št. 16, 17/1991 Draginja NIKOLIĆ Prenova in kmetijstvo kot dejavnik razvoja Pojem "prenova vasi" znotraj strok, ki se z njo ukvaijajo, ni enolno opredeljen. S časom se vsebina poj- mą in postopki spreminjajo, lahko rečemo tudi razvijajo. Sprva so bili omejeni zgolj na urejanje naselij, to: rej na izboljšanje bivaJnih razmer, ohranitevkvalitetnih grajenih struk- tur, sanacijó neprimernih posegov, določanje lokacij za nove tri nado- mestne gradnje, nato pa so se v nekaterih evropskih državah, kot na primer v Avstiiji in Nemčiji, razširili na sočašņo urejanje kmetijskih zem- ļjišč. V novejšem času je prenova v smislu urejanja naselij v nekaterih primerih vključena kot integralni del v projekte celovitega razvoja vaških skupnosti. Od opredelitve poj ma prenove je od- visen náčin, obseg in vsebina vključevanja kmetijske stroke. Če se omejimo na prenovo kot ureditev naselja, mora odgovoriti predvsem na vprašanje o potrebah po objektih, površinah (tudi na primer dovoznih poteh) in drugih infrastrukturnih elementih, potrebnih znotraj vasi za kmetijsko dejavnost Določanje teh potřeb lahko poteka v okviru raz- ličnih postopkov, na primer funk- cionalnega kmetijskega planiranja, kije eden bolj izdelanih pristopov. Na osnovi rezultatov sociálno - eko- nomske raziskave naselja se opravi identifikācijā in izbor perspektivnih, vendar sanacije potrebnih kme- tijskih obratpv, nato se identifícirajo problemi posameznih obratov ter v obliki programa za vsak obrat obli- kujejo predlogi za izboljšanje stanja (sanacijski, gradbeni, strukturni ukrepi). Zá ta nivo obdelave nismo imeli na voljo ustreznih podatkov, zato srno poskušali na podlagi spoznánih značilnosti naselja in širšega okolja okvirno oblikovati splošno zasnovo razvoja kmetijske dejavnosti, kije po našem mnenju tudi osnova za uk- repe na nivoju posameznega obrata, ki jih predvidimo s postopki funk- cionalnega planiranja. Oblikovanje zasnove celovitega raz- voja vaških skupnosti je záhtevna naloga, saj mora zajeti ali upoštevati vplive na vse bistvene sestavine živ- ljenja vaške skupnosti: gospodár- ske, družbene, naravne (ekološke) in kulturně. Eden od dejavnikov raz- voja je kmetijstvo. Vprašanja razvoja vaških lokalnih skupnosti so po- sebej občutljiva tudi za to, ker morajo prebivalci program občutiti kot svoj, kar zahteva njihovo smiselno vklju- čevanje v vseh stopnjah priprave koncepta. Predloge razvojnih pro- gramov oblikujemo torej na podlagi želja, potřeb, predlogov prebivalcev ob hkratnem upoštevanju spozná- nih značilnosti ožjegá (naravne in ustvaijene razniere, človeški kapital) in širšega okolja (splošno gospodar- sko stanje, lega, širši pomen prö- stora). Kratka zgodovína ih stanje kmetijske proizvodnje Nastanek naselja Orlek je vsaj de- loma vezan na možnost kmetijske pride lave na globljih tleh, nastalih na mehkejši kaibonatni geološki podlagi. Obdelovalne površine so na- stale s kraškimi melioracijami, to je delnìm izra'mavanjem mahjših po- vršin, odstranjevanjem kamenja, ki so ga zlagali v zidove ali gomile, in vsaj ponekod nasipanjem prsti iz vrtač, kar je še danes postopek na primer pri napravi vrtov ob novo- gradnjah. Rezultat so v glavnem ma- njše površine obdelovalnih zemljišč, njiv, travnikov in pašnikov, obdanili s kamnitimi židovi, ki so izražena strukturna značilnost kmjine. Skozi čas so se kultuře in tipi proiz- vodnje menjali ali pa seje spremin- jal nj liov pomen. Tako razberemo iz fra ciscejskega katastra močno raz- šiije ost vinske trte, ki so jo gojili tudi na poljih v dnu vrtač, medtem ko je danes omejena na vrtove in deloma zahodni del vaškega zem- ljišča. Mocno se je spreminjal tudi pomen živiríoreje. Značilne so dvojné kultuře na pri- mer sadno drevje na njivah ali trav- nikih, posebej pa nayrtovih, kjer so tia pod trto ali sadnim drevjem praviloma obdelana in zasajena z vrtninami. Śtopnja obdelanòsti kmetijskih po- vršin je različňa in se z oddaljenostjo od vasi zmanjšuje. Opazno je tudi opuščanje slabših po vršin v bližini vasi in v splošnem skrčenje obsega njiv. Slednje je povezano predvsemz opuščanjem polikulturnega načina pridelave in močnejšo usmeritvijo v živinorejo. Podatkov o posestni strukturi in predvsem náčinu delitve vaškega zemljišča med kniete nimamo. Ix ta 1 97 1 je od 49 gospodinjstev 1 0 imelo več kot deset hektaijev zemlje, 8 pet do deset 10 pol do pet, ostali pa fnanj kot pol hektaija zemlje. Po- sestna struktura odraža skromne naravne razmere, kjer so bile zaradi slabših razmer za kmetovanje za preživetje potrebne večje površine. V kmetijstvu je bilo že kmalu po drugi svetovni vojni zaposlenega ma- lo aktivnega prebivalstva - 32% leta 1953, nato pa se jd ta delež še zmanjševal. Že leta 1978 ni bilo v vasi nóbenega