Pott no tckoči račun Št. 24.     (Conto corrente con fa passn.)
Posamezna številka 20 stotink.
Š «v.   52.
V GORICI   i  ^ 27. decembra  t^'42
Letnlk \.
GORIŠKA STRAŽA
»haj* ysako   »redo cpoldnr. z   Stane za  celo   Jeu»   J 2 «ir. za  «n
tiitrsec  i  L, za inoz'mstvo iü L     :'.a sMro»; l& brvz dopoalauH na-
»'• »Urine h<;  i e o^raiTio.
Oridniitvo   In   uprftvt:    oL    Vettnrlni   9.     —
^- _~__QP99VORNI _^REDNIK L ROMAN   CEJ.     -
Kadnr nurod preživljci usodne dneve
se vcdno najdcjo bojazljive duše, id mu padcjo v hrbet.
NefrAukiraiu pisma se ne sprejerrujo. Ogliisi se plačajo naurel
in  ,'jtxnejo G  lir<     v    visočini   enegst    cm    v    enem   stoiuu
—    —    List Izdaja konsorcij »GORISKE STRA2E«.    —
--     -       Tisk    »NARODNE   TISKARNE«   v   OoricL    --    -
2üa našo bodočnost vadLljajo.
^                     kim, čctrtck 20. dec.  1922.
v MJnhv'urski pied'sednilk Mussolini je
a lured osmiinii dnevi imemoval Usrednjo
j, P-usvetovailno komrsijo, da izpove mne-
:- nje o raztejfinitivi ifralijamskeca dežeiine-
y «:a in obeiiTs!kct>a zakicina na mwe pokraji-
nc in (j razmcijitvi novih pokrajin.
... Podpisami je prejcil 16. decembra od-
gt lf)'ik o imemovanju, 18. decembra pa je do-
}> šel že brzicjaviiii poziv podminisha Acur-
i^ ba, ¦nameatnilka Musscilinijevejai, ki se je
y jilasil: »V sredo ob 16 'i- seja posvetoval-
. ne komisije v palači Viniinaie. Acerbo«.
. Prtd Cidliodom pcdpisane.^a se je vršiiila v
. Goiici suja naše poilitiöne onjanizacije,
. da da zasitopniku Slovanov potrebna na-
;¦ vcdila jia po.t. Podpisani 'jc odpctoival 19.
•   dec. ob 7. zvcčeir v Rim   in drugi dan ob
4'l'   je bil v pailači ininistirskeKa predsed-
•nišfva.
PRI ČRNI KAVI...
Brez dvoma je to seja največje važ-
imsti za nas. Ore za avitoncmijo inaših
dežeil, gre za tkonone meije naše zemlje.
Bomio-li vsi pr.imorslki Slovani v eni po-
krajimi aili bomio v diveh, ali treh ali ;več?
Gre toirej za življenjiske probleine naših
polkiaijin in mašejca naroda. Ko sem vslo-
pil v dvoramo, ¦sem videl zbranc skoru
vsc člane kornisije. Kratki pozdraivi na
vse is'trani. V dvoramo stopi podniitnister
Acerbo. Za njjm j-.lrežai z vrčem v rclki.
Vsakcmu ölanti nalije säcodöliicic kavc.
Pole«; skodelice ci^aretc, rdeči in inodri
svin.üni!k,i in bei i:apir.
V ČASU DIKTATURE.
Podmiinisttar'Spicji'dvori dve bcstdi v
pozchav in začmc >:c brž brainie viladnejja
piedlo.ua, da se irazte.uniejo itaHijairski za-
ko-nj na move pokrajine. Načrt je obširen
.?9 stmni iin ima 34 took. lJol.iiOča.sino je
poslušati to hiripavo čitanje. Naenlkrat sc
branje ustavi. Černu bi brali do dcnca?
Čas ije dfatf. Pojdimio ikar na deilo ,im zač-
nimo. Vs'aik je inislil, da ise prične posve-
tovamje o potsamezmih zakoniih. da začne-
mo i azpravljaiti c tem, ali nai se zalkioni ,
raztcKinejio v naš-c kr^je aii ra ne.
Kaj še! Sta'vä se kratkomalo predilos:
»V andtotiranih poikraijinah   se   p;roKlasijo \
slcdcči zafKomi: 1, 2, 3, itd.«
V dvorani nasKine lieinir in začu-
denje. Ljudovci so visi nerviozmi. stvar
jim ni praiv nič všeč. Položnij je mučen.
»Doinando /la parola,« re oorla^ De^as-
peri. »Prcdlo^u ^e <ne ur;)am. ker se ne
morem. Stojimo mamreč /pred skilepon-.
\ lade, 'ki se ne da več isprememiti. Postavili
sie nas pred »dovršeno de.istvo^, Veseili ,^a
pa, da je v predlo.icu pri r>odprefektih mi.tj-
Ijaj na deccmtirailizadjo. Želi. dti se pri
imenovanJLi začasmih dež. zborov (vp:cštc-
vaijo oisebe. ki so že bile v dežeilnili zborih
in imajo dulgoletne skušnie.
SVARILA VLADI.
. CherfiR (predsednilk :istrsike.i,ra dež.
odbora) >:e ne strinja z viliado. ker hoče tu
prcnajilo trazte«niti itailijairksikc zakcme na
nove polkrajwic. To je škodliivo.
Ccnci (prcdsednik tirolskenja dež. cd-
huii) se popolnojna strinja ^ r.ied^bvor-
n!!k(?m. »Pomii-iJte, ika'k^na ziuesniaiva ma-
stane v o.bčinskem «ospodarstvu, če se
čez noč uvoljavj v našili ikirajih Maiijanski
zaikoin! Kido bo imei nad/iorstvo nad obči-
nami? Mi iirtamomi Trentinskcm p(;-;eb-
ne iiadzornike, 3 za neinšike, 6 va. laške
občiime. i'o jc velilka dobrcta za občinsko
uprai\o. Itailijanski zalkcm (eua ne pozna.
Treba je torej nelkaij ukrciniti. Kai -se z^odi
z \ažniiiii deželnimi ustanovami? Kaj bo
n. pr. z našo zavairovailinieo pi'oti poža-
ru? Vedite, da je v tej zavaroivalnici nalo-
ženih nad tisoč miljonciv lir! Ce se \ pelje
ita'lijamsiki zaikon, mora ;tu ustanova po.^i-
uiti. »Passare bruscamonte da nii-a le.^e
all'aÄtra e un salito nöl buio«. (Ce preide-
rno nemailDina od enega zakoma k dru^e-
inu. napravimo skolk v temo.) Oospoda.
pri takih sit-vareli je treba delati z velikini
prendairlkoni.
Coneijev strali in poniiisielk vzbudi v
dvorani move pömisilcike. Oulasi «e zopet
k besedi Dt'gasperi. Toda ffospodje so
I olalii in ne.u'O'tovi. .Boje se bramiti cdL^čno
! avtionomiijo, kajti ikidoi .je.atvtoin-oiriisit jü
I avstrijakant. J^eek, ne predla,j4aj nie. v tem
i ozsiiru, ker sieei Kc/tovo prJkvariš vise.. La-
' ški zatkon o obcwiskih ita.inilkih zahieva' za
i tajnike skoro- visdkošolsiko .iunidično iz-
i obiazbo. Pri nas pa .imamo zelo 111110:40
; tajnikov, (ki nimalio te i^brazhe. Ako tvj
| (-incsitaiviio vpelie laäki zatk.'-n. kam noid^'o
| naši tajm&i? Ali je dopus'tno. da sex-dslo
j viijc-? Bi ne bilo to fiečloveško? Bi ne biilo
; krivicnio? Kai] ne vdjujo iveč powdbc ob-
I ein s tajniki?
:         Kaj bo z davikii?    Dezcia, obüina   in
'  okirar'i dckrčiio med tem idcWade in taksr-.
|  Vlada lahiko tfienadoma podi'zavi vse talk-
|  se. Cc sc 'to zuodi, loako naj občiine prora™
j  čun ddaio?   Kdo naj kriie občimsike ¦stro-
i  ske.
|                FAŠISTOVSKA L1SICA.
I         To je istrski poiance   Aiifoanese.   Je
I vpiHin pri faši&vtih. plačuje nicsečnino, dr-
| ži s fašjsti. Toda nnož je !strati, do poklicu
j a.^ruini inženir in pozna vse idobrote aiv-
'; lonomijc.   Za avitoinomiije je že enlkiat   v
I Trstfu ^lasoval, toda dobi' '     !       od Viod-
stva stranke. —   Se-daii sedi v divorani na
Viminalu an premišljnje,   če bi se dalo   v
; zadnjem   čassu   kaj resiiti. In .ifkj, ¦ idobra
ni is ell mu šime v u'lavo.   Mož i.se vzdii.mne ii-
: reče:   Gospoda,   mi še mismo anelk-ii^ftti*:1
j Anek'tiirani bicmo v resniei šele talk:
| bo za <v'Sü en sam zakon. Sn to ie na
! sr5r»a /xlja.   Yvi niorana; v»jel.iai.i 4a
! kom brez lizjerne v nove pokratiine.    Tioda
j vcsle kaj?    Tu imam    »Popolo d'litailia«.
I kjer Mussolini pravi, da tireba reforminati
: hi'tro ilaslki oböinski   in pokraljinski zaikon.
Hudo bi bilo,   ko bi danes zavr^li pri nas
obstO'jeci zakon, jutri vpelljaitii laškei^a, ika-
¦ 'koTšen je. a pojutrišnjem   zaivr^lii  vpeilja-
! iieua iki isnrejeili novejra, ki se za 'vso dr- I
j žavo reformira.   Pocakaiimo.   reforme   in |
! nato vpcljemo novi zaikicn.   Imam   v žepu \
tozaidöveri zalkonski piredlou'. Vseikakor se
moiajo   do 30. apiölla   zvrsiti povsod diež.
volrtve. Potem bo vise v redn.
Glasuflte o mojem predlouu.
Ti lisica Albanese! Mari mlslliš, dja «ni-
so masprcitiniki spirevideilii 'IVoje.ira tuime-
na. Brž so ziriuntalii,   da hočeš pi eprečiti
takojšnjo vpeljavo ilaških zakouoy in reši-
ti s tem,   mtirsikatero   avtoinoniiiis'tičiu> u-
stanovo.
NE!
Podminister Acerbo poda na to izja? j
vo, da sploh ?ie bomo iiiasovali.   Seveda,
siicer bi bila ilisica zma.^ala. Kajiti za svofi .
predilotf bi bil dobil Albanese gotovo veci-
iiio. Podminister raziliajra, da so bili j^ospo-
dje siklicani v Rim,   da se tsMš>i le njihovo
mnejnje, vtfaida bo pa že sama ivse nairedila.
Ne skrbite, kaij bostc jcili bji pili ini s čim se j
oblačili, ikajti nad Vami je Mussolini, ki za
vse toiskrbi. Njemu izro6i;te vsto sJkrb! Go-
spodje, ki imiajo, kako žeiigo*. naj pismeno
ja/vijo vladi!    Hebate kenee,   preidemo k
druui 'točki.
V DVEH URAH SO VPELJALI
VSE ZAKONE, V ENI URI SO POŽRU
VSE SLOVANE V 1TAL1.H.
Podininister razj4rne veliko zemlje*
piisno karto Primorske: slovonslki del de-
zöle je banvam lmcdro, laški zeleno, a tile-
s'an i (kraiji so poševno anUini.
Kai misJi?
Pozor! Preidemo k i azmej.itvii noviJ;
po'ki'ajln. Zader ostane ?amcistojem, nem-
ški Tirolci bodo zdrtizcni s Trcntind v eni
polk rag ini. Glaivno niesto bo Tremt an tie
Hiocen. Kaj je pa s Primorsko!
»Oospoda. predloženi so bili v tflav-
ncm stirje macmti. Vsak dan dobivam vr-
hu ite^a še mestete brzojavkc. Mnemja so
razilična, fašisti saimi sö razdelieni v več
taborov. Vlada isama se pa ni še izrckila.
ŠTIRJE NACRTI.                     I
: Prvi naert, ki je našel zelo trdovratne i
L zajfovornike, zahteva, maj se združijo I
I Trsr I's;tra, Gorica in Vndern   v ©no samo
veliko pokrajino.
! Doj.tci načrt, hoče ustvariti dive po-
ikra>"ni, i« sieer Tast združen z Istro, to bi
b'ula prva polkiafiina, ' isn Gonica skupaj z
Vielüom, to bi biila dru.vra.
Tretji nacrt, predvidova tri pdkirajinic:
I. Videm z Goriško .do Komiia (Komen je
izključen). 2. T:r«t z Miliami. Tržičein, Pc- I
stcijno in Sezanx), 3. Isitira z Bistrico.
Ce;trti aiačrt, ima štini pokrajine: 1.
Vidüm.'zrave-n pride Trbiž, Bovee, Koba-
;id in Tolniin, 2. Gorica brez ip'ostojue.
'vrez Trbiza. brez Bovca. brez Kobariida,
i)rez Tolm'ina, 3. Trst s Po^tojno, 4. Istra
kot JQ.                                                            i
Öikoli tell štirih maörtoiv se bile že par
tcdiiov .trdovraten in nepopustiLiiv boj. Tl
clmi pa kar dežuiejo   od vseb straini   fasi-
•   stovske brzojavike v R.im.   Ena druui na-
I spr j'tuje
»LJUDOŽRCI«.
l'nvii Kcneirail. ki se o^lasi k besedi, da
i pre ešeta te naci'te ne že inieninvaini Alba- !
I neyj- On je najmlajši, ima netkaj mad 30 let. j
! Za\ račam prvi naört,   ker vzbnia   v nas j
•   spo¦nin na s.taro avstirijsko Pninorie. Dru-
! jji L'acrt odiklan\jam, ker je v naTodinem o- •
| ziri slab in šlkodiljiv. Ako se zidruži Goriea
' z ' ' !   :   m bo irlaivno mesto Vidcin. 'Itini
: b(i             uia in Slovencii bodo zelo daleč
0$ ije:Odte^ovali s« bodo iii.ieneim'i vi>li-, j
VM. Niisa yzhodha.me1:1' » ¦ :i ^V! ^n G/,. :
r;s<..\eiii in ue v   f win;,
I biti v nasiili- Wkah! Posianec SceK naj ra- j
zume: Mi noCemo asimilacije, mi se lio- ¦
čeino is Sloivenei zliti v emo dušio. N:i do- !
volj za vanstvo. da inramo na meji fiinan-
earje in orožnike. temveč je treba, imeti .
za varuha \ljudstvo. In to moraiio postati j
Slovani.                                                  r ^    \
Nasproten sem pa tudi zdruzibvi Tr- ;
[ sta z Istro. Trst je imol sicer vedno vclilk j
i želodee: pirebaviiPjc   vsaiko <vrsto nwrod- j
inositi A navzlic tenui je bill in bo Trst emo j
.izmeid slovanskih s.redišč: tarn limalio sivo- |
ja društva, :svc;j 'tisk. Akio se Istra združi s !
Trstom,    bo Istra    pod vplivom itržaške \
propavcande.   .laz i)ozmam dobro razmere. j
Ce bo !jutri Trsit srediišče. bodo Hrvatje v j
Trstu    imeli sivoj tfilavni stab.    V zadnjali ¦
«tireh iletih pa se je z.irodlio nek all čuidne.^a; j
Hrvatje so se spremenili in siceir ne toliko j
vsilcd bikovk, ampak vslcd dejstva, da to j
ijudstvo   cntii   Ijubezen   d:o Tiašc   državc. I
V   karabiniirju   <vidi     boljseüa     čloiveka !
kakor   je   bil   zaaidar.    Vdaiaio  (se   madi
| lašikemu    vplivn.   Ce   se    ic    kie    ika-
ktt     brva'tiska   soila     zaprla.   so     sami
zahtevali otvonitev itali.ian.sk-e.    Še ndkaj
Jet in o Slovamih   se ne   bo «več kroivorik).
Vojua ni izključeflia   in mi   moramo> imeti
v Istri ltalijaine. Vlada nai zato ne skrbi,
j poskrbimo že mi.
Kaj pa je s tireitfim naontom? Mi ho-
čemo nedeljcno in samostojno Istro. Od tu
ne oduieliianK/.
I         Trst hoče imeti Tržič,   a mora   zato
požreti silovansko- T^oLstojnščino. Da te po-
stojnske Slovane ilažge prelxivii, luoče imeiti
Trst še del Mre, an sicer Milje.   T-ejra mi
ne maramo. Zato maj (istane Positojna pri
j Gorišiki in gorisko dezelo moramo oarod-
! no okirepiiti. Videm nai bo velikosrčen in
1 naj danrje   kos svoje.^a ozemilja Gorišlci.
I Glede četfrtetfa predloua om.enim le to: če
! se oddajo Kobarid. Bovec im 'Iblniin Vid-
1 mu, bomo inioli poikraiiinc, ki bi bile dobre
j vendtar na skra/ini 'točlki naše meie.
i         Naša in našili očetov slkušn.ia nas uči,
da nairodno'sit znia^nje s ponuocjo uradni-
štva. Zato- naj velja načelo: aim več pre-
i fektnr in podprefektur.   Te dini   sem ail
državncR-a miimistra reči:  Drnjrorodci naj
hodijo daleč do prefebtur, iker tako more-
jo po siili po. ilaäkein ozemlijn.   Jaz praivim:
baš naiobe. DiruRorodci me hodijio h obla-
stvoni, aiko niso pozvani. Avistriisfki običaj.
Zaito je -.obžalovaiti namen vhnde, da odpra-
vi podprefektnro na Malern Losimiu,   ki ij
vendar na skrajni toeki naše meje.
Ko se jc naijveC: «ovorilo o DrebaMljen-
ju dru.uorodceiv, o tržaškem želodcn ltd.,
je meki clan komisije vr.irel na mizo karton
z napjsoni: »Conjjircsso di cannibali«. —
Shod Ijudožrcev.
NACRT PO ŠTEVILKAH
Inženir Heiland se vzdigne in pov*
zamc besedo. (Govoril je v imenu ^oriš*
kih fašistov in kot zastopnik slovenskih
fašistov okoli lepe »Nove dobe«, Peter*
uela, Bamdlja «n dru.u'cv. ()o. u\r.) KoMdo-
ber Tržaean ne razume, zakaj noee Trst
vsrkati večje^a števila Slovencev, da se
tako goriška olajša.
Medküc senittorja Mayerja, izdaja*
telja tržaške^a »Piccola«: »Iz narodnih
ozirov!«   ,<lj>4ii
Naš rlaert — nadaljuje Meiland -
je jasen: Goiiska nora ostati sampstoj-
na dežcla.-siprMckturo. Toda Slovani, ne
smejo iniiejti piemoei. (Zato nay .se; odtr*
ga od na^c^a telesn Postojna, Sežan^
Bovec, Kol       ' "     '   Imin. Qp. ur.)
In to .s    . ¦    ,         !ahk(^(flqiwJi: T»^i
ima 24().lHX>-.1|ki^J;iWii icb io .^hhfj«',
20.1KK) s;(/v ti'sk.Vi.uin otM)t4,$^i.ik^
riška in        .¦¦..Wix¦ cluš, in ^iccr-: .I.-ju.oOO
laških,                 ' .vjnskih in 8000    nem-
ških. rl ,                  'a 63    tisoe    Slovanoy
Postoinc, Sc/anščine z malimi iRJcmami.
Videm dobi l.S.O(H) Slovanov in 8 tisoe
Ncmcev. Tako bo imela Goriška 130 ti*
soč Lahov in 120 tisoe Slovanov. Večina
jc Lahom zagotovljena in Gorica jc re*
.šcna.
-.; ; 'hf.yjdiurve se sen-i i or  'M ;t*MH ?/'.»'TrsfjL'
Itfšunsmo ieicJi ti.c ^...-.; :. . i
stom, ü sedanja Ctoriskiriiaj sk admit
v Vidmom. Z ozirom na odločiie izjave
Tstranov popušeam od prve točke, a vz*
trajam na tem, da se Goriška združi z
Vidmom. Zelim pa, da se s Trstom zdru*
žita Tržie in Milje. Postojnske Trst ne
m.ara, ker mora ostati cist.
KAJ PA MI?
Našc stališče je zelo težavno. Ali
vsaj resnično žcljo povemo? Je nevar*
no, da vlada ukrene ravno narobe. Naj
zahtcvamo nckaj, Cesar ne želimo? In
če nam vlada pozneje enkrat res ugodi?
S to mislijo sc je podpisani vzdignil
in dejal: »Prisostvoval sem z vso mirno*
stjo raztelesevanju Slovanov v Italiji!«
:         Gospodom od komisije to zelo uga*
: ja in zato se začnejo smejati.
I         »Občudujem velikanski apetit   vseh
! govornikov!«
i         Tudi ta izraz gospodom ugaja in za=
| to se krohotajo.
! »Gospoda, čas je resen. üovolite
mi, ekscclcnca, da se Vam zahvalim za
zaupanje, izkazano mi s tem, da ste me
imenovali v to komisijo. Na drugi stra?
ni pa čutim dolžnost, da izrazim v ime?
nu slovanskega prcbivalstva svoj pro*
test proti temu, da so primorski Slovani,
ki štejejo 500.000 tisoč duš, zastopani v
koniisiji, ki ima odločati o njihovi usodi,
le po eni osebi, dočim ima jo skupinc I*
•taliijaintn;, ki stejejo po descttiisoč lju-
di, tukaj po dva, štiri in še več zastop*
nikov.
¦Kkscelcnca, jaz sc predobro zave*
dam položaja, v katcrcm se nahaja naš
narod v Italiji, da bi zahteval proporčno
zastopstvo, a zdi sc mi, da bi vlada oil*
no pamotno ravnala, iko bi imenoviala v
komisijo več Slovanov. Ako sem se na?
vzlic temu protcstu vdeležil naše seje,
sem to storil zato, da dokažem iskreno
pripravljcnost našega naroda, da sode-
lujc z Italijani za skupni blagor.
Kar se pa tiče razmejitve naših po*
krajin, stojimo goriški in istrski Slovani
na stališču, naj sc ohranijo vse obstojes
ee province. (Klici: O, saj ni res!)
Spričo raznih načrtov, ki se tičejo
Goriške, smo mi proti vsaki cepitvi go*
riških Slovencev, zakaj prepričani smo,
da bi taka nova cepitev rodila nova raz*
burjenja v ljudstvu.
V dosedanji diskusiji sem zapazil,
da sc sploh nihče ne ozira na izročila in
na gospodarsko stran vprašanja, ampak
vse se vrti okoli cnc misli in želje: kako
najhitrejc vsrkati in raznaroditi Slova?
nc. To bi se dalo po mncnju govornikov
tako doscči, da se v vsaki_ provinci
ustvarijo italijanske večine. Zato tudi
ona vsiljiva priporočila vladi, naj Slova?
ne kar najbolj ,mogoče razdeli.
Vi se bojite 200 tisoč goriških Slo?
vencev? Slabo spričevalo za moe ita?
lijanstva bi bilo, ko bi se 40 milijonski
narod bal 200 tisoe oseb.
Gospodje, z vsako novo cepitvijo
goriskih Slovencev boste zadali v telo
našega naroda novo rano in sicer, naj?
vecjo rano, ki se je doslej vrczala na te?
lesu primorskih Slovanov.
Vi si prizadevate, da bi v deželnem
zboru imeli italijansko veeino. Mari ni?
smo goriški Slovenci šli Italijanom na?
proti in storili vse, kar je v nas, da jih
zadovoljimo? AH se nismo mi, ki tvo?
rimo v deželi veeino, zadovoljili z manj-
šino v dež. zboru? Ali ni to vrhunec po*
pustljivosti? Kaj hočete še od nas? Kak? I
šno žrtev naj še doprinesemoV
V vsakem poskusu po delitvi bomo
mi Slovani videli željo po zatiranju in
raznarodovanju. Zato vedite, da bi de?
litev Goriške še bolj kalila razmerje
med obcma narodoma, zakaj taka cepi?
ley je lie naisilma in too vzbudila narod-
no sovraštvo, ki ga moramo za vsako ce?
no prcprečiti Mi hoeemo biti skupaj, ali
v Goriei ali v Vidmu.
Ali se ne zavedate, da pomeni vsaka
delitev Goriške njeno gospodarsko sla?
bitev? Ailii ne vesite, da ic (joriška tiiista
dežela, ki je bila po vojski najbolj pri?
zadeta? Ali veste, da je nad 140 velikih
delavnic zaprtih in da 220 delavnic de?
luje z zmanjšanim številom delavstva?
Dežela jc obubožana, toda zato ni
še v strahu za svojo bodočnost. Zahteva
i • • " - da se njeno oze'rrilje nc raz?
¦                 \i r\(t tako hodoenost, da *si
op'^uit. v'eliteb • up-in jo stavi zato v
i*ostojnsk.o, ki je plodovit1 ok-raj in je
iUctiven in<>pai v Soško dolinoz njenimi
vodninv " -;i. Vzenrite TjJorici Po?
siojn^i             ste  jo pofr-abili;   vzemite
!      ¦                       'in or<                       oga    o?
^ - ...,.,-l .¦-,i.j;4Stva v( . . .;. •¦-.'.. loriska
je spofeohmvelikega živVj^nšia. in bo
dokazala, da se more prtürtaWtt'nicd prve
dežcle vsega kraljestva, ako ji daste
možno.st ra-zvoja in napredka!
ozcmlja!«
üospodje.   ne   dotilkaite   se   nase.ua !
ozcmlja!                                                   i
LA PATRIA DEL FRIULl.    Vzdi; j
Utic   öe^ib^i^ minister   Girardini, ki je ¦
y>> nrt^il.^/oVpri o.v^odovini i^ prayi:
da se trmra zupet obnoviti.»la patriaidei
Friuli«,           ¦ ila in je: göspodaiskama
rodiiii in jL/.iisoviia enota.« Ta je lepa,
kedaj pa so bili Kraševci Furlani?
Girardini hoee združitev Goriee z
Vidinom. Videm mora biti glavno mesto
Ko bi 1864 bil postal Čedad glavno me«
sto, bi bilo 40 tisoe Slovanov takoj po?
slovenilo 3000 duš močni C'edad; Vidma
pa niso rnogli. Vidma ne bodo poslovani-
Li, Gorico pa bodo.
Poslanec Bilucaglia (istrski fa.šist)
prosi za besedo in trdi, da Videm ni sre?
disče vse Furlanijc kakor pravi Girardi?
ni, kajti Tolminci ne hodijo v Videm,
ampak v Gorico. Predlaga sledečo reši?
tev: Isfcra Ikoit jc, Oorica brez Poistojne,
Bovca in Trbiža in Bistricc, Trst z Bistri?
co in Pos to j no.
Poslunec Dudan, nacionalist, borec
za Dalmacijo, je prepričan, da izvzemši
jezik veže primorske Slovane vse na Ita?
lijo in ne na Jugoslavijo, kajti vera in o?
bičaji so naši. Ne bojim se prav nie 420
tisoe Slovanov, saj je z nami 520 tisoe
Dalmiaitincev.
FRANCESCO GIUNTA: Ščckovi
rojaki pravijo, da sern lopov,   ker   sem
Balkain zapallil, a to niič \vč ''o. Mi Trža-
čani smo bili prvotno za dve provinci:
Trst z lstro in Gorica z Vidmom. A čas
in debate so rodile druge sklepe. Jaz ni;
mam strahu, ki izvira iz narodnih pred?
sodlkov in ividilkov. Ako sem bil za združi-
tev Trsta z lstro, sem to zclel za to da bi
Trst gospodarsko vplival na lstro. Istra
naj dobi vendarže svoje središče: naj?
u^odnejše je Trst Toda iiaz «ie vstrajam
na item. Tirjaino pa nakai soJidarnosM
od Lst'ranov. Trist iiroa 22i) lisoč Italijanov
in 20 tdsoč Slovanov, ki nam miso v
breme. Tret maj Tzame Po-sitioino, a v
proitiuitež maj clobi Tižič in MiilJie. Talko
bomo Steli 32o tisoč Lahov nasproti
60.000 Sloivamov. Isitrani (lüistoiyi'te nam
Milje!
Glede Goriške pa to?le: Osebno ce?
niin Ščeka iin verujem v njeyrovo otsebno
poštenost, a sedaj smo na polju politike
in odkrito rečem, da nisem verjel v nje-
gove trditve. On je rekel: ali vsi v Gori?
ški ali vsi v Vidmu, a imam zavest, da je
hotel doscči ßorisko provinco.
Italijanstvo ni vprašanie par uradni?
kov. ikalkior se je firdi'lo »uuostione di
spiritualitä« (vprašanje duha). Slovan ki
bo hotel v Gorico na prefckturo, pojde v
slovansko ^ostilno, v slovansko tr<>ovino
v slovanski hotel, k slovanskemu odvetni
ku. Ako bo pa hodil v Videm, bo moral k
Italijanom.
Medklie senator j a Bombi^a: »Slo*
venci bodo otvorili v Vidmu lastne j,fo?
stilne in tr|*ovrine.«
Sicer pa mislim — nadaljuje Giunta
— da je vlada itak že vezana. Ce hoee
ustanoviti prefekturo v Trcntu in ne v
ßocnu, ki je mcd Nomci. naj velia za Uo-
riško isto pravilo: prefcktura ne v Gori?
ci, kjer se Slovani nahajajo, marvee v
Vidmu.
ZADNJI GLAS
Senator Bombig se dvigne, posname
glavne misli razprave in nato reče:
Poslanee Seek vedi, da smo italijan?
stvo mesta Goriee branili v Avstriji in
ga bomo tudi zanaprej. Dalec od nas pa
je misel, da bi mi hoteli Slovence — po?
italijančiti! — Nc bojte sc poslovanje?
nja dežele!
Premoe slovanstva se odstrani s tern,
da oddamo Kobarid in Bovec Vidmu, a
Postojno Trstu. Tako bo Goriška vztra?
jala. Gorica mora biti glavno mesto, Vis
dem bi bil 40 km od siovanskih mas.
Delajmo kakor stari Rimljani. V naj-
oddaljcnejših k raj ill so postavljali svoja
oblastva. Povem Vam, da se goriška srca
tresejo za usodo našc zemlje.
Z Bngom!
Zvoneek je pozval podmin/    \    - •
spod .N       '     :     '   :.il: Dovolj debati:,,.^,
hyt"»,l 1 .                          etc iii /aupajte. vj-'.di,
'     Üoci'dc)             •>./ZBoilow '¦
":[.K^.>,         ¦'"vV-!''.-'
ii nas bo k                          ,.irti za?
pisani? Boj nas caka, boj na zivljenje in
smrt. In mi smo sposobni za zivljenje!
Tc dni je bil moj prijatej v Cedadu in tik
pred inestom sta se dva pobiea kregala
V slovenski govorici je starejši vpil nad
malim: »Kruota, kaj ti boš mene?« V
osmem stoletju po Kr. so ondi bivali Slo?
vani in danes še niso izumrli. Kajpada se
zavedamo, da so današnjc razmere pov=
sem dnifjacne in da gre proces raznaro>
dovanja hitreje. Vse to nas nc sme spra?
viti iz lavnotcžja. Lc dela se hoee, dcla
in zopet dela. Pri nas na Goriškem se
delo rusi dan na dan. Prepričani smo,
da bo začelo tudi v Trstu smotreno delo
in Gorica mora potem s Trstom složno
nastonati. Da se bi to zgodilo, globoko
verujemo, kajti tržaška mladina se še
pridno i,fibije in je že marsikaj ustvarila
na prosvetnem polju. Ljudstvo stavi svo?
je upe na mladino, ki dorašča. Kakor mi
se dr/i tudi ona rešilne^a Uesla: »Lepi na«
sto pi in krasni govori ob slovesnih pri?
likaii nas ne bodo osvobodili
Resilo nas bo pridno, pozitivno, vsak
danje delo in nič drugega.*
Vir'tilij Seek
* tiospod jK)sl;mcc nam sporoča, da ho iniio},';.1
vaznt: podrohnosti, ki jih nc more in nc smc obja=
|   viti, priohčil c»žji scji prijatcljcv.
B o z i r n n okroinica krščanskemu svetu.
Poslanica, ki »jo je izdal panež Pij XI.
•na Jkrščanslka ljudsfva, lie v item vihairnem
in razinvanern čaisn lizirediie.sra oomena. —
Oikrožnica v jasnih ooitezah slika »la, ki j
razjedajo teliG sveta. Mesto nravičnesa
miru med hm*cC"; \j ziivlacial divii boj. —
Borba med razredz narašča' im za'to usiba-
jo življcnske sue /kulture in crcisooidaris'tva.
Tudi v svetišče družine ie orodrla raz-
fcrajaio'ja kal. Razšiuia se balesten nemir
na Ijnd'i vseh starosti an stanov. širi sc po-
manjikanje sramežljivoisti t>ri ženslkah,
razposatjc&ioyt v oblelkii. .icovoru in plcsili.
Vse to slobökoik žalli be-due iliudi in še bolj
jih izziva nesiramnosit tiistih. ki (so neimido-
ma postali lioiraitejši, ne da hi obenem po-
istaili boljši. — Naito rainež uentavliia, da je
vorsko zivljenje zelo unaidlo.
Temcljni vzrok za vsa ta zki ic dmio-
čen že v cvan^eliju: »Vsa ta /la nriluujajo
iz iiiO'trainjosti«. Krščanska načela o pia-
vici, iljubczflii in usmiljenju so zavr.^li, z&-
vladalo ic nasiljc. Cut za osebno dosifco-
janst'vo in za virednost človoške osebnosti
se z^u^lja: i>re\iladuie hni'talna nremoč
sile in stüvila. In taiko emi streiniio za itern,-
da drille izlkoiriyeaiio, »ato da sami bo'lii n-
dobno živijo. Ljuidie so >ce 'n<ldalii;lii od Kri-
s'tuisa, ika<teri je rekel: »Brez mene ne mo-
rcte sboriti 'iiičcsair«. Po?tave brez Boga,
družino brrz Bor», šolo brez Boca so ho-
! reli limcti. Zato ni čudiiio, da 'se zvijaijo y
breznlodnih nasikusili   in da ise ilindem pri
'tcm ne posreči niti zbiati oslauke lolike- j
jca irazdejanja.                                               I
Kešilna oct.
Toda wojiled aia toilika (težka zla ne
jemine upajjjaoia ozdravljenie. Predivsem
je potiebno, da dnše objamc mir. Pravo
l>omii"jenijc pa temeljii na uravici. ki jo je
i>ostaviM Krisäftus. Dun nravice jn miru maj
wesine isrea in dvi.unila se bo vrediiöst j
člofvcsike osebnosti. Prebudila se bo za-
vest, da je clovek otndk božji. S Kristuso- |
viim miroin pa ise bo vinniilo itudi spošto- :
vianje do reda in aviktoritcjte. — Le ediina
in nezinioitl'jiva Corkev. iki čuva zaklad
Kiricsilusovili naukov. ie iv sitamu uspesno
pobijaiti materijalizem. ikj ie že tolilko ru-
se viin nawnomadiiil. Le ona ie v stanu, za-
nes'ti v du&o iwsaiiTczinifkciv. v družine in
v družbo resnične» in zdipave kirščamsflce
•dušcvme vrednotte.
Vesolini cerkveni zbor.
C-eiikev ne bo le ucsDesuvala vesolj-
neji'a nmru, ainpak jra mote tudi utrüiti, ^s
tern da uči, cla se mioiajo visa üeiainja, 'tu- !
dii dejanja mairodotv iin 'držiav, vršiti po za-
Ivonih božjih. Ubnoviiti hoeemo Krisituiso-
vo Ikii'ailjestvo. Združiti lioeeino delo veli-
ikih predhodnilkov Pija X. in lienedifcta
XV. v eoioto. Zato je j^eslio soodobne Cer-
kve iin njeneua pou'laivaria: Miiir Kristmsov
v kiraljestvu Knstovem.
Pred talko viisokimi maloirami se ge v
pogfliavarju krščanstva pomodila misel na
možnost, islklicati vesoljni zbor šJkofov v
tcm središču kaitclištva. Ta vesolini zbor
bi bill zclo umesten, ko se hliža iubilejno
leto 1925 in bi imel neizmeiine ko/risti za
svetoivni mir. Toda za nevo sklicanije ve-
siolineKa cerkveiiiejjfa zbora katdličanske-
«:a je še tolilko -cviir, d»a moramo calkait-i in
moliRi, dclklcir Bojr ne rjiolkaže iaisnejših
znamenj svoje voiliie
Koneno želi sv. Očc, naj pride nad
vsa jludstva in njihove hiše obilen dar
miru in napredka.
Politika.
Mussolini je vzel v roke metlo, da do
dn'a očisti državo vse gnilobc. Dejal je,
da hoče imeti železen red in disciplino
v t\c7.c\i Miru pa le ni. V Turinu je prišlo
: ( i.icn do krvavih spopadov med fa?
ši;sti in socialists. Ubitih jc bilo 15 ljudi,
delavsko zbornico so fašisti zaž<4ali. Vo-
ditplja rcpublikancev poslanca Conti j a
so fašisti napojili z ricinovim oljem, kar
! je zbudilo silno o^orčenje. V Napolju so
fašisti zasedli in razbili urednistvo lju?
dovske^a dnevnika »Lc Battaj^lie del
Mezzo^iorno«; zasedli so tudi urc?
dništvo lista »11 Giorno« radi nodlistka,
ki ^a je »riobcila znana pisatcljica Ma?
tilde Serao. V bolonjski pokrajini se Lo?
dijo huda nasilja nad dclavstvom. V
Mollineli so fašisti izropali delavske za?
drurfe in odnesli obicke, čcvljev in dru^ih
vrednost za pol milijona lir. Sedemtisoe
občanov (Mollinela ima 11.000 prebival*
ccv) je podpisalo protestno    spomenico
| na ministerskeiia predsednika. Mcdna?
rodna zadružna zvcza, v kateri so vela?
njene državnc zadružne zveze vse^a sve?
ta, je poslala Mussoliniju noto, s katero
o^orčeno ži^osa napadc na zadružni?
stvo. V njej pravi, da nc more razumeti,
kako je mo^oče, da se v državi z visoko
kulturo brez kazni ffrozj. teroriziira, iteles-
ai.o napada in celo moni vodiit-elic zadriiff,
da Lsc plenijo in zažiiralio sedeži zadruff.
Belßijska zadružna zveza se je v imenu
224.000 družin tudi postavila v obrambo
prc^anjanc)ufa zaaružništva. Na te prote? |
stc^ tlačenih odfcjovarja vladii1. »Hoeemo
mir, red, disciplino, enako pravico vsem!
Lepa pravica!«
ZA RAZDELITEV PLENA
V trumah fašistov samih so udarili
j na dan težki spori. V lacijski nokrajini
sc je razklala orjLjanizacija v dve struji
Da jih zlepi, jc posebna strankina komi?
sija prcisKala spor in je dogiiala: Spor
je izhruhnil radi divjc .qon je za službami
Vsi bi hotels postati prefekti, mastno
plačani uradnlki, v^ak bi rad dobil naj-
večji kos od peeenke, ki jo je zavojeval
fašizem. Pri tej delitvi plena jc l-astal
pretep. Končal je s tcm, da so v.si dobili
___od vodsiva stro.Ljo svarilo; nekateri vodi?
relji, njim na čelu znani poročnik I^I.iori,
so pa izstopili iz stranke. — Tudi na Cio?
liškem so med fašisti ostri spori. Fašisti
iz spodnje Furlanije hoeejo, da pride
Gorica h Vidmu, fašisti v Goriei so pa
proti temu. Tudi zahteva cna struja fa?
šistov, da se vsi novopečeni slovenski fa?
šisti izključijo, češ da italijanski fašisti
nočejo imcti opravka z narodnimi izda
jicami. — Toda četudi ti spori slabijo fa
šizcm je nn pcpolen ücispodiar držaive.
DELO FAŠISTOVSKE VLADE
Vlada je izdala odlok, s kateriit
sc zbrišc kazen za politiene zločine —
»čc se je zločin izvršil v narodno svrho.«
Ker pa zločine v narodno svrho vršijo 1(
fašisti, to pomiloščenje nc vzbuja vcli
ket*a veselja. — Umrl je finančni mini*
stcr Vincenc Tans^orra, clan ljudovske
stranke. Pri tej priliki bodo fašisti zdru^
žili ministerstvo financ z ministerstvom
zaklada. Vojno in mornarico bodo zdru*
zili v eno ministerstvo, popolnoma pa
odpravijo ministerstvo za osvobojene
kraje. — Polc.u karabinijerjev in kraljcvc
stražc hoeejo fašisti upcljati nove stražne
čete. Stotisoč najboljsiii fašistov bo tvo*
lilo »narodno t^ardo« v obrambo države
proti notranjim sovražnikom. Tako sc
vlada hočc obdati z bajoncti, da ukroti
vse dnitfe stianlke. Ta raxrn ;ra nacionaiii-
stični stranki ni nič po volji. Nacionalisti
ima jo svoje čcte in nočejo, da bi jih vla-
da razpustila. Čutijo se moene, ker drvijo
v njih tabor trume boj*atc^a meščanstva
in veleposestnikov. — Slcdnjič jc vlada
izdala odlok, da sc naloži nov davck
place delavccv in uradnikov. Tako upa
dobiti iz žcpa uboj4ih 60 milijonov. — Ra?
zumljivo jc, da velikc večinc delavstva
fašizem kljub vsem naporom nc more
spraviti na svojo stran. Socialisti in ko?
mumsiti nočejo nič slišati <¦¦ tern. 'I'a itsden
jc Glavna zveza krščanskih delavccv, ki
štcje .'520.000 elanov, na zborovanju v Tu?
rinu sklcnila, da noče imeti nikakih zvez
s fasistovskimi ori^anizacijami.
POLJSKA    REPUBLIKA
je doživela tcžke dni. Po umoru predscd? '
nika Narutoviea je bil izvoljen od ljud?
skih strank in socialistov poslanec Voj?
čchovski za prescdnika rcpublikc. Voj?
cehovsky jc zadružnik in vclik prijatelj
Južnih Slovanov.
JUGOSLAVIJA
sc je odločila, stopiti v novo politično
c'obo. Radikalna vlada jc razpustila na?
rodno zbornico, novc volitve bodo 18
marca, zbornica se sestane 16. aprila. Vse
stranke so se z vnemo vr^lc v volilni boj
Mi, ki zasledujcmo ta boj od daleč. žcli?
mo lc, da bi novc volitve dvismile na po?
vršjc može, ki hoeejo enako Aravico za
Srbc, Hrvatc in Slovence v močni ju.Mo?
slovanski državi. To je pogoj za naprc?
dek Balkan a in vse Evropc.
Domače novice.
V LETU  1923
bo izhaiaia »Ooriška Straža«. zač^nši
š .criliodniiin četrtkcrn cb Dondellkih in
četrikih dnjrcldne. List (cMrk^ lisia) bo
nekoliko nianiši, a zato DVAKRAT na
t:de;i.
»Griška Siraža«    za I.  1923    stanc:
CeilolctniO' 15 lir polflütno 8 liir.. cetrtl'jtno   /
4 liie. za imozem.yitvo .30 lir iin r.^sameznc   '
steviko 20 ¦.f.to'irJk. —    Omi nar.rrjmiki. ki
placaijo naročnino  (15 ilir-)  y--\    leto  1923
railkasncic do 15. iainuivi;!    192,3.    dobiio
navrh ))Oorišiko pratl/k'O za 1   1923«. Pri-   \
•iatolii. maronniki. somiFJÜeriMii   Slovenci:
AGITIRAITE ZA »GORI^KO STRAŽO«
+ »Dijaška Matica« v Trstu ima svoj
ustanovni občmi zbor dine 6. sanitaria. Pri-
iaive za pri stop k 1). M. se sr.reiema dnev-
mo od 19—20 v Tustu. ul. Fa bio Filzi 10 I.
do 4. januarja.• Pismene miiave nai lsc do-
nosljejo na isiti nasfiov. Za evcmtuelnc in-
foirmiacije se je ohrniiti listo'tam. -— Priprav-
ijalni odbor D. M, v Tr.^tu.
-I- Promocifa, Oospod Haitič .laikob,
rodiom iz Oseka nri Goriei ie bil 11. de-
oenihra t. 1. imenovan na iro»sp.-irozidarski
fakulteti v Za^rebu diplomiranim in/e?
neijem za .^ozdanritw). — Čcsitiitamo!
+ Rozpis wigrad za obnovo po vojiii
poškodovanih pokrajin. Razsodiščc za
razdelitcv najrrad a^rarnim in indcistri-
jalnim podjetjem, ki so bila poškodovana
no vojivi in1 so se udeležila tcjra natečaja.
je že začelo delovati. Razsodišče za na-
scrade a^rarnim podjetjem, jc imelo prvn
sejo 9. nov., razsodiščc za nagradc indu-
strijalnim podjetjem pa 6. decembra. Ker
se jc pokazalo, da so podatki posebno pri
kmctijskili podjetjili nepopolni je razpo-
slala komisija nove povj)raševalnc pole.
Te je treba izpoiniti in jih poslati odboru
najkasneje do 31. decembra. Komisija za
industrijalna podjetja bo zaključila svoje
delo 31. marca 1923, kemisija za kmctij-
ska podjetja pa 30. aprila.
Knjige „Goriške Matice"
SO Se na raipOlagO. • 1 iltlS L 4.-, PO pOifi L 1. VeJ. - vsaka slovenske luša imej knjige «Gor. Ahtice»-
Priloga »Ooriške Stražc« čt. 52.
1923
Srečno in veselo novo leto
voščijo vsem svojim cenjenim ocljeniölccm, gostoni,
sorodnikom, prijateljem in znancem v Gorici in na
deželi naslednje tvrdke, zaloge, knjigarne, krojačnice,
gostilne,  restavracije,   poseslniki  ifd.  itd.   :-:  :-: :-: ;-;
1923
Brata Abuja
zaloga žganja,  vina in špirita
Gorica — na Kornju.
Met in Pavla butt
gosiilna
Gorica — na Kornfu št. 7.
Peter Čermelj
trgovina s kolonijalnim blagoni
Gorica — na Kornu.
i
lfc ^, Hribar
I ¦"¦¦""¦'¦•.klurna (rgovh]..
Gorica — Corso Verdi 32.
\ Andrej Golja
trgovina z razuo posodo
Gorica — Travnik
Maks Petrovčič
gostilna pri „Maksu"
Gorica — Ul. sv  Ivana.
Anton Breščak
trgovina s pohištvom
Gorica — Gosposka ulica.
R. Saksida
Trgovina jestvin
Gorica na Kornu.
Peter Muravec
trgovina oglja in drv
Gorica — na Kornu.
J. Podgornik
restavracija „Central"
Gorica — Corso Verdi 32.
Mihael Kozman
trgovec z lesenim blagoin
Gorica   -   Rastel 27.
G TEMIL
brusar in nožar
Gorica  —  Via Carducti 6.
Klem. Pregelj
Gorica  -  Raštclj.
L. VIDA
hotel pri „Zlatem Jelenu"
Gorica  - Via Stretta.
Krusic in sin
krojaški mojster
Gorica — Via Dogana.
Franc. Rescic
gostilna
Gorica  —  na Kornu.
Culot Anton
trgovec jestvin
Gorica   —  Via Seminario  1.
Josip Sfiligoi
gostilna „AI bon Furlan"
Gorica — ulica Sv. Ivana 8.
Fiegl Andrej
gostilna
Gorica   —  Travaik  12.
Anton Jerkič
sot o gras
Gorica -    Corso Verdi 36.
Andrej Kodrič
trgovina jestvin
Gorica V. Morelli 4.
Brata Cej
slikarJA
Gorica  - Via Ascoli 5.
„ADRIA"
Cevljarska zadrnga
Miren.
Gostilna Prinčič
Gorica  -  ul. Dogana.
Knjigarna KTD
Gorica — Montova liiša.
1873                                                  1923
Tv. J* Kociancig
zaloga čevljev
Corso Verdi
1873                                          1923
Josip Molar
gostilna pri  „Hclem  Znjcu"
Gorica — Nuiisk.-i ulica.
Anton Pipp
gO5tilna pri  „Petelinčku"
Gorica  - Nunska ulica.
J. Valentinčič
pekarna
Gorica  -  Rastel.
Kupujem kože
kun,   lisic,   podlasic   i.  t.   d.
in plačuj em po najvišjih ce-
nah. Windspach, «Alb ergo
G orizia >, Gorica Corso Vitt
Em.  16.
Gospodična
iz boljše hiše išče sobo z
električne razsvetljavo vpo-
rabo glasovirja tor vso oskrbo
pri boljši rodbini za mesec
januar. — Cenjene ponudbe
se naprošajo na VllikO Šket,
trgovec, II. Btstrica,
Nove knjige!
F. S. Finžgar iz Modernega
::    sveta, roman.    ::
Oobi se v knjigarni K. T. D, v Gorici.
Kupuiem Kože
domačih živali  kakor  tudl   kože   divjačine
(kun, lisic, dihurjev i. t. d.)
Franc Sies, Kobarid
zaloga usnja in vsch čevljarskih poiitbšeiu i
na drobuo                               in na debeio ¦
Kožuhovina (Strojene ovčje, jančkove bele j
in črne kože.                   CENH POöTENE
Dr. A. Grusovin
specialist L* kožne in spolne boleznj teT
ne^ovaiije kože. — Perfekcijoniran na du
najski kliniki.
Sprejetna od 9—11 in od 3—7 ure.
Gerica (Piazza grande)   Travnik
hiša Paternolli.
B^" Voščcne  sveče « kadilo "^M
svcčarne   J.  K O P T\ Č, Ljubljana
Zastopstvo za julijsko krajino
Knjigarna Kat. tiskovnega druStva v Gorici
ŽUPANSTVO TOLMIN
Šiev. 1961,
KAZPIS SLUZIil:
1 Zupatistvo Tolmiii razpisujc mcslo
občiin.Mkcjra zdravnik'a s Scdežcm <v tr.uii
Tolmin. Kolekovane prosnje za to lucsto
>.iai wo riredijež.-Vjo ¦liniluisancnni žunainstvu
najdaljc do 15 jainiarlja /923, k<;jc naj bo-
do opremljeiic:
<i) s potrdilc-m o italijanskcin državljau-
stvu;
b)  z  dckazilom  o nemnadeževnnem    ži-
vljcnju Knekaziioivaiiju) ;
c)  s spričevalom o lclcsncui zdravju;
č) s krstiiim  listoin dokazujočir.i  rieprc-
koračene starosti 50 let;
d)   z zdravniško diplnno v izviniiku    ali
povernim prepisu;
" ¦/, dokazilom,. da jc prosilcc vcšč   slo-
c) venskc^a in italijanskc.ua jczika v .^0-
voru iii pisaivi.
Potfoji: Služba nbč. zdravnika jc za-
iasna, in v.icer za dobo cncga let:i od dne-
va vs-topa. Po pretekr.i teua roka sledi stal-
no imcnovanje. Plača po dojrovrru.
TOLMIN 17. dcccmbra 1922.
za  Zupana:
J.  Mrok.
^   -«,     ...........       ii      ¦   ¦       .....am ——¦
Zadružna zveza
(prej Goriška zveza v Gcrici)
vpisana zadruga  z omejeno   zavezo
je osrctlnja organizaciju.  vseh    <4oriških
zadru.L».
Pisarna v Gorici
Corso Verdi St. 32, I. i>a<lstropje
Uraduje  ob  delavni'kiih  od  8. do  12.
predpolne in od 2. do 4. popoludne.   Ob
s-obotah in dnevih pred prazniki je urad
p^jpoludne zaprt.
Naznanilo.
Vojska je zacela
proti draginji  manufakturnega  biaga.
Tvrdka
Artur De Rossi v Gorki
Corso Verdi st. 1. (nasproü Semenišču)
PRODAJA :
Madapo an 68/70 cm.   .   .   .   po L. 3.~-
Pathent barv. 68/70 cm   .   .     „    „   3.-
Oxford-Zefir 75 cm ....     „    „   3.20
Platno z Marijioo znamko
C. d. A. I vrstc ......     „    „   4.40
Parkent beli 75 cm ...         „    „   5.---
/.enske srajce......     „     „   7.80
Cvilh    za   postelje   I   vrste
120 cm........•     n    •   8. ¦•
Velika zaloga češkega platna itd. tvrdke
Anton Klazar A. G. Praga.
Izbcra tapetov  in   kompletne  öpreme za
postelje čehoslovaškega izvora.
Kupite In preprlcajte seü
Kadilei zahtevajte
LE .OLEStHÄU [ilUii m
Ant. Terpin & C.
nova zaloga    manufakturnega    blaga •/
Gorici,   Via Rastello št. 10
Ravnokar došlo novo   zimsko    bluü,o v
veliki množini. Priporoča sc za mnogfc
brojen  obisk.
CENE   BREZ   KONKURENCE.
Na drobnol                              Na debelol
IZGUniL SI: JE LOW SKI PES, bei krat-
ki;dlak s teninorujavinii lisauii, kratkim
rcp(;in, srednje veMkosti. Sliši na ime:»Tlo-
ki". Najditclj, ki kra privede -lastniku A.
Merviču, Via Rastello 27 dobi primerno
na.urado.
PODPISANI Z1DARSK1 MOJSTKR naz-
nania, da ise je iresclil iz Zaix.iJüku v
L(.'-iirk št. 5S iv kistr.o liiso. Kdor bi Ikai
potieboval nai sc obüie n'sirno al'i us:-
mci':.   n;a jMomii  iuis'ov.
Andre) Muurič
zid. mojster
Fotograf Anton Jcrkič se ne vrne
v hišo uoriške ljudske posojilnicc v
Gospodski ulici, kakor se splošno govo;
ri, ampnk ostane nadalje v sedanjih pro*
storih Corso G. Verdi 36, (prej Via
Giardino).
Brinje-ve
jagode črne v poljubnih mno/inah, po
ugodni ceni. - Dobavlja J. SANDALJ
Lupoglava - Istra.
BRUNO SAUNIG - GORICA
Via Carducci 7 - Podružnsca v Solkanu - Tel. št  162<
Na debelof
üsnie
Cevljarske in  sediarske
potrebšcine
yrvi
Tržaški biüi, bieevniki
Sveže, Kadila
Vosek
Nakupujc    čtbtlni   vosek   in
kapline  po   dnevnili   cenah.
Glavna zaloga za Goriško podpetnikov Pirelli na debeio
po lovarniäkih cenah.
Na drobno!
Josip Kerševani
mehauik in puäkur
v Gorici, Stolni trg 9, dssno.
Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev,
dvokoles, pušk in samokresov, ter vseh
posatneznih delov, spadnjočih v tnehauično
in puškarsko stroko. Strokovni, biezplačen
pouk v umetnem   vezanju  in krpanin.                                    1
Lastna delaviiieü in  poprav""             Stolni trg 5,
MT    Poniklanje in lakiranje                         V    *^f
PriporoČAiu   vsakeiim   Original                            ¦"«l*»^
stroje, ker so naj hol j zanesljivi, za f
Ustanovljena I. 1SO4. Sedež: Podgrad v Istri.
Uraciiije vsak delavnik ob navadnib ucadnih urab.
PDDGRADSKA isBjilia in tiriilia
reg, zadruga z n<eom. zavezo«
Stevilo članov dne 31. decembra 1921    .   612
Denarni promet v Ictu 1921........   L 2,210.885.72
Stanjc branilnib vlog...........    L    723.942.97
Rezervni zaklad..............   L      15.351.67
Spreiema hranilne vloge od vsokooa ter iiii obresfuie do
o
Uelike in stalne vloge po dogovou.
Radi neomejene zaveze in točnega poslovanja nudi ulož-
nikom POPOLNO l/ARNOST in kuiantno postrežbo.
Delokrog  : Sodni okrsoPodgrad.
Brez vareevanja ni blagostanja.
