239. Številka. Ljubljana, v sredo 18. oktobra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol teta H gid Catn let* 4 giđ., za jeden mesec 1 gld 4U kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoBiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stinstopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št 2, vhod v apravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon št,. 34. Škofov harač. i. Pastirski list, ki ga je v soboto obelodanil „Slovenec", in ki se je v nedeljo čital po vseh cerkvah, je naznanil vsem prebivalcem dežele kranjske, da se bo odslej harač za nepotrebne škofove zavode pobiral od hiše do hiše, in da ga bodo iz-tirjavali posebni eksekutorji. Premilostni gospod knezoškof je pa razen tega pastirskega lista izdal še posebno okrožnico do gospodov župnikov, nekako izvršilno naredbo, katere pa „Slovenec" ni priobčil, dasi je jako zanimiva in poučna. O tej okrožnici se nam zdi potrebno, izpre-govoriti nekaj besed. Predno pa to storimo, naj dobesedno navedemo to izvršilno naredbo. Glasi se tako-le: Velečastitim gospodom duhovnim pastirj em. V Škofijskem listu leta 1899., IV. 41, stran 72 sem proti koncu omenil naše zavode in rekel: „Ako ostane darežljivost kakor do sedaj, bodo zavodi v kratkem stali, in pričakovati smemo, da nam dado ne le več duhovnikov, ampak tudi več bo-iivcev lajikov za Kristusa in njegovo delo. Zato naj se pobirajo prispevki prvič pri velikonočnem izpraševanju, kjer je prilika, ljudstvo za zadevo iznova vnemati, da ne zaspi, drugič še dvakrat na leto v vsakem selu po zanesljivih osebah, in sicer o bin-koštnih in septemberskih kvatrih. Upam, da dobim potrebno dovoljenje od visoke vlade, kar bom še prijavil". Dolgo ste čakali in večkrat popraše-vali, kdaj da se bo ta važna zadeva uredila? Veleslavna deželna vlada je imela razne pomisleke zoper nameravano pobiranje in je želela, naj se samo na cerkev omeji. Ker bi pa v veliki večini župnij pobiranje v cerkvi ne zadostovalo, sem šel na Dunaj ter sem visokemu c. kr. ministrstvu vso zadevo razložil. Visoko c. kr. ministrstvo je moje razloge uvažilo, pa sem dobil na- stopni odlok istega, kakor mi sporoča ve-leslavno c. kr. deželno predsedništvo v dopisu z dne 11. septembra 1899 St. 4852/pr., ki se tako-le glasi: „Unter Beziehung auf das sehr ge-schatzte Schreiben vom 18 August 1. J. Z. 51/pr. und im Nachhange zur h. a. Note vom 29. Juli 1899, Z. 3937/pr. beebrt sich das k. k. Landesprasidium Euer Fiirstbi-schoflichen Gnaden mitzutheilen, dass ge-gen die beabsichtigte Nominirung der mit der Sammlung fur das katholische Gymna-sium beziehungsweise Convikt und Knaben-seminar in Laibach betrauten Personlich-keiten durch die Pfarramten keinerlei An-stand obwaltet, dass jedoch die Genehrai-gung der einzelnen von den Pfaramtern namhaft gemachten Sammler den politischen Behorden I. Instanz vorbehalten bleibt, welche den betreffenden Personen die er-forderlichen Legitimationen zur Vornahme der Sammlung ausstellen und in denselben den Rayon genau bezeichnen werden, inner-halb dessen der Vorweiser der Legitimation im Pfarrsprengel zu sammeln berechtigt ist; auch wird in dieser Legitimation die Zeit, fur \velche dieselbe Giltigkeit hat, be-zeichnet werden. Indem das k. k. Landesprasidium an die Bezirkshauptmannschaften des Landes, beziehungsweise an den Stadtmagistrat in Laibach die in obiger Richtung nGtbigen \Veisungen ergehen liisst, \verden Eure Ftirst-bischofliche Gnaden weiters in Kenntnis gesetzt, dass die Anzahl der Sammler fur jede Pfarre auf zwei zu beschranken ist und dass nur in den Pfarren der Stadt Laibach und in besonders grossen Pfarren des Landes das Sammeln durch drei hiezu legitimirte Personen statthaft ist. Was endlich die Interpretation jenes Passus der eingangs citirten h. a. Note be-trift, demzufolge die Sammlungsbewilli-gung „fur die Dauer von je drei Monaten" in den Jahren 1899, 1900 und 1901 ertheilt \vurde, so \vird gegen die von Euer Fiirst- bischoflichen Gnaden in Aussicht genommene Modalitat, die Sammlung dreimal im Jahre durch je einen Monat vornehmen zu lassen, kein Anstand erhoben". Dovolilo se je torej za nameravane zavode prispevke pobirati od hiše do hiše in sicer trikrat na leto po mesec dni; toda za to od velečastitih gg. župnikov odbrani in zanesljivi možje, po 2 v manjših, po 3 v velikih župnijah, se morajo prijaviti c. kr. okrajnemu glavarstvu (resp. magistratu), da dobe" potrebne legitimacije. Prosim Vas torej, da idete iznova na delo in si pobiranje vsak v svoji župniji tako uredite, kakor ste prepričani po skušnji, da boste najbolje gotovo uspeli. Zane sem se na Vašo ljubezen do Boga, do svete cerkve in do naroda; ne bojte se truda in mirnega srca brez razdražljivih besedi pre-trpite kako morebitno razžaljivo besedo; tudi možem, odbranim za pobiranje, naročite, da naj mirno postopajo in nikogar ne žalijo, pač pa lepo prosijo za miloščino v imenu Božjem." V LJubljani, 18. oktobra Odprava jezikovnih naredeb. Dan pred sestankom avstrijskega drž. zbora so dobile opozicijske stranke v roke dvoje ministrskih odlokov, s katerima so odpravljene Badeni-Gautscheve naredbe. S tem je glavna želja obstrukcionistov izpolnjena, in zopet se vračajo danes tja, kamor jih od 1. februvarja t. 1. ni bilo več. Glasila levice pozdravljajo odpravo jezikovnih naredeb kot zmago opozicijo, vendar pa se delajo, kakor bi zanje ta zmaga ne imela posebne veljave, nego morajo Nemci nadaljevati boj dotlej, da dosežejo vse svoje „pravice". Originalno tolaži Čehe „Fremden-blatt". Svetuje jim, naj se v obrambi proti radikalcem sklicujejo na govore dr. Baxe in dr. Vašatega, ki sta imenovala jezikovne naredbe malovredne „drobtine" — „Politik" poživlja češki narod, naj ohrani mirno kri ter se naj ne da zvabiti na nevarna tla izgredov. Čehi imajo za seboj pravico in večino — zato končno morajo zmagati. Vsi poskusi, da bi razbili večino, so se izjalovili. Vlada je ugodila manjšini, kolikor je mogla, toda ker manjšine v večino ne more spremeniti, se bode morala približati sedanji večini. Novi izdatki za našo vojsko. Skupni ministrski svet se je bavil predvčerajšnjim tudi z novimi izdatki za našo vojsko. Pred vsem se povišajo gaze častnikom ter se povišajo tudi drugi dohodki v gospodarstvu vojske. Vojni minister pa hoče imeti tudi nove topove. Stroški za te topove bodo tako ogromni, da se bode svota razdelila na več iet Prvi obrok pa ne bo še v letošnjem proračunu, ker sta oba finančna ministra tega mnenja, da ne moreta zmagati niti najpotrebnejših potrebščin. Gotovo pa je, da dobi srečna Avstrija prav kmalu