čistega kmečkega gospodinjstva več (1961 pětin 1971 dve). Sedaj se s tržno proizvodnjo - pitanjem telet in mlečno proizvodnjo - ukvaijajo še trije polkmetje (upo- kojeni delavci), kooperanti kmetijske zadmge v Sežani. Krmo pridelujejo na travnikih in deloma na njivah. Del površin, ki jih obdelujejo, imajo v najennr Nobena od kmetij nima ża- gotovljenega našlednika. Številni vaščani, ki posed ujejo zem- ljo, pridelujejo zelenjavo, sadje in vino za lastne potrebe. Značilna je še vedno mocna navezanost na zemljo, seveda pa je kmetovanje v teh primerih predvsem ljubiteljska ali samooskrbna dejavnost Lahko re- čemo, daje v veliki meri del načina življenja. Možné smeri razvoja kmetijske dejavnosti Nadaljnji razvoj in prihodnji pomen kmetijske dejavnosti bo močno od- visen od splošnih trendov razvoja iņ sprememb, ki jih lahko deloma pred- vidimo. Tako lahko na primer pri- čakujemo tudi na tem območju porast brezposelnosti in spremembo pomena prostora zaradi drugačne vsebine meje med Italijo in Slovenijo. V povezavi z ekonomsko in ožje 64 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Št. 16, 17/1991 kmetijsko regionalno in lokalno po- litiko se odpirajo v kmetijski dejav- nosti številne možnosti za nove raz- vojne usmeritve in dejavnosti. Nekatere možné smeri razvoja bi bile: 1 . Okrepitev bivalne funkcije, do ka- tere bi najbrž spontāno přišlo ob vzpostavitvi proste carinske cone ali pa ob večjem odpiranju meje. Tukaj bi na primer lahko stanoval del ošebja znanstvenih ustanov iz Trsta in Bazovice. V tem primeru bi se Orlek razvil v nekakšno 'Vrtno mesto", kjer bi posameznim stanovanjskim enotam připadalo zemljišče primerne velikosti za rekreacijsko pridelovanje hrané. Oblikovanje in lociranje novo- gradenj naj bi v čimvečji meri oh- ranjalo krajinské značilnosti, ki dajejo ternu prostoru njegovo kvalitě to, ohranili pa bi tudi naj- boljše obdelovalne površine, kjer bi v skladu z razmerami še vedno potěkala tržná pridelava kmelij- skih kultur. 2. Glede na ekonomsko situacijo se bo veijetno okrepil pomen kme- tijstva kot dopolnilne dejavnosti v smislu izboljšanja eksistence z doma přiděláno hrano in /ali s ponudbo tržnih presežkov kot de- la "turističnega produkta" kraja. V poš tev bi přišlo na primer vino, sadje, vrtni ne, posebni proizvodi kot pršut, biološko pridelana hrana. 3. Končno pa je, posebej v primem večje brezposelnosti ali poslab- šanja zaposlitvenih pogojev in možnosti, veijetna tudi reagra- rizacija določenega dela prebi- valstva, ki bi se usmeril v tržno proizvodnjo. Možná bi bila tržná pridelava specialnih kultur, na primer cvetja, vrtnin in sadja za dnevno oskrbo večjili središč s svežimi proizvodi, pa tudi domača predelava in ponudba lokalnih specialitet V povezavi z uvajanjem intenzivně tržné proizvodnje se poj a vij a tudi vprašanje kraških melioracij večjega obsega. V literaturi je to dokaj neob- delano področje. Gams (1976) na- vaja tri tipe melioracij, s katerimi so urejali manjše površine in s katerimi je nastal pretežni del obdelovalnih površin na Krasu ter ti piena mocno členjena "kraška krajina". Nobenih napotkov ali ovrednotenj pa nismo našli za novejše posege, zato bomo n vedli nekaj svojih razmišljanj. Tehnična izvedba del bi bila težavna in draga, saj bi bilo potrebno izrav- navanje velikih površin zemljišč, či- ščenje velikih količin kamenja in na- sipanje velikih količin prsti, kije na liras u ni ravno v izobilju. Dvomljiv je tudi že dosedanji postopek odnaša- nja večjih količin prsti iz vrtač. Novo nastale površine bi bilo třeba zaščititi pred vodno in vetriio erozijo. Najboljšo zaščito predstavlja stálen vegetacijski pokrov, ki pa ni vedno združljiv z intenzivno kmetijsko pri- delavo ali zaščitni protivetrni nasadí. Intenzivna (konvencionalņa) kme- tijska proizvodnja, ki bi jo na teh površinah zaradi ekonomskih raz- logov - pokrivanja stroškov visoke investicijske vrednosti melioracij - morali uvesti oziroma je ponavadi povod za izvajanje melioracij, je za- radi možnosti izpiranja snovi v pod- talje potencialen hud onesnaževalec podzemnih tokov. Posledica takšnega posega bi bilo tudi izničenje krajinské tipike in osi- romašenje bivalnega okolja. Menimo torej, da kraške melioracij e večjega obsega niso sprej emljive. Tudi eko- nomsko bi bila najveijetneje bolj učinkovita uvedba specialnih tradi- cionalnih ali novih kultur in obstoje- čim razmeram prilagojenih načinov pridelave. V okvim takšne usmeritve bi bili morda potrebni manjši posegi, kot na primer združevanje nekaj manjših parcel in s tem povezana delna odstranitev nekaterih krajin- skih elementov, na primer zidov. 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 65 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms