne sindikalne organizacije, 19 družbenopolitične, družbene in druge organizacije, 16 pa člani SZDL na zboru občanov. Na seji so za predsednika krajevne konference SZDL ponovno izvolili Jošta Rolca, za podpredsednika Alojza Spilerja, za tajnika Stanka Adama in za blagajnika Janeza Goričnika. Za delegate v občinsko konferenco SZDL Radovljica pa so izvolili Milko Reš, Jošta Rolca in Draga Rozmana. Predlagali so tudi pet najzaslužnejših občanov za podelitev letošnjega občinskega priznanja OF. Ko so ocenjevali delo konference v minulem obdobju, so ugotovili, da je socialistična zveza v Radovljici naredila v minulem obdobju velik korak naprej. Uspešne so bile priprave na volitve, različni zbori, javne razprave in druge prireditve. Za naprej pa so se zavzeli za doslednejše uveljavljanje interesov občanov. Poudarili so, da se je treba lotiti strokovnega in političnega usposabljanja delegatov ter urediti boljše obveščanje delegacij in občanov. Opozorili so tudi, da je treba čimprej ustanoviti mladinsko organizacijo v Radovljici. Osrednja naloga krajevne konference v prihodnje pa bo, da zaživi delo izvršnega odbora in ostalih organov konference. V programe bo treba vnesti predvsem želje in potrebe občanov na urbanističnem in komunalnem področju. Poživiti pa bo treba tudi delo vseh organizacij in društev. v IO SZDL o bančni problematiki Člani izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Radovljica so se na zadnji seji podrobno seznanili s problematiko obratnih in investicijskih sredstev na območju radovljiške občine in o novi organiziranosti bančnih enot na Gorenjskem. Direktor Ljubljanske banke — poslovne enote Radovljica Franc Cuznar je pojasnil, da je radovljiška enota lani ustvarila okrog 15 starih milijard dinarjev bančnega prometa. Vendar ne bo mogla ustreči vsem prošnjam delovnih organizacij za posojila, ker ima sama precejšnje obveznosti kratkoročnih in investicijskih kreditov ter pri združevanju sredstev za prioritetne investicije pri centralni banki. Potrebe po posojilih znašajo letos v občini kar 11 starih milijard in od tega samo v gostinstvu okrog 6 milijard. Izvršni odbor je na seji ocenil potek ustanovnih sej krajevnih organizacij socialistične zveze v občini. Ugotovili so, da ustanovne seje potekajo po programu in da bodo v vseh dvajsetih krajevnih organizacijah končane do roka. JR Jesenice V sredo, 19. marca, bo v Mojstrani ustanovna seja krajevne konference SZDL Dovje-Mojstrana. Uvodni referat o dosedanjem delu krajevnega odbora SZDL ter o bodočih nalogah konference bo imel Stanko Lakota. ■Krajevna konferenca SZDL Dovje-Mojstrana bo štela 35 članov, in sicer bo sestavljena iz 14 delegatov iz delovnih organizacij, 8 delegatov družbenopolitičnih organizacij in 13 delegatov po teritorialnem principu. Na ustanovni seji bodo delegati izvolili 11-članski izvršni odbor konference ter nadzorni odbor. J. R. Na zadnji seji občinskega komiteja ZK na Jesenicah so govorili o pravilih občinske konference SZDL, razpravljali o organizaciji politične šole ter o izboru kandidatov za republiške in zvezne funkcije. Ko so obravnavali pravila občinske konference SZDL so imeli nekaj pripomb, ki jih bodo posredovali izvršnemu odboru SZDL. Med drugim so predlagali, da ni potrebno na novo oblikovati merila pri kadrovanju v Socialistično zvezo, ampak da bi jih le prilagodili že izdelanim merilom. Menili so tudi, da so pristojnosti med občinsko konferenco, predsedstvom in izvršnim odborom premalo razmejene in da je nujno, da se naloge predsednika, podpredsednika in sekretarja občinske konference opredelijo. Razen tega so menili, da je nujno, da se ustanovi koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. D. S. Kranj Pri komiteju občinske konference zveze komunistov bo danes opoldne seja komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko. Pregledali bodo ukrepe na področju uresničevanja ustave in razpravljali o nalogah skupine za spremljanje integracijskih gibanj v občini. — Popoldne pa bo redni sestanek aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Razpravljali bodo o programu idejnopolitičnega usposabljanja članov aktiva in komunistov delavcev. Danes opoldne bo tudi seja predsedstva občinskega odbora zveze združenj borcev. Pogovorili se bodo o proslavah ob 30. obletnici osvoboditve koncentracijskih taborišč in o predlogu za poimenovanje doma upokojencev v Kranju. Razpravljali bodo tudi o proslavi na Planici, ki bo 22. marca. i Pri občinski konferenci socialistične zveze je bila včeraj popoldne seja koordinacijskega odbora za proslavljanje 30. obletnice osvoboditve. V četrtek dopoldne pa se bo sestala komisija za pravila SZDL. Včeraj opoldne je bila tudi skupna seja koordinacijske komisije za družbeno dogovarjanje in sporazumevanje o splošni in skupni porabi in odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora v občini. Razpravljali so o dokončnem oblikovanju družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnega dohodka in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe za letos. A. Ž. Radovljica Danes popoldne se bo na redni seji sestal komite občinske konference zveze komunistov. Obravnavali bodo izvajanje sklepov druge seje centralnega komiteja ZKS in naloge za letos. Na dnevnem redu je tudi razprava o konstituiranju konferenc SZDL ter izvolitev delegatov komiteja in informacija o nalogah pri načrtovanju srednjeročnega plana ter imenovanje koordinacijske komisije. Opoldne danes pa bo pri občinski konferenci socialistične zveze prva seja koordinacijskega odbora za odnose in sodelovanje z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Razpravljali bodo o delovnem programu odbora. Jutri popoldne se bo sestal občinski sindikalni odbor delavcev kovinske industrije in med drugim razpravljal o poteku in izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v občini in imenoval sekretarja odbora. O teh vprašanjih bo v četrtek popoldne razpravljal še občinski odbor sindikata delavcev obrti. A. Ž. Pretekli teden je bila v Podnartu seja krajevne organizacije ZZB NOV, na kateri so se dogovorili za množičen obisk proslave v počastitev smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in soborcev iz selške čete, ki bo 22. marca na Planici nad Crngrobom. V počastitev 30. obletnice osvoboditve bodo organizirali 21. junija v Podnartu tovariško srečanje. Kulturni program bosta pripravila dramska sekcija in moški pevski zbor domače Svobode. Ob tej priložnosti bodo obnovili spomenik padlim na Ovsišah. V sredo je bila v Lescah seja občinskega sveta organizacije za tehnično kulturo občine Radovljica. Dogovorili so se, da bodo ob občinskem prazniku v Radovljici organizirali razstavo črno-belih fotografij in da bosta foto kluba iz Radovljice in Bohinja pripravila razstavo slik spominskih obeležij radovljiške občine. Občinski svet bo sodeloval tudi na republiških prireditvah in ustanovil fotografsko sekcijo v Lescah. Brodarji bodo imeli tekmovanje na Šobče-vem bajerju. Občinski svet bo predlagal štiri najzaslužnejše člane za plakete Borisa Kidriča. C. R. Tržič Pretekli četrtek je obiskal Tržič zunanjepolitični komentator ljubljanske Radiotelevizije Drago Košmrlj in v polni dvorani kina govoril o gospodarskem in političnem položaju v svetu. Drago Košmrlj je govoril predvsem o odnosu med velesilama, o mednarodnih korporacijah, razorožitveni konferenci in ciprski ter bližnjevzhodni krizi. Orisal je tudi položaj koroških Slovencev in pirinskih Makedoncev. Po predavanju je odgovarjal na številna vprašanja. Dober obisk na četrtkovem predavanju kaže, da je treba v Tržiču takšne prireditve še .organizirati. V soboto, 22. marca, bo v Tržiču ustanovna konferenca mladih v izobra-' zevanju. Reorganizacija ZSMS v tržiški občini bo s tem zaključena, saj pri mladinski organizaciji že delujeta konferenca mladih delavcev in konferenca mladih v krajevni skupnosti. Konferenca mladih v izobraževanju bo združevala učence zadnjih razredov osnovnih šol, srednješolce in študente. Člani konference bodo razpravljali o problematiki mladih v izobraževanju, izpolnili posebno anketo ter obravnavali možnosti za ustanovitev kluba tržiških študentov. -mv V četrtek, 20. marca, bo v Tržiču 14. redna seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja bodo razpravljali o vlogi in delu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, o uresničevanju sklepov 2. seje CK ZKJ in kadrovskih vprašanjih. -jk PRIPRAVE NA OBRAMBO SKRB VSEH NAS Na osnovi sklepa koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Kranj bo Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja začela danes krog predavanj na temo Priprave na obrambo-skrb vseh nas za vse prebivalce kranjske občine. Predavana snov pojasnjuje možnosti organiziranja in usposabljanja občanov za naloge v splošnem ljudskem odporu, in to v vseh dejavnostih krajevnih skupnosti. Za vse prebivalce na svojem območju organizirajo v tem tednu predavanja naslednje krajevne skupnosti v: g cd D a 08 O JO C 18. 3. Cerklje zadružni dom torek 18. i. St razišče šola Lucijan Seljak torek 19. 3. Orehek-Drulovka osnovna šola sreda dvorana družbenih or. Iskra-menza četrtek dijaški doni Zlato polje zadružni dom 20. 3. Gorenja sava 20. 3. Zlato polje 19 območje Ks 18.30 Stražišče II 18 območje KS 24. 3. Primskovo 24. 3. Vodovodni stolp kino Center četrtek \$ ponedeljek [g ponedeljek i# območje KS območje KS območje KS območje KS To ni poštena igra Nevzdržno je, kar se zadnje čase dogaja na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Priča smo namreč pojavu, da v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela (predvsem v tistih, ki imajo sedež podjetja zunaj občine) čisto po svoje tolmačijo sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Dogaja se na primer, da se posamezni vodilni predstavniki v podjetjih včasih ne strinjajo s predlogi sporazumov in dogovorov in jih zato enostavno spravijo v predal, je na nedavni seji občinske konference zveze komunistov Radovljica povedal predsednik občinske konference socialistične zveze Franc Jere. V radovljiški občini so takšne primere ugotovili na področju vodnega gospodarstva, pri sporazumu o kritju izgub za železnice in pri financiranju dejavnosti ljudske pbrambe. Večina je samoupravne sporazume podpisala, nekateri pa kot da so pozabi- li nanje, ne odgovarjajo niti na pozive in opozorila. Pri tem pa kot kaže ne pomislijo, da je danes od dogovarjanja in sporazumevanja odvisna osnovna dejavnost posamezne interesne skupnosti. Zato je nevzdržno in neodgovorno, da se ponekod vodilni posamezniki skušajo posluževati tako imenovanega pogajanja pri podpisovanju. Takšna igra, če jo tako imenujemo, ni poštena dO posameznih dejavnosti in do tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki so sporazum podpisale. Da je nesmisel pri tem še večji, kaže tudi primer, da so pri vodnem gospodarstvu letos v sporazumu predlagane enake stopnje kot so bile lani določene in obvezne za vse. Občinska konferenca zveze komunistov je takšne primere v radovljiški občini in zunaj nje obsodila in sklenila, da mora imeti družbeno dogovarjanje in sporazumevanje tudi svojo težo in širši družbeni značaj. A. Zalar Ocena samoupravnih odnosov in organiziranosti Komisija za družbenoekonomske odnose ocenjuje — Več poudarka in zavzetosti pri vsebinskem uresničevanju — Integracije Ena od letošnjih oblik Ze nekaj poskusov je bilo, da bi letos ob uresničevanju ustave, delegatskega sistema, sporazumevanja in dogovarjanja v Sloveniji enotno uredili tudi financiranje Programov krajevnih skupnosti. Znano je namreč, da bo financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti slej ko prej izločeno iz občinskih proračunov. Kot rečeno, je bilo v Sloveniji že nekaj poskusov, kako to urediti, vendar do enotne oblike oziroma načina še ni prišlo. Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš je na nedavni seji občinske konference zveze komunistov povedal, da v občini razmišljajo, kako bi za krajevne skupnosti zagotovili denar tudi drugje. Ogrevajo se, da bi zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine pooblastil skupščino, da bi se z delovnimi organizacijami pogovarjala oziroma dogovarjala o financiranju njihove dejavnosti. Pri tem bi poskusili doseči sporazum, da bi temeljne organizacije združenega dela odstopile denar od lanskega presežka interesnih skupnosti. Če bi se o tem sporazumeli, bi tako med krajevne skupnosti lahko razdelili *okrog 2 milijona novih dinarjev. Hkrati pa bi s tem omogočili, da posamezne krajevne skupnosti ne bi same navezovale stikov in dogovorov z delovnimi organizacijami za financiranje redne dejavnosti A. Ž. Zdravnikov ne dobijo V prostorih krajevne skupnosti Medvode je bilo v sredo, 12. marca, Posvetovanje odgovornih predstavnikov Zdravstvenega doma Ljubljana ter predstavnikov delovnih organizacij z območja krajevne skupnosti Medvode o vprašanjih izvajanja zdravstvenega varstva občanov v okolišu zdravstvene enote Medvode. Po ogledu prostorov v zdravstveni enoti Medvode je bilo ugotovljeno, da je zgradba potrebna takojšnje sanacije ter da je potrebno takoj nakupiti potrebno opremo za nemoteno delo v ordinacijah. Posebno težavo predstavlja fluktuacija zdravnikov, saj trenutno ordinira le en zdravnik splošne prakse, na Razpisana mesta pa ni prijav. Problem bodo skušali urediti s .stanovanji ter izboljšavo delovnih pogojev. Obenem bodo pripravili načrte za graditev nove zdravstvene enote, v okviru krajevne skupnosti Pa bodo imenovali svet varovancev, ki naj bi v bodoče urejal vprašanja zdravstvenega varstva v okviru zdravstvenega doma Ljubljana. Ker medvoška industrija zaposluje okoli tisoč delavcev, bodo skušali §e letos ustanoviti obratno ambulanto kot delovno enoto dispanzerja Neobdelan postopek Ko je bilo na predzadnji seji radovljiške občinske skupščine v februarju podano poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja, so ugotovili, da je bilo delo komisije uspešno. V primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami je ta komisija po aktivnosti na četrtem niestu. Vendar so opozorili, da Postopek za delo komisije ni metodološko obdelan in da imajo zato komisije pri svojem delu nasploh ve-Hko težav. Zato bi moral republiški sekretariat za finance ta postopek v Prihodnje čimprej obdelati. Rečeno Je bilo tudi, da je bilo ob ustanavljanju komisij za ugotavljanje izvora Premoženja predvideno, da njihovo delo pomeni hkrati tudi začetek Novega davčnega sistema. To pa se •n" zgodilo in je davčni sistem še vedno enak kot takrat. V razpravi so na seji opozorili, da Postopek in delo teh komisij ne bi smela biti prepuščena zgolj komisijam, marveč bi se v delo morale fključiti tudi samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah. prav tako bi morala biti večja povezanost med komisijami, delavskimi kontrolami, inšpekcijskimi službami ter družbenopolitičnimi organizacijami. Nazadnje so tudi menih, li ".i Na sliki: Predsednik ObO RK Radovljica izroča odlikovanje dolgo* letni sodelavki Rdečega kri/.a Mariji Atnbrožič i/. < Sorij. J. R. mali oglasi • mali oglasi prodam ELEKTROMOTORJE vseh moči, MOTORNE ŽAGE HOMELITE, VARILNE APARATE IN AGREGATE, lahko ugodno nabavite pri Elektrotehni Kranj, Prešernova 9. Zagotovljen servis in nadomestni deli. 1402 Pričeli smo s prodajo IGLAVCEV m LISTAVCEV: breze, japonski Macesen, omorike, razni brini, tisa in drugo. Od vrtnic imamo le še mno-gocvetnice. DREVESNICA - TU-SEK, Podbrezje 1403 Prodam starejšega KONJA primernega za manjšo kmetijo. Cena zmerna. Benedik, Strmica 11, Selca nad Škofjo Loko 1478 Prodam PRAŠIČE za zakol. Lavrič, Dornice 2, Vodice 1495 Prodam barvni TELEVIZOR ali zamenjam za zidake. Sr. vas 80, Šenčur 1497 Zaradi gradnje ugodno prodam barvni TV SPREJEMNIK. Naslov v oglasnem oddelku. 1524 Prodam semensko GRAHORO. Suha 29, Kranj 1525 Prodam PUH (za odeje) po zelo Ugodni ceni. Naslov: Plarfina, 4. stolpnica, stanovanje 23, Kranj 1526 Prodam OVES in JEČMEN za seme ali krmo. Prebačevo 45, Kranj 1527 , Prodam TELICO, 8 mesecev »rejo, in lahko ročno SLAMOREZNICO. Pečnik, Bodovlje 1, Škofja Loka 1528 Prodam 1000 kg SENA. Gartner Jakob, Rudno 25, Železniki 1529 Prodam lepo, dolgo (italijansko) °BHAJILNO OBLEKO za 8-9 let. Pavlin, Pivka 45, Naklo 1530 Kombinirano OMARO, raztegljivo MIZO in šest STOLOV poceni Prodam. Triller, Zupančičeva 8, Kranj 1531 KZ NAKLO - VALILNICA razprodaja 8 tednov stare jarčke v sredo, 26. marca, ob 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje. Cena 25 din. KZ Naklo Prodam GRAHORO in seme enoletne TRAVE. Zupan Antonija, Prebačevo 27 1532 Po ceni prodam superavtomatski Pomivalni stroj NAONIS - GORELE za 6 oseb, električni ŠTEDILNIK GORENJE na 4 plošče ter pokalno nerjavečo OMARICO GO-j*ENJE, vse odlično ohranjeno. fr'ič Stane, OpreŠnikova 6 (na Ki ancu poleg vrtca). 