zopet lepe topove najmodernejšega sistema. Nekaj zabavnega iz Srbije. Razkralju Milanu se je šla poklonit srbska skupščina ter izrazit svoje veliko veselje, da se atentat na njegovo življenje ni posrečil. Milan se je kazal jako skromnega in zagotavljal je skupščinarje, da nima kot vrhovni poveljnik srbske armade s politiko nikake dotike, ter da se ne briga za strankarstvo življenje prav nič več. In čudno, skupščinarji se pri teh Milanovih besedah niso smejali, nego so ostali docela resni! Nadalje pa je Milan povedal skupšči-narjem preveselo vest, da ne misli ostaviti Srbije, nego vztrajati na svojem poveljniškem mestu. Na tem mestu hoče ostati, dokler ga ne odpokliče najvišja volja. Atentat — je rekel Milan — se je vsled Božje volje ponesrečil, toda če bi se bil tudi posrečil, (Skupščina je vskliknila: Bog Te ohrani! Pazi na-se, sire, in ne boj se ničesar!) nadomestljiv je na svetu vsakdo. Tudi on ne misli o sebi, da je kralju, na LISTEK. Naročilo. (Spisala Ada Moretti.) V prijaznem dvorcu na poti v vas je stanoval oče s svojo krasno hčerjo v strogi osamljenosti. Ko sta se nekega večera sprehajala, sta se sešla z mladim tujcem, in mej njimi se je razvil pogovor. Mlado dekle je občutilo takoj privlačno silo visokega, bledega neznanca z otožnim pogledom. In od tedaj je bil mladi tujec vsaki dan gost v dvorcu ob poti. Gioja je fantazirala na svojih goslih ter pela s svojim mehkim glasom. On pa je poslušal zadivljen po njenem čaru ter zrl nanjo s svojimi čudno žalostnimi očmi. Tako se je počasi pojavila ljubezen v njiju srcih. In nekega večera sta si dejala, da hočeta biti svoja za vse življenje. Ko sta se tega večera ločila, zrla je Gioja skozi okno za njim. Vihrala je strašna nevihta. Selska pot je bila zapuščena, kakor izmrta. Samo zapoznel kmet, katerega je nevihta iznenadila, je hitel, kolikor je mogel proti svoji nekoliko oddaljeni koči. Mahoma se je zazdelo Gioji, da je čula žaloben vzklik ter videla, kako se je nekaj kotalilo s strehe, padlo bobneče na tla in podrlo starega kmeta. Gioja je stala pri oknu kakor pribita. Hotela je vpiti, toda ni mogla. Strmela je samo na mesto, kjer se je dogodila nesreča. Tu — pri smrtno ranjenem kmetu je stal nje zaročenec ter je razprostrl roke, kakor blagoslovljaje preko mrtveca. Da, on je! To je njegova visoka postava, to je njegov črni plašč. In vendar, kaj je to? — Iztegnjeni roki sta roki okostnice, in glava, ki se je nagnila doli, je režeča se lobanja. . . Naslednjega dne je prišel kakor po navadi, in ko ga je videla, zdelo se ji je vse, kar je gledala prejšnjo noč, kakor sen. Govorila je o nesreči, ki se je dogodila po noči. Tudi si ni mogla kaj, da mu bi bila povedala, kaj se ji je zdelo, da vidi. »Tvoj pogled te ni varal", je odgovoril on, „ videla si prav, bil sem jaz. Jaz sem smrt, pomagal sem možu, ločiti se od življenja". Zrl je nanjo z vprašnjočim pogledom ter vprašal: »Vendar, ljubica, ali mi hočeš vkljub tema zvesta ostati? — ali ne?" Za trenotek se je stresnila pri misli, da govori smrt ž njo. Pa takoj nato ga je pogledala ter dejala: ,Da, ostanem ti vse jedno zvesta!" Prijazen svit je razjasnil njegovo bledo obličje in ljubeznivo jo je objel. Ona se je pritisnila k njemu ter naslonila svojo glavo na njegovo ramo, brez strahu, zaupno, dasi je vedela, da jo ima smrt v svojem objemu. Prišli so srečni dnevi za oba. Bližala se je poroka. On jo je še prej prosil, naj dobro premisli, kaj stori, ko se za večno zveze ž njim. In ona je premislila, da je to smrt, s katero se bode kmalu združila, toda občutila ni nikakega strahu, ne, celo veselila se je bližajoče zveze. Oklici v cerkvi so bili dovršeni, veliki dan se je bližal. Sla sta skupaj v božjo hišo. Klečala sta pred oltarjem. On je držal ljubeznivo nje roko. Manjkal je samo še vezoči „da", in zveza bi bila gotova. Za trenotek se je spomnila strašne podobe one noči. Okostnica s črnim plaščem z razprostrtimi koščenimi rokami je stala zopet pred njo. To je bil on, ki kleči sedaj na njeni strani in vendar je stisnila še tesneje njegovo roko, katera je počivala v njeni ter izgovorila glasno, prepričevalno: „Da!" Jedva je izustila to besedo, in že nista bila več v cerkvi. Stala sta ob robu poljske poti, kjer sta se videla prvikrat. On jo je držal v svojem objemu ter dejal s prijaznim, žalostnim glasom: »Tu, srčno ljubljena, naj se ločiva! Ne moreš biti moja, sicer bi tvoje bivanje tu na zemlji z današnjim dnem končalo, a ti moraš še nekaj velikega dovršiti, predno pridem pote, da te popeljem v večne kraje. Oznanjati moraš svetu, kako napačno je mnenje, katero imajo ljudje o meni. Kako se me vsi boje in me vsi sovražijo, s kolik m strahom me pričakujejo, imenujejo me grozno, neusmiljeno smrt! Ti pa jim povej, kakšen sem prav za prav. Neusmiljen nisem, kaj ne? Kajti tak kakoršen sem bil s teboj, tak sem z vsakomur. Pripoveduj jim svojo povest! Kako sera se ti priljubil, da si hotela postati smrti družica. Oznanjaj jim, naj se me nikar ne bojč, ker jih hočeta rešiti le trpljenja tega malega sveta, zato naj me mirno, z ljubeznijo pričakujejo, ker jim ne storim nikdar nič zalega! Oznanjaj to, ljubljeno dekle, in če me potem tudi ne bodo ljubili, tako kakor me ti ljubiš, morda bodo vendar nehali bati se me ter si tako prihranili mnogo bridkih ur, katere jim povzroči pričakovanje na moj prihod. Vidiva se zopet. — Ko pride tvoja ura, pridem pote!" »Vzemi me sedaj takoj seboj, ne ostavi me!" In hrepeneče je iztegnila roki po ljubljencu, kakor da ga mora pridržati. Toda mesto, kjer je stal, je bilo prazno. Z obupom v srcu je pogledala pomoči iskaje navzgor. S temnomodrega neba je zrlo obličje, katero jej je postalo tako ljubo in drago*.' še enkrat nanjo. /kžte&$'7% roda in armadi absolutno potreben. (Skupščina pa je vzdihnila: O, potreben si! Neobhodno potreben!) In skupščinarji so se razšli ginjeni ter prepričani, da se Milana še dolgo ne iznebč. Vsaj zlepa ne! Vojna v Južni Afriki. 5000 funtov za eno samo glavo so razpisali Transvaalci. Ta glava — živa ali mrtva — pa mora biti Cecila Rhodesa! To dejstvo kaže, kako silno sovražijo Buri svojega najnevarnejšega nasprotnika, Rhodesa, ki je vprizoril ponesrečeni napad Ja-mesona, in ki hoče uresničiti svoje geslo: „Od Nila do Kapa" — vse bodi angleško. Ako se Đurom posreči dobiti Rhodesa v svoje roke, bode to vsekakor velik moralen uspeh. Toda Rhodes v tem hipu sam nima posebne veljave, kajti vojno s Transvaalom vodi angleško ministrstvo. Včeraj se je sestal angleški parlament, da odobri proračun za vojno. Z bojišča ni posebnih poročil. Angleži se bahajo, da jim Buri ne morejo do živega, Buri pa polagoma prodirajo vedno globočje v Natal ter so zasedli že vse važnejše prelaze. Angleški nadpoveljnik general Buller se je odpeljal šele v soboto v Južno Afriko, Joubert, burski nadpoveljnik, pa je že sredi svoje armade. .Reuterjev Office" poroča, da so bili Buri pred Mafekingom tepeni, in da so bežali. Temu angleškemu \iru pa ni mnogo verjeti, ker navadno grdo laže. Rusija in transvaalsko vprašanje. Vojno med Transvaalom in Anglijo ruski časopisi odločno obsojajo ter dokazujejo, da so le Angleži krivi, ako je pošlo končno mirnim Burom potrpljenje. Ne taje" pa ruski listi, da so težave Burov v tej vojni skoraj nepremagljive. Sicer pa ima Rusija samo korist od te vojne. Anglija ne bode mogla dalje časa igrati nobene vodilne uloge v Aziji. *Nov. Vremja" piše, da bode treba Angliji, „vladarici morja" dokazati, da so poleg internacionalnih interesov Anglije tudi internacionalni interesi drugih velevlastij, ki imajo močne armade in močna ladijevja. Tudi meni .Nov. Vr., da bode ta vojna zbližala Nemčijo in Francijo. — Holandci v Peterburgu podpirajo z denarjem Bure in pošljejo 30 prostovoljcev Burom na pomoč. Občinski svet ljubljanski, V Ljubljani, 17. oktobra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imeno-novana obč. svet. Mali in Tosti. Župan je naznanil, da je 4. t. m. se poklonil deželnemu predsedniku in mu povodom cesarjevega imendana izrazil čutila udanosti in zvestobe, za kar je došla od ministrstva cesarjeva zahvala. Dalje je župan predlagal, naj se za oškodovance po povodnji na Solnograškem dovoli 200 gold., kar je bilo sprejeto soglasno. Končno je župan naznanil, da se je kuratorij mestne višje dekliške šole minole dni konstituiral in izvolil podžupana dr. viteza Bleiweisa podpredsednikom in obč. svet. Pavlina poročevalcem. Magistratni ravnatelj V on čina je poročal o prošnji za sprejem v občinsko zvezo. Sprejem se je zagotovil Ivanu Vojnoviču iz Valpolja v Slavoniji. 0 protiponudbi A. Reisnerja v zadevi zamenjave njegove hiše v Slomškovih ulic. št 17 z mestno hišo št. 13 v Komenskega ulicah je poročal obč. svet. dr. Hudnik. Reisner pravi, da ga velja njegova hiša v Slomškovih ulicah 27.817 gld. 41 kr., dočim je mestna hiša v Komenskega ulicah vredna komaj 18.000 gld. Reisner želi, naj se mu ponuđeno priplačilo zviša na 12.000 gold. Finančni odsek je mnenja, da je vrednost Reisnerjeve hiše manjša, kakor trdi nje lastnik. Občinski svet je sklenil, odkloniti Reisnerjevo ponudbo in ostati pri ponudbi z dne 18. septembra. Občinski svet. dr. Požar je poročal o prošnji Jerneja Matevžeta za znižanje na-jemščine od mestnega kopališča v Koleziji. Ker so letos vsled slabega vremena bili dohodki Kolezije jako pičli, se je ustrezajo prošnji od najemščine 350 gold. odpustilo 50 gold. Obč. svet. Pavlin je poročal o M. Zde-šarja zastopnika pritožbi proti magistratni odredbi glede odprave sanitarnih nedostat-kov v hiši štev. 48 na Poljanskem nasipa Zdešar vzlic vsem nkazom ni odpravil gra-janih nedostatkov in izvršil dela, ki naspro- tujejo stavbenemu rada. Vsled tega je Zdešar dobil wimwin da do 1. julija letos vloži načrte za potrebne poplave. Zdešarjev zastopnik je naposled predložil nekak načrt, ki pa je bil tako pomankljiv, da se je moral odkloniti. Magistrat je zajedno zagrozil, da' deložira stranko, katara največ trpi vsled nedostatkov. Zdeiarjev zastopnik je vložil rekur*. Ker so sanitarni nedostatki v Zde-šarjevi hiši uprav škandalozni in vnebo-vpijoči, je poročevalec predlagal, naj se re-kurz odkloni. Obč. s vet. O o gol a je omenil, da se Zdešar že več let ne zmeni za dobljena naročila. Najbolje bo, če se stranke deloži-rajo. če bodo stanovanja prazna, bo mož že izvršil poprave, ki so potrebne. Obč. svet je sprejel odsekov predlog in dodatni predlog obč. svet. Gogole. O Jos. Globočnika prizivu proti magistratni zahtevi reverza radi dveh oken v tovarni za žreblje je poročal obč. svet. dr. Požar. Globočnik je bil napravil svojevoljno dvoje oken, ne da bi bil imel stavbeno dovoljenje. Magistrat je zahteval, da jih mora zazidati ali se vsaj z reverzom zavezati, da jih brezpogojno odstrani kadar bi občina to iz regulačnih ozirov zahtevala. Globočnik je rekuriral na vse strani, a ni nikjer ničopraviL Poročevalec je predlagal, naj obč. svet potrdi magistratni odlok, s katerim se je Globočniku zagrozili s kaznijo, če v 14 dneh ne predloži reverza in naj odbije podani rekurz, kar je bilo sprejeto. Isti poročevalec je poročal o prizivu Marije, Amalije in Ane Seunikove proti nalogu, da odstranijo neke stvari ob cestnem zidu v Igriških ulicah. Sklenilo se je rekurz odbiti, a ker se morda na spomlad podaljšajo Hilšerjeve ulice, se je pritožnicam dovolil šestmesečni odlog. O prizivu Zeschkovih dedičev proti sklepu obč. sveta, da se pred justično palačo napravi javen trg je poročal obč. svet. Žužek. Ta sklep je bil storjen po priporočilu dež. vlade. Proti njemu ugovarjajo Zeschkotovi dediči, in se postavljajo na sta lišče, da bodo s tem oškodovani, ker so oni lastniki tistih parcel, ki naj se porabi za javni trg. Odškodnina, ki se je obljubila, je po sodbi dedičev malenkostna, sicer pa ugovarjajo dediči, da bi obč. svet sploh imel pravico, jim prepovedati zazidavo njihovega posestva, če se prej ni izvršilo razlastitveno postopanje. Dotični svet je 5300 štirjaških metrov obsežen, je najlepše sta-višče in po sodbi Zeschkovih dedičev veliko več vreden, saj seje slabše ležeč svet istotam sodno cenil nad 6 gld. Rekurentje zahtevajo, naj se storjeni sklep prekliče. Odsek je sklenil priporočati, naj se ugovor odkloni in ostati pri pobijanem sklepu, in naj se naroči mestnemu magistratu, da premenjeni regulačni načrt z rekurzom Zeschkovih dedičev predloži vladi. — Sprejeto. Obč. svet. Grošelj je utemeljeval svoj samostalni predlog, da se razširi Barvarska steza. Predlog se je odkazal stav-binskemu odseku. Obč. svet Velkavrh je utemeljeval svoj predlog glede razsvetljave Klunove ceste. Predlagal je, naj se naroči magistratu, da izdela proračun, in ga predloži finančnemu odseku. Koncem seje je obč. svet. S ve tek interpeliral še zaradi naprave nujno potrebnih prehodov čez blatno morje na Rimski cesti, na kar je župan obljubil, da odredi napravo teh prehodov. Dotični troški se pokrijejo iz tekočih dohodkov. Sledila je potem tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. oktobra. — Osebne vesti. Zdravnik v Horah Kasperskih na češkem, gosp. dr. Adalbert Rehak je imenovan okrožnim zdravnikom v Kočevski Reki. — Nagloma umrl je včeraj v konferenčni sobi celjske gimnazije ondotni ka-tehet g. dr. Fran Janežič. — Slovensko gledališče. Tudi včerajšnji .