1533 Prodam nerjaveča VRATCA 25 cm, skoraj nova in POD-^JAVEK za kombinirano peč. Svetujeva 21, Šenčur 1534 , Prodam rabljen KAVČ, DIVAN kuhinjsko MIZO jn štiri STOLE. *ranj, Pintarjeva 8 a 1535 Prodam nove vrtne KLOPI. Suška 4^Škofja Loka, tel. 60-787 1536 R Prodam SLAMOREZNICO MU-vA s puhalnikom. Debeljak, Bukov Vro34, nad Škofjo Loko 1537 ^Prodam dobro ohranjen PIANI-N0- Zaje Janez, Forme 20, Zabnica 1538 Prodam krožno 2AGO - CIR-£ULAR. gubic Janez, Jezerska 93 b, ^ranj 1539 ž Prodam 1000 kg BETONSKEGA ^LEZA, 8 mm. Naslov v oglasnem °ddelku 1540 . prod am poceni AKVARIJ z riba-ni-Naslov v oglasnem oddelku 1541 p Prodam večjo količino KROM-l£JA. Mihelič, Podbrezje 8 1542 L prodam PRAŠIČA, 60-70 kg tež-Glinje 12, Cerklje 1543 t Prodam vprežne GRABLJE, VI-0*- in VOZ zapravljivček. Vasca 8, ^rklje 1544 Prodam seme črne DETELJE. 1545 semensko GRAHORO. 1546 u"'"uam seme črne "jfovlje 20, Cerklje 6 Prodam Brnik 27, Cerklje b Prodam smrekove DESKE, PLO-in PRAŠIČA za zakol. Praprotnica 14, Cerklje 1547 Nuja CP (ilas, Kranj. Ulica Mole ?J*deja 1. Stavek: QV Gorenjski , ?k Kranj, tisk: Združeno podjetje pJudska pravita. Ljubljana, Kopi-*rjevu 2. — Naslov uredništva in SNrava lista: Krunj, Mofte Pijadeja • — Tekoči račun pri SDK v Kra-Številka 51500-U01-12594 — Tc-etoni: glavni urednik, odgovorni ^fdnik in uprava 21-190, urednico 21-835, novinarji 11-860, malo« ''Klasni In naročniški oddelek *l-19j. — Naročnina: letna 90 din, '.'"'letna 45 din, cena za 1 Številko i dinar J«vka OproAčeno prometnega po pristojnem 421-1/72. mnenju Prodam štiri kub. metre suhih DESK in PLOHOV; Viševca 3 pod Šentursko goro • 1548 Prodam DESKE za napušč in SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Urbane, Zalog 3, Golnik kupim Kupim ali menjam stare KOVANCE: jugoslovanske, avstrijske, medalje (odlikovanja). Galjot Stanko, Savska cesta 4, 64001 Kranj 1200 Poceni kupim dva FOTELJA. Naslov v oglasnem oddelku. 1556 vozila Prodam ŠKODO 1000 MB in rezervne dele, dobro ohranjen, letnik 1964. Špik, Podjelovo brdo 25, So-vodenj nad Škofjo Loko 1506 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Osredkar, Nasovče 6, Komenda 1509 Prodam ohranjen 850 FIAT, letnik 1969, tehnični pregled in registracija opravljena za leto 1975. Kranj, Stara c. 3 a, Savski log, Mi-losavljevič 1549 Po ugodni ceni prodam dobro vzdrževano ZASTAVO 750. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce. Informacije dopoldan. 1550 Prodam karambolirano 101 ali zamenjam za kak drug avto v voznem stanju, ne starejši od treh let. Pod-jed Jože, Visoko 19, Šenčur 1551 Kupim takoj LADO ali KADET - 4 vrata, RENAULT 12, ZASTAVO 101, dobro ohranjeno od 1971 leta dalje. Jezerska 8, Kranj 1552 Prodam osebni avto PEUGEOT 404, letnik 1968, motor 39.000 km, registriran do januarja 1976. Ogled v četrtek in petek od 15. do 18. ure. Zupane, Koritno 19, Bled 1553 Prodajam rezervne dele za SPAČKA, letnik 1968. Zaje, Forme 20, Zabnica 1554 Po delih prodam ŠKODO, letnik 1969. Vprašajte pri Fister, Naklo 23 1555 Poceni prodam ZASTAVO 750. Aleš, Olševek 10 stanovanja GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju ali Kamniku išče inženirka z otrokom. Ponudbe pod »Določen čas« 1557 posesti GARAŽO oddam v najem na Planini Kranj. Naslov v oglasnem oddelku. 1558 zaposlitve Poceni izvajam vse vrste ELEK-TROINSTALACIJ. Ponudbe pod »Kvalitetno« 1517 Izučeno TRGOVSKO POMOČNICO zaposlim v sprejemnici kemične čistilnice v Kranju. Delovni čas deljen. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: Erbežnik Lado, Ljubljana, Tugomirjeva 12 1518 najdeno Na Krvavcu sem našel ZLATO VERIŽICO. Naslov v oglasnem oddelku. 1560 prireditve DRUŠTVO INVALIDOV ŠKOFJA LOKA prireja slavnostno AKADEMIJO za dan invalidov, 22. marca 1975 ob 16. uri v samopostrežni restavraciji Frankovo naselje (Trata). Vabljeni vsi člani društva! 1559 ostalo Mlada uslužbenka, intelektualna in preprosta ljubiteljica poezije in slikanja nudi iskreno, čisto človeško prijateljstvo pod »vKapljica jutranje rose« - 1562 Podpisani Gartner Leopold, prer klicujem besede, ki sem jih izrekel Štibelj Mihu, Dolenja vas 5, p. Selca nad Škofjo Loko, dne 19. januarja 1975 na Zboru čebelarske družine v Selcih nad Škofjo Loko in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Gartner Leopold, Dolenja vas 19, Selca nad Škofjo Loko 1561 Kranj CENTER 18. marca slov. barv. STRAH ob 16., 18. in 20. uri 19. marca slov. barv. STRAH ob 16., 18. in 20. uri 20. marca amer. barv. akcij. STRELNA LINIJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽTČ 18. marca amer. barv. vvestern RDEČI OBLAK NAD RIATOM ob 16., 18. in 20. uri 19. marca amer. barv. vvestern DIM REVOLVERJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 18. marca amer. barv. vvestern DIM REVOLVERJA ob 18. in 20. uri 19. marca angl. barv. grozlj. KRI IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri 20. marca angl. barv. grozlj. KRI IZ SARKOFAGA ob 18. uri Kamnik DOM 18. marca angl. barv. BITKA ZA BRITANIJO ob 18. uri 19. marca angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 17.45 in 20. uri 20. marca amer. barv. komedija CRNOBRADA POŠAST ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 18. marca ital. barv. vojni POVRAČILO ob 20. uri 19. marca ital. barv. vojni POVRAČILO ob 18. in 20. uri 20. marca amer. barv. pust. STEZA SLONOV ob 20. uri Železniki OBZORJE 19. marca amer. barv. krim. 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 20. uri Jesenice RADIO 18. marca amer. barv. ŠAKAL 19. marca amer. barv. BOTER Jesenice PLAVŽ 18. marca danski barv. ZOBOZDRANIK V POSTELJI , 20. marca ital. barv. VRNITEV OSAMLJENEGA REVOLVERAŠA \. Kranjska gora 19. marca amer. barv. ŠAKAL Radovljica 18 marca amer. barv. zabavni NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI ob20. uri 19. marca japon. barv. vojni BITKA ZA PORTARTHUR ob 20. uri 20. marca amer. barv. DAN IZPLAČILA ob 20. uri Od Ardenou do pekla Režija: Albertode Martino G. vloge: Friderick Stafford, Curd Jur- gens, Daniela Bianchi Angleško italijansko koprodukcijo, prevod originalnega naslova je Umazani heroji, bi težko uvrstili v en sam žanr, ker gre v bistvu za mešanico pustolovskega in vojnega filma. Vojna vihra je samo okvir celotnemu dogajanju, ki je postavljeno V zadnje dni druge vojne. Čeprav je film na solidnem tehničnem nivoju, kai' velja predvsem za pirotehniko, pa je vse preveč šablonski in nedodelan, da bi bili z njim lahko zadovoljil*). Nacizem je tik pred propadom in nekateri nemški vojaki že bolj razmišljajo o lastnem življenju kot pa o morebitnem preobratu na fronti. Takšne so okoliščine velikega podviga nizozemskih partizanov, ki skušajo iz zgradbe nemškega poveljstva v Amsterdamu rešiti večjo količino dragih kamnov, ki so bili nekdaj državna last. V podvigu pa sodelujeta tudi dva ameriška vojna ujetnika, ki sta uspela zbežati iz ujet-niškega taborišča. Kot preizkušena mačka in stara znanca čikaškega podzemlja imata pri vsem t eni čisto svoje interese. To pa nakazuje razgibano zgodbo s številnimi preobrati. MG. kik +JomurUa TOZD iMBSNA INDUSTRIJA! \ MURSKA SOBOTA / MESNI KRUH uporabno: za ulkusno, črevesno, hepatalno, žolčno, sladkorno dieto in otroško prehrano Asortiman in uporabnost odobrila Gastroenterološka sekcija SZD Vinjen za volanom V Četrtek, 13. marca, nekaj po .22. uri se je na cesti drugega reda v Tupa-ličah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Arnež (roj. 1958) iz Preddvora je brez vozniškega dovoljenja in vinjen peljal od Jezerskega proti Kranju. V Potočah je v ostrem ovinku vozil po levi strani ceste in pri tem z levim blatnikom oplazil že stoječi avtomobil, ki ga je skrajno desno ustavil voznik Ljubomir Kogoj (roj. 1946) iz Zg. Jezerskega. Voznik Arnež po nezgodi ni ustavil, pač pa je odpeljal naprej. Voznik Kogoj je pobeglemu sledil in ko je Arnež to opazil, je pritisnil na plin. Zaradi prevelike hitrosti je v Tupaličah zavozil na levo stran ceste, kjer je čelno trčil v avtomobil Franca Keuca (roj. 1949) s Potoč, kije pripeljal iz nasprotne smeri. V močnem trčenju je Arnežev avtomobil odbilo na dvorišče gostilne Herlec. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik Keuc Franc in sopotnik v Arneževem avtomobilu Miha Markun iz Bašlja. Škode na avtomobilih je za 37.000 din. Smrtna nezgoda kolesarja V četrtek, 13. marca, nekaj minut po 22. uri se je na cesti drugega reda v vasi Sv. Duh pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Anton Jenko (roj. 1951) je peljal proti Škofji Loki. V vasi Sv. Duh pa je nenadoma pred njegov avtomobil omahnil kolesar Ludvik Hafner (roj. 1931) iz Form, ki se je na kolesu peljal iz službe proti domu. Trčenje je bilo tako hudo, da je Hafner obležal mrtev. Voznik kolesarja pred trčenjem ni videl in ni znano, ali je na kolesu gorela luč ali ne. Pripeljal na prednostno cesto V soboto, 15. marca, dopoldne se je v Ribnem pri Bledu pripetila prometna nezgoda. Vozniku osebnega avtomobila Miloradu Markoviču (roj. 1945) iz Boh. Bele je nenadoma z desne strani pripeljal s stranske vaške poti voznik pony ekspressa Sašo Osenčič (roj. 1959) iz Sela pri Bledu. Kljub zaviranju je avtomobil Osenčiča zadel. S pretresom možgan in več praskami so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Sopotnik mrtev V soboto, 15. marca, nekaj po 14. uri se je na cesti prvega reda med Hru-šico in Dovjem pripetila huda prometna nesreča zaradi neprimerne'hitrosti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Mladen Pejčič (roj. 1930) je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam. Na Belem polju je pred preglednim ovinkom prehiteval osebni avtomobil, pri tem pa ga je zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati v levo, nato v desno, zapeljal je na travnik, pa spet nazaj na cesto, kjer se je prevrnil na streho. V nesreči je umrl sopotnik 13-letni Dragiša Pavlovič iz Beograda, voznik Pejčič pa je bil lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. Nesreča na viaduktu V nedeljo, 16. marca, popoldne se je na cesti prvega reda na viaduktu Ljubno pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila fiat 750 Frančiška Močnik (roj. 1915) iz Ljubljane je vozila proti Črnivcu. Na viaduktu je nenadoma zapeljala na levi vozni pas in čelno trčila v osebni avtomobil Janeza Fistra (roj. 1949) iz Ovsiš. Trčenje je bilo tako močno, da je Fistrov avtomobil dvignilo v zrak, nato pa je z zadnjim delom priletel v avtomobil, ki ga je iz smeri Črnivca pripeljal Ladislav Sadar (roj. 1927) iz Kranja in je pred nesrečo že ustavil. Za voznikom Sadarjem je vozil Jože Lončar (roj. 1950) iz Sela pri Vodicah. Ko je opazil nesrečo, je zaviral in zavil v desno, pri tem pa je trčil v varovalno ograjo. V nesreči je bila hudo ranjena voznica Močnikova in je med prevozom v jeseniško bolnišnico umrla. Hudo je bil ranjen njen mož Vladimir, sin Jure in sopotnik Andrej Zupan pa le lažje. Na zdravljenje v jeseniško bolnišnico so prepeljali voznika Fistra in sopotnico Olgo Pintar iz Poljan. Škode na avtomobilih je za 52.000 din. Zapeljal s ceste V nedeljo, 16. marca, okoli 18. ure se je na cesti v Dražgošah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Frelih (roj. 1951) iz Davče je vozil od Jelovice proti dražgoški lokalni cesti z neprimerno hitrostjo in brez vozniškega izpita. V zadnjem levem ovinku ga je zaneslo na rob ceste, kjer je avtomobil zdrsnil kakih 5 metrov globoko in obstal na strehi. V nesreči so bili ranjeni voznik Frelih ter sopotnika Marica Romih iz Železnikov in Stanislav Guzelj iz Davče. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. L. M. Požar V petek, 14. marca, dopoldan se je pokazal ogenj v stanovanju Albina Rumeša na Pivki. Lastnik je priključil na zastarelo električno omrežje termoakumulacijsko peč; pri tem je •prišlo do kratkega stika v vtičnici. Vnela se je najprej plastična obloga vtičnice, nato pa se je ogenj razširil na kuhinjsko omaro. Škode je za okoli 5000 din. Ugoden nakup pohištva za vsakogar od 1. do 25. marca 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 10 različnih samskih sob 12 različnih kuhinj jedilnice, predsobe, pisarniško pohištvo, preproge, televizorje, hladilnike, zamrzovalne skrinje, štedilnike, in še mnogo — mnogo vrst raznega kosovnega pohištva. Na vpogled in nakup vam bo tudi celotni novi E — program, tovarne vrhunske kvalitete Meblo iz Nove Gorice. Strokovne nasvete bo dajal arhitekt. 3 % devizni popust do 5 % popusta za gotovino ali posojilo do 20.000 din posojila brez porokov dostava brezplačna To so ugodnosti, ki jih do 25. marca lahko izkoristite v povečanem in prenovljenem salonu pohištva Kranj — Primskovo »Mrhovinarji« nad zapuščeni avtomobil Več kot deset občanov Mojstrane in njene okolice popolnoma izropali zapuščeni avtomobil — Večja ali manjša vnema posameznikov — Enaka kruta usoda doletela tudi avtomobil v Gozd-Martuljku Verjetno ste že kdaj ob cesti videli po vseh znakih sodeč zapuščeni avtomobil in če vas je pot večkrat vodila mimo, sta lahko opazili, da mu vidno izginjajo deli — vsi tisti, ki so količkaj še uporabni. Če lastnik takega avtomobila, ki se mu je zaradi okvare, nesreče ali drugih vzrokov ustavil, hitro ne ukrepa, se mora nazadnje zadovoljiti zgolj s karoserijo in če ima še posebno srečo v nesreči morebiti tudi še z motorjem. Da pa se ob takih primerih lahko pod nosom obriše za gume in kolesa, sedeže in drugo, je menda jasno. Tatovi avtomobilskih delov, »mrhovinarji« ali kakor jih nekateri imenujejo tudi »lešinarji«, imajo dober nos, veščo roko in hitre noge. Nezakoniti posel se pri današnji draginji avtomobilskih delov ne- Voznikova izurjenost Voznik začetnik ima pogoste težave pri izvajanju nekaterih precej enostavnih zaporednih in medsebojno povezanih gibov, ki sicer izurjenemu vozniku ne delajo več nobenih preglavic. Seveda pa so med vozniki tudi taki, ki so sicer prebrodili začetne težave, vendar pa ne bodo nikoli popolnoma obvladali šoferskih veščin. Če nekaj časa ne opravljamo nekega dela, pa naj bo to tudi vožnja avtomobila, pridemo »iz vaje« kot pravimo. Zato tudi govorimo o neveščih nedeljskih voznikih, ki le enkrat ne teden, če pa je slabo vreme, pa celo po nekaj tednih sedejo za volan. Če se nedeljskemu izletu pridružijo še neugodne prometne razmere, dolgi vožnji pa še utrujenost, ima nevešči voznik kar precej težav. Vožnja z avtomobilom je tudi razvedrilo, pri katerem pa se izurjenosti ne da naučiti v kratkem in ob redkem srečanju z volanom. Prav bi bilo, če bi se vozniki, ki redkeje sedajo za volan, tega zavedali in ne precenjevali svojih sposobnosti, ki jih s kratkimi in redkimi vožnjami niti ne morejo razviti. Pri vožnji je poleg sposobnosti in izurjenosti voznika še posebno pomembna njegova pozornost za dogajanje v prometu. Pazljivost lahko delimo v splošno in specifično. Avtomobilist bi moral v sodobnem prometu imeti sto parov oči, še posebej pri vožnji v naselju. Vsaka zmanjšana pozornost poveča tudi voznikov reakcijski čas. Če smo za volanom raztreseni, je naše reagiranje počasnejše, kar je včasih usodno. Mnogo prometnih nesreč ni mogoče razložiti drugače kot s skrajno nepazljivostjo voznika. Ugotovili so tudi, da pozornost lahko koncentriramo »na blizu« ali »na daleč«. Če smo pozorni na daljavo, seveda manj opažamo dogajanja blizu sebe. To je pri hitri vožnji. Takrat smo bolj pozorni na daljavo in ne toliko na neposredno okolico. Zato je vsaka ovira, ki se tedaj pojavi v neposredni bližini, še posebej nevarna. Seveda pa absolutne koncentracije ni mogoče doseči, pazljivost voznika vedno niha. Vsak vesten voznik pa mora po možnosti izključiti vse tiste faktorje, ki motijo njegovo pozornost: poleg utrujenosti je to preživahen klepet 8 sopotnikom, ogledovanje pokrajine, iskanje predmetov v vozilu in seveda različna razburjenja. Velja Kock' 22 GLAS Torek — 18. marca 1975 dvomno izplača, pa naj pozneje avtomobilske dele prodajo ali obdržijo. Naslednjega primera tatvine avtomobilskih delov v Mojstrani sicer ne moremo okarakterizirati kot primera, ko so bili na delu skoraj profesionalni tatovi, ker so vsi obtoženi to počenjali prvič in večina njih še ni bila prej kaznovanih. So pa vsi skupaj lep primer, ki zgovorno priča in prikazuje odnos nepoštenih posameznikov do družbene lastnine, njihovo lakomnost po pridobitvi tujega — četudi naj bo to ena sama žarnica — premoženja, njihovo vztrajnost pri poslu. NAJBOLJ PRERAČUNLJIVI... Lani julija je neka turška družina, ki se je vračala v Nemčijo, pustila na stranski cesti blizu gostišča Pod Kepo v Mojstrani dostavni avtomobil znamke volksvvagen in ker lastnik avtomobila ni bil znan, je po zakonu pripadal avtomobil Carinarnici Jesenice. Vozilo je bilo tako pod carinskim nadzorstvom in zatorej družbena lastnina. Nekaterim Mojstrančanom zapuščeni avtomobil najbrž ni dal spati, saj je bil v še kar dobrem stanju. Mi-* kali so jih predvsem zelo uporabni rezervni deli. Bili so najbrž tako vabljivi, da niso mogli vzdržati, zato so kar v povorki obiskovali dostavni avtomobil in po svoji lastni potrebi odmontirali vse, kar se je pač dalo. Največ protipravne premoženjske koristi si je pridobil F. M., star 37 let, katerega zbirka ukradenih del v vrednosti 5010 dinarjev je naslednja: kompletni motor brez nosilca in di-name, zadnji lonec izpušne cevi, ohišje hladilnega sistema, sesalna cev, hladilnik za olje, ohišje diferenciala z menjalnikom, dve zadnji pogonski polosi z zobniki diferenciala in štirje zavorni bobni. Možakar se je v potu svojega obraza dve debeli uri trudil, da je odmontiral motor, za katerega je pozneje izjavil, da je »zariban«, da je to že prej vedel in da ga jč nameraval peljati na odpad. Vseeno pa se je z »neuporabnim« motorjem toliko trudil, da ga je spravil v rodno mu Radovno, kjer je tudi izjavil miličnikom, da bo vedno tako vnet pri takem zbirateljstvu, ker so mu menda njega dni ukradli moped, o katerem do danes ni ne duha ne sluha. Potem je pred sodiščem izjavil, da ni res, da obžaluje. Sodišče mu je prisodilo 8 mesecev zapora pogojno za tri leta. NAJHITREJŠI... Začeti bi morali pravzaprav z M. M., 62-letnim upokojencem iz Mojstrane, ki je prvi začel in ki ima z zavrženimi stvarmi pravzaprav bogate izkušnje, saj je pred sodiščem izjavil, da večkrat brska po smeteh v Savi. Nič ni čudnega, da je bil nekakšen pobudnik in še svetovalec povrh, saj ima doma WV 1200 in se na te avtomobile kar najbolje spoz- na. Sosedu je celo svetoval, naj kombi odpelje domov — lahko bi ga uporabil za shrambo. Računal pa je seveda na prazen in izropan avto, kajti sam je nujno potreboval naslednji material: dva žarometa, 2 vzvratni ogledali, dve zadnji luči, dva brisalca stekel, stikalo, dva smerokaza, pokrov za rezervoar, dvojni prednji sedež in naslonjalo zadnjega sedeža. Če kakorkoli poznate cene rezervnih delov, potem veste, da bi M. M. moral v trgovini za imenovani material odšteti več kot 1000 dinarjev. Za tatvino je dobil dva meseca zapora pogojno za leto dni. NAJBOLJ PREVIDNI... Tekmovanje se je nadaljevalo, a 65-letni upokojenec A. K. je bil previden, saj je pred tatvino telefoniral jeseniški postaji milice, čigav je avtomobil. Ker miličniki resnično niso vedeli za lastnika, se je potolažil s tem odgovorom in vstopil v dirko »navali narode«. Uspel je od-montirati prednjo premo z amortizerji, dve tesnili za okna in štiri avtomobilska kolesa, kar znese skupaj 1020 dinarjev. Obsojen na štiri mesece zapora pogojno za dve leti. A. M. in J. M., prvi doma iz Belce, drugi pa iz Martuljka, sta mlajših letnikov. Prišla sta nekoliko pozneje, zato je bila tudi njuna bera nekoliko skromnejša: merilec goriva in hitrosti, dinamo, akumulator, zračni filter, stikalo za smerne kazalce, ključavnica, luči, sedež. Vrednost: 1510 dinarjev. A. M. nima svojega avtomobila, J. M. pa ima sicer fiat, vendar tudi uporabni deli volksvvag-na niso za odpad. A. M. je bil obsojen na 4 mesece zapora pogojno za dve leti, J. M. pa na pet mesecev pogojno za dve leti. Ostane še 33-letni J. B. iz Belce, ki je bil obsojen zaradi tatvine ročnega dvigala, vžigalne tuljave in štirih žarnic v vrednosti 170 dinarjev obsojen na en mesec zapora pogojno za eno leto. NAJBOLJ DOBROTNI ... M. J. iz Podkorena sicer ne sodi v zgoraj omenjeno druščino, je pa dva meseca kasneje storil enako kaznivo dejanje, ko je v Gozd-Martuljku iz avtomobila znamke Opel record 1700, last Carinarnice Jesenice, ukradel akumulator ter jekleno vlečno vrv, v skupni vrednosti 350 dinarjev. Na sodišču je dejal, da je na kraj zapuščenega avtomobila prispel mnogo prekasno, ker je bil avto že izropan, da pa je bil vendarle kar malce vesel, ko je lahko odnesel akumulator. Svojega avtomobila sicer nima, a ga ima njegova sestra, ki je bila salamensko slabe volje, ker je imela izredno slab akumulator in se ji je obetal nepredvideni strošek ob nakupu novega. Dobrotljivi brat pa je našel z ukradenim akumulatorjem izvrstno rešitev, ki pa ga je žal veljala mesec zapora pogojno za eno leto. Naj bo ob koncu prihodnjim »mrhovinarjem« še sporočeno, da je za taka in podobna kazniva dejanja predvidena kazen najmanj treh mesecev zapora ali strogi zapor do petih let. D. Sedej Ponarejeno vozniško dovoljenje 28-letni H. A., doma iz Bosne, sicer pa delavec jeseniške Železarne s stalnim bivališčem na Jesenicah, je bil pred senatom občinskega sodišča na Jesenicah, ki mu je predsedovala sodnica Marija Rozmanova, obtožen kaznivega dejanja ponarejanja listin in obsojen na šest mesecev zapora pogojno za dobo treh let. Obtoženi H. A. je pred petimi leti delal v ZR Nemčiji. Na obravnavi se je zagovarjal, da je \z strahu pred dvema neznancema v Nemčiji kupil Zatrti požari V medvoški tovarni barv in lakov Color imajo zelo dobro organizirano gasilsko službo. Poleg desetih poklicnih gasilcev je zelo uspešno tudi prostovoljno gasilsko društvo. Zaradi opravka z lahko vnetljivimi snovmi posvečajo največjo pozornost preventivni dejavnosti. Tako vsako leto v tednu požarne varnosti prikažejo načine gašenja vsem članom delovnega kolektiva. Lani se je v Co-lorju štirikrat vnelo, vendar so delavci pokazali izredno prisebnost in požare pogasili Že v-začetni fazi, le enkrat je bila potrebna pomoč ostalih gasilcev. Na občnem zboru so članom društva podelili značke za 30-, 20- in 10-letno sodelovanje, obenem pa so se domenili, da je potrebna čimprejšnja radio-z vaza z ostalimi društvi, prizadevali pa si bodo skupaj /. ostalimi društvi čimprej nabaviti avtocisler-no. - f r ponarejeno vozniško dovoljenje za A in B kategorijo. Izročil naj bi neznancema 100 nemških mark in svojo fotografijo, nekaj dni potem pa naj bi po pošti prejel ponarejeno vozniško dovoljenje z obvestilom, da ga v Jugoslaviji lahko podaljša. In res je obtoženi hotel veljavnost dovoljenja — kljub temu, da je vedel, da je ponarejeno — podaljšati pri oddelku za notranje zadeve skupščine občine Jesenice. Tam so mu dejali, da veljavnost dovoljenja še ni pretekla, razen tega pa so ga morali tudi vpisati v register voznikov. Iz ponarejenega dokumenta je bilo razvidno, da je bilo izdano v Beogradu. Iz Beograda pa so na oddelek jeseniške občine dobili obvestilo, da je pod registrsko številko izdanega dovoljenja vpisan nekdo drug in ne obtoženi H. A., ki v Beogradu ni nikoli delal šoferskega izpita. Ko so na oddelku natančno pogledali hudo dotrajano vozniško dovoljenje, so ugotovili, da žigi niso originalni. Obtoženi se je zagovarjal, da vozniškega dovoljenja ni uporabljal, vendar mu sodišče ni verjelo. Dovoljenje je bilo zelo dotrajano, razen tega pa je obtoženi želel njegovo Veljavnost Se podaljšati, čeprav je vedel, da je ponarejeno. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino le to, da še ni bil kaznovan. Obtoženi pa je pokazal veliko vztrajnost pri tem, koje krivo javno listino uporabil kot pravo. Za tO dejanje je zagrožena kazen najmanj i mesece zapora ali Btrogi zapor do p*'t ih let. I).,S. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata in starega očeta Jakoba Žumra Kovačevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Sajevic Mihu in dr. Sajevic Mariji za lajšanje v njegovi bolezni ter g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Hvala tudi sosedom ter Janezu in Lojzetu za pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, se od njega poslovili in mu poklonili cvetje. Žalujoči: žena, sinova in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo. Olševek, Luže, Preddvor, Kranj, Jesenice, Munehen, 2. marca 1975 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mamice in žene Helene Lebar se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje ter izrečena ustna in pismena sožalja. Zahvaljujemo se kolektivu ZD Kranj, kolektivu Engineeringa Kranj, posebno zahvalo pa izrekamo dr. Hriberniku za poslovilne besede, kranjski godbi, pevcem iz Stražišča ter pevcem komornega zbora Loka. Žalujoči: sinova 2iga, Urban in mož Rafko. Kranj, 17. marca 1975 ZAHVALA Tiho in brez slovesa je odšla naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta Albina Benedičič roj. Vilfan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu, ji darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje. Vsem in vsakemu, ki ste ji kdajkoli v življenju pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Valentin, hčerki Ivica in Francka z družino ter ostalo sorodstvo. Crngrob, 17. marca 1975 ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša draga sestra in teta Ana Marija Gorjanc roj. Bohinc Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Posebna hvala dr. Žiliču za lajšanje bolečin in kliničnim bolnicam Ljubljana, društvu upokojencev ter pevcem in g. župniku Tomanu za lep pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje Žalujoči sorodniki. Ovsiše, 17. marca 1975 Sporočamo žalostno vest, da je v 94. letu starosti umrla naša ljubljena inaina, stara mama, prababica, tašča, teta in svakinja Terezija Poličar roj. Kleindienst Pogreb drage pokojnice bO v sredo, 19. marca 1975, ob 15.30 izpred mrliške vežice na pokopališče v Kranju. Žalujoči: hčerke Mara, Zina in Vida z družinami ter ostalo šorodstvo. Kranj, Ljubljana, Bled, 17. marca 1975 šport med vikendom ALPSKO SMUČANJE - V Uludagu v Turčiji se je v nedeljo končalo 8. balkansko prvenstvo v alpskem smučanju, na katerem je dosegel najboljši uspeh Kavčič v veleslalomu, ki je zasedel 2. mesto. Pohvaliti pa moramo še Čerpesovo, ki je bila zmagovalka med mladinkami. Od mladincev je bil najboljši Pašovič, ki je zasedel 2. mesto. V slalomu je Ljubljančan Kavčič zasedel 3. mesto, Pašovič je bil med mladinci spet 2., med mladinkami pa je zmagala Gortnarjeva. SMUČARSKI TEKI - Prvenstvo Balkana so imeli tudi tekači v. istem kraju v Turčiji, ki so dosegli precej slabše rezultate kot alpinci. Naši tekači so podobno kot na ostalih letošnjih večjih mednarodnih prireditvah tudi tokrat močno razočarali. Med člani je bil Kalan 4., Jelene 9., Šolar pa 11. Med mladinci seje najbolje uvrstil Djuričič, ki je bil b\, Nastran 9., Kavčič pa 10. V štafetah so bile mladinke 3., mladinci 4. (zadnji), zadnje mesto pa so zasedli tudi člani. KEGLJANJE - V nadaljevanju republiške kegljaške lige so Jesenice doma premagale Branik z 8142:7774. Med Jeseničani je dosegel najboljši rezultat Udir s 1090 keglji. Sicer pa je bil najboljši na tem dvoboju Mariborčan Steržaj, ki je podrl 1102 keglja, kar je nov rekord jeseniškega kegljišča. Kranjčani so gostovali v Celju in izgubili srečanje z istoimensko ekipo 8197:8447. Najboljši rezultat je dosegel Jereb, in sicer 1056 podrtih kegljev. Po 12. kolu je na lestvici Triglav 5., Jesenice pa 7. Danes bodo Jeseničani nastopili v Ljubljani, Triglav pa bo igral v četrtek v Žalcu z ekipo Hmezada. ODBOJKA - V 3. kolu republiške moške lige je presenetljivo izgubila Sava, ki je na vrhu lestvice. Prav zaradi tega poraza imata sedaj Sava in Jesenice enako število točk in sta tako najresnejša kandidata za prvaka. V tem kolu so Jesenice premagale s 3:2 Gaberje, Kamnik pa je izgubil s Polskavo z 0:3. V prihodnjem kolu bodo Jesenice doma igrale z Bovcem, Kamnik pa z Novim mestom. V ženski odbojkarski ligi so Jeseničanke doma izgubile z 2:3 z ekipo Viča. Po 10. kolu so Jesenice na 6. mestu. V prihodnjem kolu pa bodo Jeseničanke gostovale v Novem mestu. HOKEJ — V Sapporu na Japonskem se je začelo svetovno prvenstvo. Jugoslovani so v 1. kolu premagali Švico s 5:0, v 2. kolu pa so igrali z Romunijo 4:4. PLAVANJE — V Zagrebu je bilo drugo zimsko državno prvenstvo za pionirje B. Na prvenstvu so se najbolj izkazali Kranjčani, ki so-zmagali z 8910 točkami pred Primorjem, ki je zbral 5125 točk. V konkurenci pionirjev je bila prva zagrebška Mladost pred Triglavom, med pionirkami pa je bil najboljši Triglav pred Primorjem. Na prvenstvu je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov ter več rekordov. V Vodicah pri Šibeniku pa je bilo državno prvenstvo starejših pionirjev in pionirk, ki se je končalo s kopico rekordov. Ekipa kranjskega Triglava je v ekipni konkurenci zasedla 3. mesto. Več o uspehu mladih kranjskih plavalcev bomo še poročali. J. J. Triglav že »spet« drugi V zimskem bazenu hotela Ivan WP Solaris v Šibeniku so končane tridnevne finalne borbe za mladinski vaterpolski pokal SFRJ. Med šeste-*»co Jadran (Herceg Novi), KPK Korčula), POŠK (Split), Partizan (Beograd), Solaris (Šibenik) so mladi *r;injčani že »spet« osvojili drugo •nesto tako kot lani. K zmagovitemu pohodu za prvaka Jih je v zadnji odločilni tekmi zaustavil novi prvak POŠK, lani pa Par-gzan. rngiavani - Leskovar, Čalič, ivrašovec, Šnabl, Raisner, VVagner, Stariha, Perkovič, Gale, Strgar. To-rnat, Rant - so vse tri dni igrali odlično. Le v srečanju s Poškom jih Je zapustila sreča, saj je Čalič v zadnji četrtini pri rezultatu 5:5 za- streljal četverec. Vse tekme Triglava sta odlično sodila »vrhovni« Ivkovič (Zagreb) in Šotra (Beograd). IZIDI: Triglav : Jadran 6:5 (2:1, 1:2, 2:0, 1:2), Triglav : Solaris 5:5 (0:0, 1:0, 3:2, 1:3), Triglav : KPK 9:8 (2:2, 2:2, 4:2, 1:2), Triglav : Partizan 6:4 (1:1, 1:1, 2:2, 2:0), POŠK : Triglav 8:5 (3:2, 1:2, 2:1,2:0). Lestvica: POŠK Triglav Partizan Solaris Jadran KPK 5 4 5 2 5, 2 5 1 5 1 5 1 1 31:22 8 1 31:30 7 2 29:29 5 2 22:22 4 2 18:25 4 4 30:33 2 -dh Slab odpor Triglavank . Kaj slab odpor namiznoteniških Jgralk kranjskega Triglava v nadaljevanju prve zvezne namiznoteni-8ke lige. V obeh srečanjih — s Pro-Jeterjem (Čoka) in Sento so pokaza-'e bore malo. Igrale so brez poleta ter kaj klavrno predstavile kranjski namizni tenis. V igri s Proleterjem so bile nekoliko boljše — le-te so že nove državne prvakinje — saj je Zakojčevi v >Kn s Stevančevo uspelo, da je osvo-JUa edino točko. Predvsem pa so razočarale v drugem srečanju. Mla- Pred 40 leti je umrl dr. Henrik Turna '-•eto 1858 je pomembno za svetovno in •Jaso planinsko in alpinistično zgodovino. Angleži so to leto ustanovili prvo planin-in alpinistično organizacijo, pri nas pa ya Nc rof|iia velika ljubitelja gora: dr. ' ulius Kugv in dr. Henrik Turna. Prvi seje rodil v Gorici, drugi pa v Ljubljani. "i". Henrik Turna je med prvimi pri nas Pravilno pojmoval planinstvo in alpinizem. Bil jt, preprost in skromen človek, **"azit samohodec, ki je 62 let raziskoval "as gorski svet. Bil je duhovni vodja *alaftev in ustanovitelj Društva prijate-*ev prirode, ki je bila tiste čase prepove-*na socialistični) planinska organizacija, j aPisal je se danes cenjeno knjigo Pomen n razvoj alpinizmu ir. obogatil izrazoslovje j J»lijskih Alpah. »r. Henrik Turna je umrl aprila leta 1935, njegov sopotnik in *f°rnik .Julius Kugy pa devet let kasneje, " •ebr- de iz Sente so jih premagale komaj v poldrugi uri in pri tem oddale le dva seta. TRIGLAV : PROLETER 1:6 - Jakopin : Korpa 8:21, 10:21, Žerov-nik : Platinuš 12:21, 12:21, Zakojč : Stevančev 21:12, 16:21, 21:14, Za-kojč-Zerovnik Korpa-Der 16:21, 17:21, Zerovnik : Korpa 7:21, Jakopin : Stevančev 21:17, 11:21, 18:21, Zakojč : Palatinuš 2:21, 10:21; TRIGLAV : SENTA 0:6 - Jakopin : Kiralj 20:22, 18:21, 13:21, Zakojč : Molnar 13:21, 8:21, Zerovnik : Subotin 13:21, 8:21, Zakojč-Zerovnik : Subotin-Milevska 16:21, 17:21, Zakojč : Kiralj 16:21, 24:22, 17:21, Jakopin : Subotin 11:21, 15:21. •dh Tržič : Šenčur 5:1 'ruarja leta 19 t L U.2. Letos že 27. triglavska štafeta Letošnja štafeta mladosti s pozdravi Predsedniku Titu za 8.J. rojstni dan bo JV"*>n'l'» i/, slovenskega Primorja in tekla Jjozi Koper, Gorico, Tolmin, Cerkno, j *'>fjo Loko, Radovljico, Bohinj, .Jesenice " naprej proti Begunjam in Tržiču. Na Je-.*"ieah se bosta zvezni štafeti priključili 2* lokalni. Prva bo prišla /. vrha Jalovca, ~ koder jo bodo prinesli planinci, alpini-.1 gorski reševalci Rateč in Mojstrane. I^ga pu bo prispela r vrhu Triglava. To DO '"27, triglavska Štafeta. Tudi letos jo bodo «."sili planinci in alpinisti z Dovjega, iz /"»istraiie jn , Jesenic, Lokalna Štafeta bo [v'Mu tudi s Stolu, od koder j<> bodo prine-j 1 planinci / Javornika in s Koroške Hrle Jj Ne b,, v Mostah priključila /vezni štafeti. ('"\cNiii sprijeni /vezne št a lete na Jcseni-?H'» in združitev s planinskimi štafetami bo *-«Priln. U.Z. V Tržiču je bila prijateljska nogometna tekma v okviru priprav za spomladanski start. Domači nogometaši so s 5:1 premagali Šenčur. Rezultat ne ustreza dogodkom na igrišču, saj so bili Šenčurjani enakovreden nasprotnik domačinom. Zadetke za Tržič so dosegli: Ranko 2, Šuštar 2 in Grabovec 1, za Šenčur pa Mitič-. Sodil je Mežek (Tržič). L. Pegan Končana zimska alpinistična sezona Letošnja zimska alpinistična sezona je bila zelo ugodna, vendar je precej kmalu minila. Kljub temu so bili doseženi nekateri vidni rezultati. Prednjačijo predvsem alpinisti i/. Kranja, 'Tržiča, z .Jesenic, Kamnika in Ljubljane. Rekorden je bil tudi pohod na Stol, nekaj izrednih dosežkov pa je bilo zabeleženih tudi v najbolj znanih tujih gorstvih. Poljaki so na primer prvi pcfzimi presegli višino 8000 metrov. Na tako VZpOobudne rezultate pri nas je brez dvoma vplivala tudi priprava tudi priprava treh alpinističnih odprav, ki naj bi krenile na Makalu, v Ande in na Kavkaz, in jih bo sestavljalo okrog 15 najboljših slovenskih alpinistov. Zal so plezalci tudi letošnjo zimo izzivali smrt, ki je kar šestkrat segla po mladih življenjih. Smrtno so se ponesrečili Saška Penko, Lino Spitoli, I gor < i