Čarostrelec" nas je prepričal, da ima slovenska opera izborne pevke in pevce. Gdč. Carneri in gdč. Noemi sta se kar najbolj odlikovali tako v petja kot v igri. Posebno ognjevito je igral in pel g. Pestkowski, pa tudi g. Lebeda je bil sinoči v vsakem oziru mnogo boljši nego pri prvih dveh predstavah .Čaro-strelca". Pel je jako lepo zlasti v prvem in zadnjem dejanja. Premagal je prvi strah, ki navdaja g»A»f.niira Pogum, pogum — in vedno bo boljše! Tudi gg. Nolli inštam-ear ter gospa Polakova so storili docela vsak svojo dolžnost, takisto g. V e b I e, kateremu je v prvem dejanja prihajalo nekam tesno. Zadovoljni smo bili tudi z zborom in orkestrom. Le v .Volčjem brezdnu* neče iti vse po pravici, včeraj n. pr. jo je sa spremembo zbor za vozil. Gle -dališče je bilo jako dobro obiskano. — a — — Klerikalna zlobnost. .Slovenec" se je v svoji ponedeljski številki nekoliko ponorčeval iz žene umorjenega mešetarja Žvana, češ, „govori se", da je žena Žvanova zopet v blaznici. Kdor pozna razmerje klerikalcev proti umorjenemu Žvanu in njegovi ženi, tisti hitro ugane, od kod izvira ta zlobna opazka. Umorjeni Žvan je namreč tisti mož, ki so ga klerikalci zvabili z Gorij na Glince, kjer je prevzel slavnoznano katoliško oštarijo pri Bobenčku. Ko bi se mož ne bil vsedel na limance katoliškega vinogradniškega društva, bi bil še danes živ in zdrav. Šele kot gostilničar na Glincah se je bližje seznanil z morilcem Ravnikom. Ko so klerikalci Žvana vrgli iz gostilne, imel je nekaj svojih stvarij spravljenih pri Ravniku. Če bi bil ostal v Gorjah, bi Ravnik ne bi imel prilike ga ubiti. Žena Žvanova je vsled žalosti radi silne izgube v katoliški gostilni obolela na umu, a ozdravila je k malu. .Slovenec" ve prav dobro, da žena ni .zopet v blaznici", dasi bi ne bilo nič čudnega, ako bi po tako strašni nesreči zblaznela Zbada jo od strani in norčuje se iz nje, ker ima vinogradniško društvo s to ženo — pravdo. Tak cinizem v očigled toliki nesreči, kakor je zadela to ženo, je pač vrhunec zlobnosti. — Iz ljubljanske čitalnice se nam piše: V spoznanju, da je naše družbeno življenje v zadnjih sezonah nekako nazadovalo, to pa vsled pomanjkanja zabav, ki bi prijale tudi širšim narodnim meščanskim krogom, konstituiral se je v okviru .Čitalnice" pododbor za zabave, obsegajoč osem členov, izbranih iz različnih stanov. Ta pododbor ima vsaki teden redno sejo ter določuje v sporazumljenju z odborom „ Čitalničnim" dneve zabav, ozirajoč se seveda na to, da na isti večer ne pade nobena druga večja narodna prireditev. Glavna naloga pa mu je, izbrati zabavi program. V principu se je sklenilo, prirejati večere humoristične vsebine, potem take, ki imajo izobražujoč namen, in pa plesne zabave. Tudi po končanem programu se bode, ako bo < bčinstvo in razpoloženj o po tem, lahko zaplesalo. Večeri resnejše vsebine mišljeni so tako, da se n. pr. napravi — ne predolgo — predavanje o kakem obče zanimivem predmetu, n. pr. o razvitku moderne umetnostne obrti, ali o delih in življenju slavnega pesnika, čegar proizvod se v kratkem vprizori na slovenskem odru itd. Te-mat se ne manjka. Potem se na tak večer lahko vplete kaj krajših pevskih in instru mentalnih točk umetniške vrednosti. Dobrih diletantov je dovolj, in pododbor se bo od slučaja do slučaja obračal do dam in gospodov, ki imajo zmožnosti, da uresničijo izbrani program. — Odbor se bo po svojih močeh potrudil, da bodo večeri po možnosti različni. Tudi si je .Čitalnica" nabavila nov oder, ki se da po potrebi povečati ali zmanjšati, kakor bo to ravno zahtevala vprizoritev. Dalje bo .Čitalnica" gojila zlasti takozvane plesne .vaje", t. j. družabne sestanke s plesom, h katerim lahko dame prihajajo v primernih večernih toaletah, gospodje pas črnim jaketom ali smokingom, torej brez toaletnih ozirov, kakor jih zahteva večja plesna zabava. — Dobre volje se torej ne manjka, in ležeče je na našem občinstvu, da se s simpatijami odzove in na ta način pripomore k dobremu uspehu in prijetni zabavi. — Za slovenski „Tukaj" pet dni zapora. Danes se je vršil v šentpeterski vojašnici kontrolni shod. Vodil ga je nadpo-ročnik g. Malcher. Razložil je rezervistom mej dragim tadi to, da se ne smejo slovenski javiti, a to v jezika, katerega ni nihče razumel. Ko se je na to rezervist Podboršek iz Smartna pri Litiji oglasil s slovenskim .Tukaj" — gotovo le ker ni ničesar razumel, kar je nad poročnik razlagal — dobil je najprej psovko .smrkovec" in potem pet dni zapora. — Iz Tržiča se nam piše: Ustanovni in občni zbor podružnici sv. Cirila in Me- toda za Tržič in okolico se je vršil dne 15. t m. ob obilni udeležbi. V podružnico se je vpisalo blizu 100 členov in členic; kar 8vedoči, da se Tržič narodno probuja in obeta boljšo prihodnjost. V odbor so bili izvoljeni gg. Ign. Nadrah, predsednik; Lenart Klofutar, podpredsednik; Jože Potok*: tajnik; Ivan Vrdir, namestnik; Fr. Ahačie, blagajnik; Fran Zoreč namestnik. Predsednik je med drugim povdarjal: .Akoravno smo si v nazorih nasprotniki , moramo vender, kadar je treba boriti se, za slovensko narodnost složno delovati." Lepe besede, dal Bog, da bi se tudi izpolnjeval-in pri prvi priliki pokazale dejanjski, t. j. pri občinskih volitvah, potem bo Tržič kmalo rešen jerobstva privandranih hajlov cev. V slogi je moč! Zmaga je gotova n;i slovenski strani, ker le vsled naše nesloga in brezbrižnosti imajo naši narodni nasprotniki krmilo v rokah. — Izpred celjskega sodišča. V so boto se je vršila na okrajnem sodišču ka-ženska razprava na eni strani zoper gosp Blaža Zafošnika in Pavla Detička radi prestopka zoper telesno varnost, na drugi strani zoper nekega Alberta Riho radi ena kega prestopka. Predmet razpravi je bil dogodek, ki se je vršil dne 8. avgusta d poldne pred .Narodnim domom" še pred prihodom Čehov. Fakinaža ob 10 uri Čehov ni bila pričakala, ker so isti prišli stoprav ob polu 2. v Celje. Krviželjna druhal, ho-teča imeti poulični poboj za vsako ceno, pridere pred .Narodni dom". Akademik (?) Donau se zaleti v drja. Dečkota, ga z gor jačo udari po glavi in na to seve urnih krač — zbeži. Naši, tudi ne počasni, do tečejo storilca in ga drže. To so gg. Za-fošnik, P. Detiček in Perdan. V tem pri tečejo za temi nasprotniki, mej njimi — Alberto Riha, kateri začne s svojo gorjačv neusmiljeno udrihati po Zafošniku in Per danu. Zafošnik se obrne in ko vidi vihteču gorjačo Rihovo, parira s svojo palico pre teči mu udarec ter pri tem zadene ob glavo Rihovo. Končno pride zraven policija in aretira — ne Riho in Donau-a — ampak Zafošnika in Detička. Ta stvarni položaj je potrdilo več prič, ki so ga opazovale prav od blizo. Te priče, kakor gg Karol Vanič, Fran Lončar, Josip Smertnik Fran Perdan i. dr., so potrdile soglasno, da je Puha sploh začel pretep s tem, da tiste, ki so Donau a držali, začel tepsti da je pri tem Perdan dobil en udarec, Za fošnik pa dva udarca; da je Zafošnik njemu namenjene udarce le pariral in go tovo le v upravičenem silobranu zadel tudi Rihovo glavo; da g. Detiček ni dru zega storil, kakor da je Donau-a držal Dr. Janez Stepišnik kot zagovornik Rihe je na to začudeno vprašal, kako to, da je bil Detiček sploh aretovan? Na to je dobil g. zagovornik in mestni oče kaj nagel, a nič kaj prijetno mu doneč odgovor. Gosp. Smertnik: „To vam kaj lahko pojasnim, policija je istega, katerega je Detiček držal, izpustila, a Detička aretovala, ker so nekatere okolu stoječe osebe (izmed fakinaže) zahtevale, da mora policija Detička in Zafošnika aretovati. Policija se je tej zahtevi takoj udala, dasi se je ves dogodek izvršil pred njenimi očmi in je prav dobro spoznala, kdo je storilec in krivec, a kdo ne." — Sodnik je Alberta Riho krivim spoznal radi prestopkov zoper telesno varnost po § 411. kaz. zak. in zoper varnost časti po § 496. kaz. zak, ter ga ob sodil na dvanajstdnevni zapor in v povrnitev vseh kazensko-pravdnih stroškov. Tudi ima plačati zasebnim udeležencem, namreč gosp. Zafošniku 5 gld. za bolečine, gosp. Perdanu 6 gld. za bolečine, 6 gld za odhod zaslužka in 1 gld. 05 kr. za zdravniško spričevalo. — V karakteristikon celjskih velmož bodi konštatovano, da je Riha svoj zločin od konca do kraja možato tajil. — Razprava zoper Zafošnika in Detička se je preložila, da se zaslišijo še nekatere priče. — Zoper Donaua bo glavna razprava na okrožnem sodišču v Celju. — Klub slov. biciklistov „Ljubljana' Izvanredni občni zbor kluba slovenskih biciklistov .Ljubljana" vršil se bode dne 3 novembra t. 1. in sicer v restavracijskih prostorih .Narodnega doma". Pričetek ob pol 8. uri zvečer. Na vzporedu je: 1. Nagovor podpredsednika; 2. poročilo tajnikov 3. poročilo blagajnikovo; 4. razgovor o najemu dirkališča; 5. volitev predsednika; 6. volitev novega odbora; 7. raznoterosti. _ Laška zahteva. V Pulju izhajajoči Popolo Istriano" zahteva, naj laški poslanci ne podpirajo nove vlade, dokler ne odpravi hrvatske gimnazije v Pazina, oziroma dokler je ne premesti v kako drugo mesto na pr. v Kastav. — Umrl je v Radovljici g. Friderik Homan, bivSi načelnik gasilnega društva v Radovljici. Pokopali ga bodo 19. t. m. popoludne ob polu 4. uri. — Umetniško društvo. Naprošeni smo, opozoriti znova vse člene in prijatelje tega društva, da se vrše" jour-fixi od danes nadalje ob sredah zvečer Društveni lokal je v Aurovem restavrantu v Wolfovih ulicah. — Poročil se bo dne 25. t. m. v Sevnici na Spodnjem Štajerskem učitelj g. Fran Pristovšek, z gdč. Amalijo Cimperšek iz Sevnice. _ „Lovec je zajčka ustrelil". V stanovanju gozdnarja Antona Jedličke na graščini Herberstein pri Sv. Ivanu na Štajerskem sta se igrala gozdnarjev deček in hčerka neke sosede „lovec in zajček". Na-krat je počil strel. Ko sta prihiteli materi v sobo, je ležala deklica s prestreljeno glavo sredi sobe mrtva, 71etni deček pa je držal v roki še kadečo se puško. „Lovec" je ustrelil .zajčka"! — Skupaj trčila sta se danes dopo-ludne v Šelenburgovih ulicah izvoščka Alojzij Urštelj in Ferdinand Pire. Prvi je hotel peljati nekega pasažirja iz hotela „pri Maliču" na kolodvor, ali konj mu je začel štrajkati, in pasažir si je moral poiskati druzega fijakarja. To pa je Alojzija Uršteljna tako razjezilo, da je začel udri hati po konju, ki pa tega ni hotel prenašati in se obrnil z vozom v Šelenburgove ulice in je dirjal naprej. Nasproti je pri-vozil Frid. Pire, kateri je imel v vozu tri dame. Nobeden fijakar ni mogel več konja ustaviti in tako sta trčila skupaj. Dame v Piičevem vozu so se zelo prestrašile, in ena je celo omedlela. Oba voza sta poškodovana, druga nesreča se ni pripetila. Dogodek je privabil mnogo ljudstva v Šelenburgove ulice. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8 do 14. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 22 (=32*67*/oo)i mrtvorojenci 3, umrlih 18 (=2673° oo), meJ njimi so umrli: za vra tico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 1, za različnim^ boleznimi 16. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=27-7°/0), iz zavodov 6 (=333°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škanatico 4, za vratico 7, za varicello 1 oseba. * Slikar zmrznil v gorah. Iz Curiha poročajo: Slikar Litscher iz Sevelena (kanton St. Gallen) je šel pred osmimi dnevi v gore skupine Santis ter je ondi zmrznil. Ondi je hotel slikati pečine, ki imajo imena sedmerih izbornih knezov. * Mož z 8 nevestami. Kakor dunajski časopisi poročajo, ujeli so solicitatorja Adolfa pl. S\vieten-Philippsborna ter ga izročili deželnemu sodišču. Ljudska pevka Ivana H. ga je namreč zatožila, da ji je na zvit način ter z obljubo, da jo vzame za ženo, izvabil ves njen prihranek v znesku 1000 gld. Solicitator je imel ljubezensko razmerje še s sedmimi drugimi deklicami, katerim je tudi obljubil poroko le zategadelj, da je dobil denarja od njih. * Morilec očma. 191etni komtoarist Julius Kohn v Budimpešti je hotel predvče-rajšnim popoludne denarja. Ker mu ga očim, 401etni Anton Deutsch ni hotel dati, je zabodel Kohn svojemu očmu v prsi nož, da se je ranjenec zgrudil nezavesten. * Po nedolžnem v dosmrtni ječi. L. 1878. je vrgel nekdo v Florenci med občinstvo bombo, ki je ubila 4 osebe in jih več ranila. Policija je zaprla socialista Ba tacehija, ki je bil šele nekaj ur izven ječe. Vzlic zatrjevanju, da je nedolžen, je bil Batacchi obsojen v dosmrtno ječo, ker je več prič dokazalo, da je kriv. Sedaj pa je izjavilo več tistih prič, da so lagali, ker so jih za to podkupili ali k temu prisili po-licijsti. * Napredni Japonci. Japonsko pravosodje se spremeni v kratkem po evropskem vzoru. Razen tega hočejo vpeljati — kakor Francija in Nemčija — velekoristno novotarijo, da se odgodi kazen za 5 do 6 let obsojencem, ki so za manjše pregreške obsojeni prvič. — V Japonski imajo že javen telefon, ter je telefonska zveza razširjena po vsej deželi. — Japonski slikarji in kiparji se udeleže" s svojimi deli pariške razstave. * Mesto porok. Mesto Jeffersonville v Indiani je paradiž možitve in ženitve željnih mladenk in mladeničev. Ta se namreč najlažje izvrše" poroke Mesto ima od pristojbin za poroke velike dohodke, zato pa ne dela raznim pribeglim parčkom nobenih sitnostij, nego jim preskrbi celo vse potrebno, da se izvrši vsaka poroka sijajno. V tem mestu se sklene baje največ zakonskih zvez. * 20.000 verzov na pamet je znala pred kratkim umrla ruska kmetica Irina Feodosova. Pokojnica je znala nebroj narodnih pesmij, pripovedk, basnij, rekov itd. Govorila je vedno jako poetično ter je rabila vedno nove prispodobe, trope, figure itd. Živela je dalje časa v Peterburgu in Moskvi, kjer je zbujala največje zanimanje. Umrla pa je v rodni vasici. Književnost — Nove slovenske knjige. Te dni izide v A Gabrščkovi tiskarni v Gorici troje novih slovenskih knjig in sicer: II. zvezek .Salonske knjižnice" : .Hamlet", tragedija, spisal W. Shakespeare, prevel Iv. Cankar, 89.—90. snopič .Slovanske knjižnice": .Roko vnj ači", narodna igra, po Jurčič-Kersnikovem romanu spisal Fr. Go-včkar, in končno II. zvezek zanimivih .Slovanskih povestij". Ko knjige izidejo, prinesemo o njih kaj več. Danes o pozarjamo čitajoče občinstvo, da se bodo dobivale omenjene knjige pri založniku A. Gabrščku v Gorici in L. Schwentnerju v Ljubljani. — „Češke umeni". Po velikih uspehih češke literature, češke drame in godbe je naravno, da je ta čudovito napredujoči narod tudi obrazilnim umetnostim začel posvečevati vso tisto skrb in pozornost, kakor drugi kulturni narodi. Razni češki umetniki so si pridobili že svetovno znano ime, in njihova dela se iščejo in drago plačujejo tudi ondot, koder morajo tekmovati z najznamenitejšimi umetniki naše dobe. Poleg teh pa ima češki narod še celo vrsto odličnih in velenadarjenih umetnikov, in umetniške razstave v Pragi in v Plznu, kakor tudi v Pardubicih, v Jindr. Gradcu, v Sobeslavi, v Kraljevem Gradcu in drugod so to jasno pokazale. S temi razstavami se je v najširših krogih obudilo zanimanje za češko obrazilno umetnost, in nastala je čutna potreba poskrbeti, da bodo proizvodi češke umetnosti dostopni najširjim krogom, tako da jih širši krogi ne bodo videli samo na sporadičnih razstavah kakor doslej. Iz tega spoznanja se je rodilo veliko in težavno podjetje, katero ima nalogo, podati češkemu narodu v kar možno najlepši reprodukciji najznamenitejše proizvode čeških obrazilnih umetnikov. Ta zbirka umetniških del bo imela ponosni naslov .Českčumčnf" in je začela sedaj, kakor se nam sporoča, izdajati najprej barvane reprodukcije slavnih akvarelov Vaclava Janše pod skupnim naslovom .Stara Praha". Janše je prvi češki akvarelist in je s posebno ljubeznijo slikal prizore iz Prage. Ta zbirka .Stara Praha" obsegala bo sto reprodukcij njegovih akvarelov iz Prage, a te podobe pojasnjujoči tekst pisal bo konservator Jan Herain. Naročnina za celo delo, ki izide v 26 zvezkih, znaša 50 gld. Dobivale se pa bodo tudi posamične slike po 75 kr. komad. Založnik tega velikega podjetja jeBedfich Koči v Pragi (Františkovo nabreži št. 14. N.), a naročila sprejemajo tudi vsi naši boljši knjigarji. Kdor se zanima za zlato slovansko Prago, ali si hoče dobiti primeren spomin nanjo, tisti bodi opozorjen na to znamenito delo. — Praktisches Lehrbuch der slo-venisehen Sprache fur den Selbstunter richt. Kurzgefasste theoretiseh praktisehe Anleitung, die slovenische Sprache in kurzester Zeit dnreh Selbstunterricht leicht zu erlernen. Mit Uebnngsaufgaben, Lese-stiicken nebst beigefugten Erklarongen, einer Chrestomathie, mehreren Gesprachen. Sammlung von Slovenismen, Darstellung der dialektisehen Eigenthumlichkeiten, einem slovenisch deutschen und deuteh-slovenischen Worterverzeichnisse mit durch-gangiger Accentutation, nebst beigefugten Provinzialismen und Fremdvvortern. Von Kari Jos. Pečnik. Tako je naslov dragi izdaji praktično sestavljene slovnice z bo- rile m in z navedili pri raznih prilikah družbenega občevanja. Knjiga obsega 12 tiskanih pol in velja vezana 1 gld. 10 kr. Naroča se pri knjigotržcu A. Hartlebenu na Dunaju ali v Lipsiji. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 18. oktobra. Z viharjem se je otvorila današnja prva seja poslanske zbornice. Tako kakor grofCiarv, še ni bil sprejet noben ministrski predsednik. Zanimanja za novo vlado ni bilo čisto nič. Pred zbornico je bilo več redarjev kakor druzega občinstva. Seja se je otvorila ob polu 12. uri na običajni način. Otvoril jo je starosta posl. Zur kan s kratkim odgovorom, ki ga je končal s Slava-klici cesarju. Na to je odredil volitev predsednika. Schonerer je zahteval besede, da protestuje proti zopetni izvolitvi dr. Fuchsa, ker je ni dobil, je dejal, da se zavaruje proti izvolitvi Fuchsa, češ, da je to parlamentarni rabelj in hudodelec. Wolf mu je pritrjeval. Nato se je vršila volitev. Nemška levica je oddala 57 praznih glasovnic in 6 glasovnic za Wolfa. Fuchs je bil izvoljen z 264 glasovi in je živahno pozdravljen zavzel svoje mesto. Zahvalil se je na kratko za izkazano mu zaupanje in dal besedo vodji ministrskega predsedstva, grofu Clarvju. Komaj je ta vstal, začel se je na češki strani vihar, ki je trajal ves čas, dokler je Clary govoril. Cehi so se Clarvju rogali m posmehovali ter klicali: Fej! S tresočim se glasom je Clary rekel, da je položaj resen, in da ima vlada namen, ustvariti normalne parlamentarne razmere. Zagotavljal je parlament, da ima vlada najpoštenejše namene, (Roganje mej Čehi in klici: Fej!) da je nevtralna vlada (Burni ugovori in klici: .To čutimo"— „Wolfovi lakaji") Vlada se bo vestno držala ustave (Burni ugovori. Klici: .Lepo jo spoštujete".) in bo v interesu vseh strank m vseh narodov delala na to, da se par-lary>entova posvetovanja ne bodo motila, in da se poravnajo narodna nasprotstva. V to svrho je vlada razveljavila jezikovne naredbe. (Komaj je Clary izgovoril te besede, nastal je velik vihar mej Cehi. Ti so Clarvja obsipali s Fej-klici, tako, da je moral prenehati, dokler se ni razburjenost polegla.) Vlada se zaveda pomena storjenega koraka, a njen namen ni, ohraniti jezikovne razmere take, kakor so sedaj, nego jih urediti potom zakona. (Klici: „In kakor bo dovolil Wolf" — .Ali imate dovolj patron, gospod Ciary?") Zakon bo upošteval po ustavi zajamčeno ravnopravnost in praktične potrebe ter potrebe urejene uprave. Storila bo vse, kar zamore spravo pospeševati. Potem je Clary govoril o nagodbi in dejal, da je sedanje neparlamentarno ministrstvo jamstvo za čuvanje avtoritete. (Roganje mej Čehi in smeh. Tudi češki veleposestniki se posmehujejo.) Končno je Clary izrekel upanje, da ga bodo vse patriotične stranke podpirale. (Viharno ugovarjanje in posmehovanje mej Cehi) Nobena roka se ni ganila, da bi Clarvju ploskala. Na to je vstal načelnik mladočeškega kluba dr. Engel in izjavil, da smatrajo Čehi razveljavljenje jezikovnih naredeb za češkemu narodu storjeno krivico in za krvavo žaljenje. S tem razveljavljenjem ce je češkemu narodu vzela vera v pravičnost, češki narod smatra to razveljavljenje za akt sovražnosti ter poraz državne avtoritete. Češka narodna čast veleva, da začno češki poslanci naj odločnejši boj. Govornik je predlagal, naj se o vladni izjavi otvori debata. V imenu nemških nacionalcev je Kaiser temu pritrdil, na kar je bil predlog soglasno sprejet. Na to so bile čitane došle predloge in interpelacije. Vlada je predložila 42, s pomočjo § 14. izdanih cesarskih naredeb in zakonski načrt o odpravi časniškega kolka. Prihodnja seja bo v petek. Dunaj 18. oktobra. V današnji seji so klubi nemške levice in klub socialnih demokratov podali po dva obtožna predloga proti bivšemu mini- strstvu grofa Thuna in dva predloga glede odprave § 14. Dunaj 18. oktobra. Danes ob štiri uri popoludne ima izvrše valni odbor desnice sejo, da se posvetuje glede volitve podpredsednikov. Za jutri je projektirana konferenca vseh klubovih načelnikov. Dunaj 18. oktobra. Na dnevnem redu prihodnje seje je volitev podpred-nikov, zapisnikarjev in rediteljev ter razprava o današnji vladni izjavi. Dunaj 18. oktobra. V petek bo volitev podpredsednikov. V imenu nemških strank se je F unke obrnil do Javvorskega z željo, naj se tem strankam prepusti mesto prvega podpredsednika. Jaworski na to še ni odgovoril, pač pa se je danes posvetoval s Clarvjem, z Englom in s Fuchsom o tej zadevi. Barnreither je prevzel nalogo posredovati mej desnico in levico. Dunaj 18. oktobra. Nemška katoliška stranka je pritrdila sklepu izvr-ševalnega odbora desnice glede solidarnosti desničarskih strank. Dunaj 18. oktobra. Sinoči so imeli nemški klubi seje. Napredna stranka je izrekla, da z razveljavljenjem jezikovnih naredeb še ni zadoščeno vsem njenim zahtevam, in da bo delala slej kakor prej za uveljavljenje binkoštnega programa. Mauthnerjev klubič je sklenil, da ostane samo-stalen. Sklepi kluba nemških nacionalcev so tajni. Krščanski socialisti so izdali dolgo resolucijo, s katero pozdravljajo razveljavljenje jezikovnih naredeb. Dunaj 18. oktobra. Posl. Ber-thold je odložil svoj mandat. Dunaj 18. oktobra. Južna železnica razglaša, da je pri Gratweinu trčil brzo-vlak s tovornim vlakom. Trije železničarji so bili ubiti, jeden ranjen. Praga 18. oktobra. Sinoči so bile tu velike demonstracije. Na tisoče ljudstva se je trlo po ulicah prepevaj e slovanske pesmi. Pred Choderovo restavracijo sta govorila posl. dr. Baxa in urednik Klofač. — Pred nemško kazino je bila velika demonstracija. Tu in na Vaclavskem namesti je prišlo do konfliktov s policijo. Več oseb je bilo aretovanih. Tudi v drugih krajih so bile demonstracije. Povod so bili prilepljeni parte-listki, naznanjajoči, da je umrla pravičnost. Prerov 18. oktobra. Sinoči so bile tukaj velikanske demonstracije radi razveljavljenja naredeb. Okrajni glavar je dal po dragoncih zasesti vse mesto. Budimpešta 18. oktobra. Ženin nadvojvodinje Štefanije, grof Lonyay prestopi h katoliški veri. London 18. oktobra. Vse vesti o bojih v Južni Afriki prihajajo iz angleških virov. Angleška brzojavna cenzura postopa jako strogo, zato je vsa poročila o angleških zmagah presojati z največjo previdnostjo. Tako ne verjame nihče, da bi bili Buri pri Mafe-kingu izgubili 300 mož, Angleži pa samo 6. Nasprotno priznavajo angleški listi sami, da se je general Joubert uta-boril v Charlestownu, in da se je angleška vojska pred njim umaknila v Glencoe, prepustivši Burom Dundee. To mesto so zapustili vsi angleški prebivalci. London 18. oktobra. Vlada je dobila sporočilo, da so Angleži odbili tri naskoke Burov na Mafeking, da je pa sedaj prišel general Cronje s topni carstvom Burom na pomoč. Iz Kapa je odšla pomoč Kimberlevu in Bel-montu. London 18. oktobra. Pri Spitt-Fonteinu je prišlo do boja. Angleži so z Maxim topovi razgnali Bure in se potem umaknili z bojišča. London 18. oktobra. 9 milj nad Mafekingom so Buri provzročHi eksplozijo z dinamitom otovorjenega angleškega vlaka. Narodno gospodarstvo. — Državne železnice. Sinoči, a že prepozno za včerajšnjo številko, dobili smo naznanilo, da začenši danes zvečer vozila bodeta zopet ponočna hrzovlaka št 901 in 902 S tem je zopet otvorjen obrat z brzovlaki Dunaj-Pontabelj. Darila. Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gospod cesarski svetnik Ivan M urni k 16 kron namesto venca na krsto ranjcega gosp. Frid. Homana. — G. Tonica Majzeljeva v Belicerkvi 11 kron 10 vin., nabrala v veseli družbi novomeških rodoljubov. — Skupaj 27 kron 10 vinarjev. — Živio vzgledni rodoljub in živela neumorna na-biralka ! m__ Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 14. Dr. pr. 952. V četrtek, dne 19. oktobra 1899. Prvikrat: Kmet milijonar ali Deklica iz čarovne dežele. Romantična čarovna pravljica s petjem v treh dejanjih. Spisal Ferdinand Raimund. Godba W. Drechslerjeva. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica m <»l|>rc ob 7. uri. — Začetek ob */»!}. nri. — Konec ob 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli. polka Leopold II. SI 27. Prihodnja predstava bo v soboto, 21. oktobra. Umrli so v Ljubljani: Dne- 12. oktobra: Julija Uršula Drenik, usmi-Ijenka, 22 let, Radeckega cesta št. 11, jetika, Dne 16. oktobra: Urban Bostič, krojač, 65 let, Krakovske ulice št. 9, jetika. Meteorologično poročilo. VUina a».i morjem 308-2 m. Srednji sraOnl tlak 736 0 mm. : Stanje Čas o pa- baro- zovanja metra S rt H S Vetrovi Nebo «■9 Si 17. 18. 9. zvečer 7. ajutraj I 2. popol. 7412 7416 7415 5*0 si. svzhodi jasno 0*1 si. ssvzh. j megla 110 si. jvzhodj jasno Srednja včerajšn i tamperatura 7 1°, nor-male: 1020. X>uuaajaara. "borza. dne* 18. oktobra 1808. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 85 kr. Skupni državni dolg v srebra 98 . 90 Avstrijska zlata renta . ... 117 , 20 . Avstrijska kronska renta 4'/,. . 98 , 90 , Ogerska zlata renta 4'/,. ... 116 » 36 . Ogerska kronska renta, 4° „ . . 94 , 40 „ Avstro-ogerske bančne delnice . 901 . — , Kreditne delnice....... 360 . 40 , London v ista........ 180 . 8J . NemSki drž. bankovci za 100 mark 69 , — . 90 mark.......... 11 „ 79 „ 80 frankov......... 9 m 67»/, . Italijanski bankovci..... 44 „ 45 . C. kr. cekini....... 6 . 