radišek, Slavko Igree in Milan Tomše ter kot zadnja Jožica Dolinar is Tržiča. IZ. VIII. kranjske zimske športne sindikalne igre V soboto ob 10. uri so se na Soriški planini začele VIII. kranjske zimske športne sindikalne igre. Trajale so dva dni. Tekmovalce in goste je najprej pozdravil predsednik organizacijskega odbora Jaka Vehovec, za njim je besedo povzel predstavnik pokrovitelja letošnjih iger Elektrogospodarstva Gorenjske Milan Tu-rel, znak za start pa je dal sekretar občinskega sindikalnega sveta Kranj Miran Štefe. Tekmovanje je pripravil organizacijski odbor za zimske sindikalne igre pri občinskem sindikalnem svetu Kranj. Za progo oziroma pripravo smučišča pa so prevzeli skrb delavci smučarskega kluba Mojstrana. Čeprav je v petek v dolini deževalo in na Soriški planini snežilo — zapadlo je dobrih 40 cm novega snega — iger niso odpovedali. Prizadevni delavci smučarskega kluba Mojstrana so napeli vse sile in do začetka tekmovanja so poteptali sneg za proge, uredili parkirne prostore in očistili cesto do Soriške planine. Vreme je ponagajalo še enkrat. V soboto, kmalu popoldne, tik pred zaključkom prvega tekmovalnega dne, je Soriško planino zajel pravi snežni metež, tako da ni bilo mogoče razglasiti rezultatov in podeliti priznanj tekmovalcem. Zato je organizacijski komite sklenil, da bo razglasitev uradnih rezultatov in podelitev pokalov, diplom, plaket in praktičnih daril tekmovalcem za dosežene uspehe v obeh tekmovalnih dneh v sredo, 19. marca, ob 17. uri v konferenčni dvorani delavskega doma v Kraniu. Slabo vreme v petek je v največji meri zakrivilo, da se je od 600 prijavljenih tekmovalcev iz skoraj vseh kranjskih delovnih organizacij, javila na startu le dobra polovica prijavljenih iz 41 temeljnih organizacij združenega dela. Velja tudi povedati, da je bila organizacija tekmovanja odlična in je tekmovanje potekalo po načrtu. Tudi proge, zlasti v nedeljo, so bile dobro pripravljene. Tekmovalci so bili razdeljeni v več kategorij po starosti. Ženske so tekmovale v skupinah do 25 let, od 25 do 35 let, od 35 do 45 let in od 45 let naprej. Moški pa so tekmovali v sedmih skupinah: do 25 let, od 25 do 30 let, od 30 do 35 let, od 35 do 40 let, od 40 do 45 let, od 45 do 50 let in starejši od 50 let. Vsi so se pomerili v veleslalomu. Rezultati: Ženske do 25 let: 1. Lapuh-Kri-žaj Marina (Tekstilindus), 2. Darka Oman (Alpetour), 3. Cvetka Šimo-vec (SPIZ). Ženske od 25 do 35 let: 1. Eti Kurnik (LB), 2. Rela Prelovšek (Iskra), 3. Olga Sekne (Projekt). Ženske od 35 do 45 let: 1. Boža Trefalt (Projekt), 2. Jana Rauter (Zavarovalnica Sava), 3. Marta Tabar (Iskra). Ženske nad 45 let: 1. Anica Finž-gar (Iskra), 2. Meta Oblak (Osnovna šola Lucijan Seljak), 3. Zdenka Jam-nik (Osnovna šola dr. France Prešeren). Moški do 25 let: 1. Janez Kalan (Iskra), 2. Zdenko Pove (Iskra), 3. Jože Juričevič (Iskra). Moški od 25 do 30 let: 1. Marjan Pesjak (Cestno podjetje), 2. Andrej Zupan (Sava), 3. Milan Nadižar '(Iskra). Moški od 30 do 35 let: 1. Edi Slivnik (Elektrogospodarstvo), 2. Peter Boškin (Cestno podjetje), 3. Janez Ponikvar (GG). Moški od 35 do 40 let: 1. Tomaž Jamnik (Iskra), 2. Jaklič Branko (Iskra), 3. Jože Hladnik (Elektrogospodarstvo). Moški od 40* do 45 let: 1. Rudi Benedik (Iskra), 2. Franc Primožič (GG), 3. Božo Bašelj (SC Iskra). Moški od 45 do 50 let: 1. Vinko Šarabon (Iskra), 2. Ivan Stružnik Domžale : Jugoplastika 0:10 Kranj, I. zvezna ženska nogometna liga-zahod, stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 700, sodnik Kuželj (Ljubljana). Strelke: 0:1 Glavaš (2), 0:2 Čagalj (17), 0:3 Lelas (18), 0:4 Glavaš (23), 0:5 Kliškić (30), 0:6 Glavaš (34), 0:7 Čosič <50), 0:8 Kliškić (58), 0:9 (71), 0:10Erceg(73). Domžale: Borišek, Hrovat, Oma-hen, Kerč, Zaviršek, Osolin, Stanič (Sedil), Mežnaršič, Šetina, Jelene, Seljak. Jugoplastika: Priznić, Erceg, Pe-šić, Mganić, Radojčić, Dožaj, Lelas, Kliškić (Čovo), Čosić, Čagalj, Glavaš. Zanimiva ženska predstava na kranjskem stadionu. Kranjski nogometni »firbei« so prav gotovo prišli na svoj račun, saj so prvič v zgodovini nogometa na delu videli dve ženski enajsterici. V prvem kolu so namreč Domžalčanke v Kranju gostile splitsko Jugoplastiko. V zanimivem srečanju so favorizirane gostje brez težav in visoko premagale gostiteljice. V vseh pogledih so bile boljše, saj Domžalčanke v obeh delih igre niti enkrat niso ogrozile vratarke Jugoplastike. Pripomniti pa je treba, da se moštvo Domžal šele kali in da so pred prvim srečanjem imele le pet skupnih treningov. -dh Zgoraj: nogometašice Domžal, spodaj: med razgibano igro. — Foto: F. Perdan (ŠC Iskra), 3. Miloš Jocif (Žlezniška postaja). Moški nad 50 let: 1. Franc Medja (Zavarovalnica Sava), 2. Franc Mo-korel (Iskra), 3. Avgust Smole (Iskra). L. B. Kulm '75 Tretje svetovno prvenstvo v poletih v avstrijskem Kulmu se je končalo z zmagoslavjem 29-letnega Karla Kodejške (ČSSR). Zmago je za zaključek njegove športne kariere povsem zaslužil, čeprav mu nekateri iz drugih taborov očitajo, da je v petek »podrsal« v enem skoku. Veliki favoriti Avstrijci, ki so nastopali na domači letalnici, so ne glede na to, daje Zahomčan Schnabl osvojil bronasto kolajno, nekoliko odpovedali. Sicer pa je bila ekipa naših sosedov že prvi dan nekoliko hendicipirana, saj je njihov član Bachler težje padel in poslej so tekmovali le s tremi skakalci. Schnabl se sicer lahko pohvali z novim rekordom skakalnice, ni pa mogel kljub odličnim poletom predvsem v nedeljo osvojiti več kot 3. mesta. Med skoraj vso svetovno elito (manjkali so Poljaki in Švedi) so tokrat odlično skakali spet vzhodni Nemci in Rusi. Naši štirje predstavniki Norčič, Štefančič, Blaznik in Rakar so nastopili v slogu rezultatov letošnje in lanske sezone. Dosegli so naslednje rezultate: 20. Norčič 419,0 (120, 123, 119), 24. Štefančič* 410,5 (115, 130, 109), 32. Blaznik 393,0 (112, 108, 105), 36. Rakar 382,5 (106, 102, 112). Rezultati so v primerjavi z letošnjo Intersport turnejo za malenkost boljši, vendar v splošnem še zelo slabi. Letošnja skakalna sezona je bila s to prireditvijo praktično končana. Naši skakalci končujejo že drugo leto zapored sezono s slabimi rezultati. Od nekdaj vsaj povprečne ekipe (še pred tremi leti) smo zdrsnili na dno svetovne lestvice. Mislimo, da bodo potrebne takoj po končani sezoni korenite spremembe v vodenju in načinu dela pri pripravah naših skakalcev za mednarodna tekmovanja, sicer je bolje, da se več ne pojavljamo na skakalnicah v tujini. Tretje svetovno prvenstvo v poletih je bilo v splošnem zelo dobro organizirano. Bili so dobri pogoji za nastop. Največji sovražnik poletov — veter je bil v Kulmu premagan. Organizatorji so s posebno zaščitno steno ob skakalnici preprečili, da bi veter kakorkoli vplival na nastopajoče. Prav zaradi tega praktično ni bilo nobenih nevarnih padcev, prireditev pa se je odvijala kot bi potekala na kakšni majhni skakalnici. Vse je teklo tako, kot si je organizator zamislil. Prav zaradi tega lahko ocenimo to prvenstvo kot eno najbolj uspelih, čeprav ni bilo doseženih novih državnih rekordov oz. svetovnega rekorda. Za zdaj ta skakalnica v Kulmu tega še ne dopušča, po izjavah organizatorjev pa bo že na prihodnji prireditvi tako preurejena, da bodo skakalci dosegli vsaj takšne dolžine kot v Planici in Oberstdorfu. Ponovilo se je sicer nekaj že tradicionalnih spodrsljajev pri organizaciji poletov (računanje rezultatov, merjenje dolžin, krajšanje naleta itd.). Vse to pa ni bistveno vplivalo na dokaj uspelo prireditev. Avstrijci pa so to svetovno prvenstvo izkoristili še za močno propagando za Olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Innsbruc-ku. Vsak obiskovalec v Kulmu je prejel brezplačno olimpijsko brošuro, ki je bogata s številnimi podatki o dosedanjih olimpiadah. J. Javornik Torek 23 18. marca 1975 Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in izvršni svet slovenske skupščine so oblikovali akcijski program za izvajanje letošnjih nalog v kmetijstvu in ži-vilstvu. Program predvideva 2,5-odstotno rast kmetijstva in 8-odstotno rast živilstva in vztraja, da ne glede na tržne pogoje ohranimo najmanj sedanjo živinorejsko proizvodnjo, povečamo površine, zasejane s koruzo, povečamo pridelke krmnih njivskih in travniških površin, zmanjšamo površine, zasajene s krompirjem, da spomladi in jeseni za-sejemo kar največ površin in s tem nadoknadimo izpad (5 odstotkov) pri lanski jesenski setvi itd. Program, ki je posledica lanskega posebej neugodnega položaja kmetijstva (živinoreja, mleko, slaba