70 , %-jgT Vas vrednostne »splrjs prsskrbujs BANKA MAKS VERSEC, LJubljsns, Sslsnburgovs ulics 8. Srečke ns mesečne obrok« po 8, 8, 5—IO gld. Stadučitelj želi spremeniti svoje službeno mesto. Ponudbe naj se trpokljejo do dne 20. t. m. pod šifro X. poste restante Ljubljana. (1886—2) Jeden ali dva učeiija se v sprejmeta s hrano v K". Scliaffeliier-ja izdelovalnici pil v Ljubljani, Martinova cesta št. 68. (1851—5) Album slovanskih 0 IP napevov za citre. To prvo hrvatsko delo izbranih, vseskozi najlepših in priljubljenih narodnih in umetnih napevov je izšlo sedaj v tretjem izdanji s podloženim slovanskim besedilom in primernim nemškim prevodom. Zadržuj tega izdanja je izredno zanimiv in prireditev v kolikor možno lahkem slogu stavljenih pesni je posebno efektna. Med sedanjimi podobnimi izdanji je omenjeno jedino hvaležno za ci-traša, ki namerava s predavanjem slovanskih naperov v slušalcu vzbuditi izredni uspeh. Ukusna oprema tega ljudskega izdanja ga dela prikladnim darilom za vsa-cega prijatelja citer. Dozdaj je izšlo 25 zvezkov po 25 novi. Kdor naroči 20 zvezkov na jedenkrat dobi 20°;„ popusta. Pregled pošilja na zahtevo brezplačno: (i79i-3) Josip Sorg v Zagrebu. Ca. kr. aititljtfce jgjgji jjjgjjjfc Izvod iz voznega reda vsljavsn od dno 1. oktobra 1888. Ista. Odkod U Izubijane juž. kol Proga čez Trbli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni Vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljt.k, Celovec. Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Brljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C irib, Genevo, Pariz; čez Klein-Rerting v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjntraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogradn, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljnka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. ilopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pl«nja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geueve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, L'tid-Gasteiua, Ljubna, Celovca L.enca, Št. Mohorja, Pont.ibla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni via-. z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fiauzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri G m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in pra/.nikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 3'. m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne. ob 6, uri ! 0 m. in ob 10. uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le fb nedeljah in praznikih v oktobru. — Pri-bod v LJubljano drž. kol. it Kamnika. Ob 6. uri 56 m zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. m ob 9. uri 65 m. zvečer, pode-Jnji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (120»>) ^Priporočava v' 0121-23&; Krtače za pode iz «-i*tili rizo vili koreninie in bieja. dalje (1583-13) krtače za obleke, za likanje in podobne ponuja iinjrenrje Alojzij Pavlišta pastčrizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. Sa-v-dio & I-ili© g ¥ Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Jlkvizitef zavarovalne stroke proti of/n/u, za življenje in proti nezuodani sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji JPonudbe na {/lavno zastopstn, v Ljubljani c kr jtriv. Jadra ns . zavarovatne družbe v Trstu. (1879-;;, Vsak petek in postni dan se dobe sveže morske ribe pri (1876 J. C. Praunseiss-u ti*t|Ovin i«, z delikateisair na Mestnem trgu. Na Sv. Petra cesti štev. 5 oddasta se pritlično (1881 dve sobi \y**" za kako pisarno ali društvo. ~JL4 Istotam odda se tudi več meblovai. mesečnih sob. Vincenc Čamernik kamnoseški m«»«»| Slomškove ulice št. 9 LJUBLJANA Slomškove ulice št. 9 nasproti električne centrale (1731—9) priporoča p. n. občinstvu za bližajoči se praznik, Vweh Svetih svojo bogato zalogo nagrobnih kamnov iz raznolikih marmornatih vrst po najnovejših risarijah. Prevzame izdelovanje rodbiiiNkih rakev ter spomenikov tudi na zunaj. IT a r i g i ter načrti so brezplačno na. ogled. ~^S*G Znano solidno delo. Nizke cene. Točna postrežba. G-lairna slovenska hranilnica m posojilnica registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Šelenhurgovih ulicah h. št 3 v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge po 41|2°|0 obresti od dne do dne brez odbitka in brez otlpovctli. Glavni deleži so po 100 gld., poslovni po 10 gld. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Vsa pojasnila pismeno ali v uradnih urah od 8.—12. in od 1/a3.—6. ure. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1688-H) Dr. M- HudnilK, predsednik. cPiipotočaru i& z?afo£6c ,,ofv?iji£czzc 3)ioničAc tis&azc -v SatjzeSfi" : Vilhar S.: 1. finjicja (oatnoopevi, tnoS&i &6ozi, rncSutii &Sozi in o&fadSc z>a cjćaooviz)cena 2 afd., po pošti at9. 2'15; nadatpc : is 1. Anjicje poi>c&ef,(^flZozttaz, ofCatn?, čflu&ici, Očfuz&i, 0, izafiaj oioc tni vdaća, §fccz>a-ftonofia tnaii), cena a€d. 1'20 po pošti q£d. 1'25 Schmcntne? knjigotriec d Sjabljani, ŽDoorshi trg št. S. oJamospevi: Št. 11.211. (1896 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Krškem. S to službo je združena letna plača 600 gld. Eventualno doDiva dotični okru/ zdravnik tudi še nagrado 500 gld za opravljanje službe v krški bolnici. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 28. olitol>rsi t. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške praks-*, avstr sko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje služboval ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo pa le na take prosilce, kateri so najmanj že dve leti službovali kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega dne 14. oktobra 1899. V konkurzno maso Antona Zaprjana trgovca v Ljubljani spadajoča zaloga knjig in papirja, pisalnih in risalnih potrebščin in prodajalne oprave, pohištva i. t, d. proda SG vsled sklepa upniškega odbora risu j3.T7-ani c3.:csLŽ"b>I. Ista se prične v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 9. uri dopoludne v prodajalnici v Gospodskih ulicah št. 7 in se nadaljuje eventualno tudi prihodnje dni v prodajalnici in v kridatarjeven skladišči v židovski stezi št. 7. Reči, ki se imajo prodati, ogledajo se lahko vsak dan v prodajalnici. V Ljubljani, dne 17. vinotoka 1899. (1901 Siiliiieni oddelek tvrdite Kastner & Ohler Gradec razpošilja Štajerski 1«»«1 ■» iz zajamčeno čiste ovčje volne, stanovitno barve gld. 3*35, 3*009 3*909 4*23 per m. volneni loden. stanovitne kvalitete gld. 2*2SO per m. Nepremočliiv loden za haveloke^ zajamčeno čista volna gld. 2 2-60, 3.40 per m. Nepremočljivo blago za avlinje v najlepših barvah (zakonito zavarovan izdelek.) blano aea zimske suknje, blago ara modne te, erao blago v največji izberi. ce jaqaeta>plas£e in plaioe l*e. Vzorci zastonj, zavitki v vrednosti čez 10 gld. poštnine prosti. (1789-6) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".