letina), poziva k večjemu sodelovanju strokovnjakov in bank, najmanj enaki porabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, nakupu strojnih linij in skupinski uporabi strojev in večjemu vplivu kmetijskozem-ljiških skupnosti po občinah, obenem pa zahteva, da se čim prej lotimo izdelave programa razvoja kmetijstva in živilske industrije do leta 1980! Seveda ne bomo uspeli brez nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, poudarja akcijski program. O sedanjem kmetijskem trenutku in uresničljivosti akcijskega programa smo se pogovarjali s tremi gorenjskimi kmeti. narja, pa še 54-odstotna klav-nost mora biti dosežena. Dražja so tudi krmila. Vendar jih moram uporabljati, sicer je vzreja še daljša in dražja! Spodbudnejši regresi so nujni! Cena mleka pa bi se morala gibati okrog 320 do 350 dinarjev. Količino umetnih gnojil sem zaradi podražitve zmanjšal. Lani sem jih potrošil okrog 4 tone, letos pa jih nameravam polovico manj. Primanjkljaj bom skušal nadomestiti s hlevskim gnojem. Imam strojno linijo za spravilo trave, medtem ko linije za silažno koruzo nimam. Najprej kaže postaviti silos. Sodim, da samo domača krma ni dovolj in da so krmila prepotrebna. S kmetijsko zadrugo bi se morali kmetje bolj povezati. Mreža za odkup pridelkov je prešibka. Vseeno pa je zadruga že odigrala pomembno vlogo predvsem pri kmečkih posojilih. Vsaj osnovne stroje in objekte smo lahko kupili oziroma zgradili.« Alojz Štular iz Podbrezij: »Prav preveč se kmetje ne moramo pohvaliti. Vse se draži, cene naših proizvodov pa ostajajo nespremenjene. Takšna nesorazmerja večje kmetije lažje prenesejo. Mleko in živino proizvajamo in prodajamo z izgubo. Zaradi podražitve sem potrošnjo umetnih gnojil zmanjšal, predvsem pa sem vesel, da sem prodal večino lanskega krompirja. Zaradi neprimerne lege njiv za kombajnsko žetev veliko žitaric ne sejem pa tudi s koruzo, ki bi bila koristna, se ne ukvarjam, saj nimam silosa in strojev za spravilo.« Andrej Frelih z Brezij: »Pri nas na veliko dobrega mislimo, vendar se nam marsikaj tudi izjalovi. Pred leti smo bili navdušeni za živinorejo, vendar danes od te panoge nimamo drugega kot delo. 13 bikov imam. Za kilogram koruze je treba odšteti več kot tri dinarje, za kilogram žive teže živali pa dobim 13.50 di- Milan Zorman, kmečki sin iz Šenčurja: »O akcijskem programu sem bral v Kmečkem glasu in slišal na televiziji. Pogoji za čiste specializirane kmetije so se poslabšali. Mleko in živinoreja slabo kažeta, razmerje med cenami naših pridelkov in cenami drugih proizvodov se je še bolj nagnilo v korist slednjih, odhajanje mladih s kmetij pa se še ni ustavilo. Na osnovi ekonomskega računa bi marsikatero kulturo opustili, vendar jo moramo že zaradi kolo-barjenja gojiti, čeprav ob manjši ekonomski učinkovitosti. Zaradi podražitve potrošnje umetnih gnojil nismo zmanjšali. Dobro tono na hektar jih potrosimo, ker sodimo, da brez gnojil še takega pridelka ne bo. Jesensko in spomladansko setev opravljamo po programu. Veliko nam pomagajo linije za spravilo trave, kuruze in krompirja. Manjša stopnja mehanizacije bi okrnila marsikatero dejavnost na naši kmetiji.« J. Košnjek Seminarji za nove člane ZSMS Pri občinski konferenci ZSMS na 'Jesenicah se zavedajo pomembnosti stalnega izobraževanja svojega članstva. Komisija za idejno politično delo in kulturo, ki deluje pri predsedstvu, je te dni pripravila program enodnevnib seminarjev za nove člane zveze socialistične mladine. Na teh seminarjih bodo mladi poslušali štiri predavanja, in sicer: Naša samoupravna družbena ureditev; Vloga in pomen družbenopolitičnih organizacij v našem družbenopolitičnem sistemu; Vloga ZSMS in njene naloge in organiziranost ZSMS. Seminarje, ki bodo trajali do konca aprila, občinska konferenca /SMS organizira v sodelovanju z Delavsko univerzo Jesenice. J, R. Politična šola Lani je ideološka komisija pri občinskem komiteju na Jesenicah že organizirala politično šolo za svoje člane. Programa A in B te šole je uspešno končalo 26 članov Zveze komunistov. .Tudi za letos pripravlja komisija organizacijo politične šole, ki se je bo predvidoma udeležilo 40 slušateljev. Od 7. do 12. aprila bodo obiskovali A program, jeseni pa še B program, ki vsebuje aktualna vprašanja in teme. Po zaključku šole bodo opravljali slušatelji posebne teste in pisali seminarsko nalogo, na osnovi katere se bo ocenjevalo pridobljeno znanje. Slušatelje bodo izbrali tako, da bo vsaka osnovna organizacija ZK predlagala po enega kandidata. Politično šolo bodo organizirali v sodelovanju z Delavsko univerzo. D. Sedej Referendum na Godešiču Prebivalci krajevne skupnosti Godešič se bodo v nedeljo, 23. marca, na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Na Godešiču nameravajo s samoprispevkom zbrani denar uporabiti za asfaltiranje vaških poti ter ureditev javne razsvetljave. Po sedanjih izračunih bi bilo na ta način mogoče zbrati okrog 500.000 din sredstev. Celotna dolžina poti, ki so predvidene za asfaltiranje, je nekaj več kot 1,5 kilometra. Dela bodo po predračunu veljala okrog 500.000 din, ureditev javne razsvetljave pa 165.000 din. In kolikšna bo višina prispevka? Po 1 odstotek od neto osebnega dohodka bodo plačevali delavci in upokojenci, kmetje z nad 6 hektari obdelovalne zemlje 720 din letno, lastniki obdelovalne zemlje od 0,50 do 6 hektarov po 8 odstotkov od katastrskega dohodka, obrtniki po 1 odstotek od dohodka za odmero prispevka, svobodni poklici pa v letnem znesku 500 din. Samoprispevka pa ne bodo plačevali kmečki upokojenci, učenci v gospodarstvu, prejemniki štipendij, invalidnin in socialnih podpor. Samoprispevek je razpisan za dobo petih let. Volišče bo v nedeljo v domu družbenih organizacij na Godešiču odprto od 7. do 19. ure. »Za« ali »proti« bo glasovalo okrog 350 1 volivcev s področja krajevne skupnosti. Zbor delovnih ljudi in občanov pred dnevi je pokazal, da velika večina Godešičanov v celoti podpira akcijo. -jg Zanimivo srečanje z mojstri volana Upravni odbor in športna komisija avto-moto društva Škofja Loka, ki letos slavi 30-letnico obstoja in je eno najstarejših v Sloveniji, sta minulo soboto popoldan pripravila razširjeni zbor svojih članov. Namen prireditve je bil predstaviti javnosti dirkače, katerih uspehi loški klub uvrščajo v sam jugoslovanski vrh, saj so mu prinesli dve tretji mesti (ekipno državno prvenstvo v avtorallvju. in ekipno državno prvenstvo v hitrostnih preizkušnjah na motorjih). AMD Škofja Loka se razen tega lahko pohvali kar z dvema posamičnima državnima prvakoma. Njegovi zastopniki in organizatorji poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje intenzivno podpirali športno dejavnost, ki pri nas spričo neurejenih razmer žal ni deležna zadostne pozornosti širše družbene skupnosti. Poleg znanih »asov« asfaltnih pist kot sta, denimo, Aleš Pušnik in Rok Frever, so si namreč Ločani zagotovili sodelovanje številnih mladih. Se neuveljavljenih tekmovalcev. Prva naloga odgovornih je torej ustvarjanje pogojev, ki bodo nadarjenim fantom omogočili poka-zati, kaj znajo in koliko zmorejo. Možnosti nedvomno so,, vendar je treba najprej utrditi povezavo med društvi in avtomobilskimi tovarnami ter avto-moto športu zagotoviti enakopraven status v okviru republiške in občinskih TTKS. Program sobotne prireditve v Škofji Loki sta sestavljala prikazni obhod tekmovalnih vozil po ulicah mesta ter srečanje v dvorani kina Sora, kjer so novinarji slovenskih časopisov pred zbranim občinstvom vodili razgovore z mojstri volana in jeklenih konjičkov. Sledilo je predvajanje treh barvnih filmov, posvečenih rallvju Monte Carlo, spopadom najboljših motocikli-stov sveta in dirkam v okviru šampionata avtomobilov »formule I« za leto 1973. IG. suhomo lip bled lesna industrija telefon 064 77 384 telex 34 525 finalizirana visoko kvalitetna in trajna povečana toplotna in zvočna izolacija tiho in mehko zapiranje ter brezhibno tesnenje enostavna in hitra vgraditev plemeniti furnir finaliziran z visoko kvalitetnim kislinsko utrjajočim lakom, ki omogoča enostavno čiščenje trdna konstrukcija sodobna tehnologija lep videz zidarske in svetle odprtine vrat so usklajene s predpisi JUS RaZgOVOrt mladim, obetavnim dirkačem domačinom Branetom Sifrerjeni r na sobotni prireditvi v di onim kina Sora Škofja Loko rodi/ novinar Gla& Igor Guzelj. Šifrcr, ki vozi 250'kubični motor znamke vamaha, je občinsto* pripovedoval o svojih dosedanjih nastopih, o tcčavah okrog treninga in 0 ""' črtih ZO bližnjo tekmovalno sc.ono. — Foto: F. Perdan