FELBERBAUM & ROLICH
(prej Iled/el & Koritnik)
GORICA  :-:  Corso Verdi štev. 7   :-:  GORICA
Velika  izbira  moškega in žcnskega   sukna,
raznovrstnega zepbirja,  perkala   ter  perilr <
velika zaloga pletenin in vezenin, ka^f i) tet \
vsakovetnega blaga za neveste, fU\;e.   ~^ftä \
vseb potrebščin za krojače '•  °          -. r\ i   1
NA DEBEL01 j
NA DROBNO!
PODRUŽN1CA        t
Ia     l   I«            l         I             III— —    **'"
« •• ¦ m*> m - n*. Mk mm m m **     l^w   ¦"* **
:: V GORICI, a
Corso Verdi „Trgovski Dom/*
Telefon St. 50.
Örzojavni naslov:
Lj u blj anska   banka.
DolniSka glavnica
SHS krön
80 SfilLIJONOV.
CENTRALA:
LJUBLJANA
Rezerva SHS
krön
64 MIL1JONOV.
PODRU/.NICEi Brežice, Borovlje, Metkovič, Celje,
Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obre«toje  vloge  na knjižice po 4°/0.   Na daljšo odpoved vezane vloge
po dogovoru.
Nakup In prodaja   vsakovrstnega   tujega  denarja.   ~    Izvriuje vse v
bančno strol<o spadajoče posit  najkulanlnejše.
Uradne are za občinstvo  81/,    12 in od 3—5
Ob «obotah popoldne, ob nedeljab la prazniklh se ne nradnje
Teod. Hribar ousd ¦ Gorica
Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posojilnica)
Velika zaloga češkega platua iz znane tovarne   RegetiCharf &
RytnarW,   vsakovrstno   blago   za   poročence,   kakor tudi velika
izbira rnožkega in ženskega sukna.
Blago solidno!             Cene zmerne!
:     Širno znana tvrdka   z^=
KVIRIN   ZANEI
Via Maaszini 12 (prej Municipio) Telefon S
priporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem na deželi in v mestu o pviliki božičnib
praznikov svc;o
b o gato   zalogo
I prvovrstnega i;olonijalnega in delikatesnega blaga po najnižjib cenab.   —   —   —
Vaino y.a čebelurje. — Izšla jc knji=
14a za čebclarje, Ant. Janša nauk o eebe*
larstvu z dodatkom Albertijev?Žniderši*
čcv (A. Z.) panj in kako v niem čcbc?
larimo. knjigarna K. T. D. Gorica.
Drugo berilo vsem šolskim vod-
stvom in gg. voditeljem, ki so naročili pri
nas Druga berila, naznanujemo, da nam
dospejo knjige gotovo prvi tcdcn mcscs
ca januarja 1923. Knjigarna Kat. tisk.
dru.štva, Gorica.
»Bofioljub« za leto 1923 bo stal let*
110 6 lir. List jc eden najpotrebncjših za
naše Mar. Družbe pa tudi za vsako dru*
/ino. V časih, ko vse stremi za naravnim
prcporodom naroda, bo ta list vrcden,
da ga širimo in priporočamo. Naročnikc
za Jul. Krajino sprejcma: Knjigarna K
T. D. v Gorici. ul. Carducci 4.
Ccrkvens giasbenik. Onozariaino vse
interesciitc. da stane »Ccrkvcni Oteb-j-
uik« za 1. 1923. 15 lir.
f ODBOR IN VODSTVO ZA*
/vi*i. (Jli porušcnih ccrkva žcli vscm
članom in sotrudnikom srcčno novo leto
z iskrcno žel jo, da bi oskrbništva z novim
letom prišia do vzpostavitvc svojih
ccrkva.
+ VSEM SVOJIM ZVESTIM NA*
.i\ll\OM ter sotrudnikom žclita
urcdništvo in uprava »Obnovc Goriške«
pr«?v srcčno novo leto z iskrcno žcljo, da
bi vsak cskodovanec pri.šel čimprejc do
svojega, in da bodo likvidacijskc oblasti
to lcto man j ozkosrčne. Istočasno se spo?
roča, da sc jc uprava lista radi vcčjc pri«
pravnosti presclila v ulico Formica 5. II
Gospodu kavalirju Pascoli - ///. Oo-
pod kavalir! Izdali ste odlok, da so 1110-
rajo slovcnski ^Julionemi otroci poučevati
le v italijanskein jcziku. Proti temu odlo-
ku smo nii vimenu slojvenskcga ljudstva
dviffnili svoj protest. Prisiljeni snio bili to
storiti, da branimo pravice otrok, starišev
in slovensketfa dcla deželc. Zivljensko pra-
vico gluhoncinih slovenskih otrok bmno
branili tudi še nadalje in sicer toliko časa,
dokler krutejja odloka ne ukinctc. To jc
naša dolžnost. Za to naše dclo prevzema-
ino po]X)lno odtfovornost. Pričakr.ijeino od
Vas, kot poštenjaka, da sprcjmctc boj z
naini, ne pa, kakor smo čul.i z osebami, ki
so od Vas ocliviisnc, ki so popolnoina ne-
dolžnc in so pri stvari neudelcžene.
Ureclništvo,
+ Našemu vladiki. Prevzvišeui knez
in nadškof Frančišek Borjfia Sedej vodi
katolištko ce-nkev na Goriškem v Novo lc-
to. Delavnenin nadpasliriu. ki svojcga
ljudstva v uajtežjih časih 111 zamistil, izire-
kamo v iincnu jjorišikih katoličauoiv lcplo
žclio. da bi Bojr tudi v no vein letu bla^o-
slovjl njegovo sveto delo. — To naše
voščilo bodi skromno zadostilo za ne-
umcstne napade od strani, ki očividno
noče vedcti, da so se s postopanjem na*
šega nadpastirja. strinjale tudi italijan*
ske okupacijske oblasti.
-1- trvi vojaški uoDUSti. Za božione
nraznike je ndkaij našili jantov-vojaikov
dobilo dopust. Pnšli so iz veliikiih litalijan-
sikih inest domov. bo korajžni. tožijo le,
da sio dnevi doma nrokiratki. >v voiašnioah
predol.^i. Žcliino dopiistiuikom miiogo ve-
.soiiii iir v domačcm /kraiu. Piredno odi-
dejo v yiojasnice, naii si vsalk '«nai oči »üu-
riško Stražo« za leto 19^3.
-\- Kcčni Kažipot za let« 192.5. je izšel
v zalcžbi »Narodne Tiskarne« v (iorici.
Na kiatko pcdajanio¦-vsebino le fkniij^e, ki
jo ho miir.al ikupiti vsaJk. iki si hoče piriihirti-
miti truda in ^troškov, če lioče zvedeti 0
kaikem uradu, obrti, oscbi aia Ooiriškem.
Kažipot mavaja naiiprej ceirkvene in dr-
žavne praznilke, pottem isejme iin poštne
ddločbe. Silno važna ic prcHflcdna razpra-
va Franca Simka o pristoibinah za sodiiiii-
ske, obrtne, davčne vloge, o novih pristoj
bimah, o pristojbinah za monice, o dohod-
nini. Nato vam Kažiipcnt pokaže oot po k»o-
rišlkem mcstu, pelje vas po vaeh ulicah,
imenuic vam "vise cerkvone urade im du-
liovščino. Nartio vam irazloži vse tirade de-
žclneea odbcra in pove vse uradnike. Na
vice-nrefekturi ti n/redstiaivi viodistvo, vse
uradniikc ma umraVnem. irozdinem. obno-
vitvenem uraidu itn na dkrainem šolslkem
svetn. Nato ti iknjijra pokaže Pöt dlo vseh
drugili uradov in uradnikov v Gorici: Na
davkarijo, na odidelelk za voino lodšlkodni-
no, aia finančni inšnektorat iin fiinančno
ravna'teljistvo, ma cvidennni n,rad zemlje-
mercev, nai cairinslki uirad. na citviilno ipn
(kiazcnsko sedniio, na prcturo. fovosturo.
V sili vzamcš Ka^iöot v roke lin oriideš na
mrožiiiško postaiio. na državmo .nravdni-
šitvo im tudi v ietnišnico.
Vse mestne urade ti pckaže Kažipot.
lzčrpen je prcjcled šol. zavcdov. učitoljl-
slva, šolarjev. Državma Ikniižnica s lUO ti-
soc zvezfki se odpira sOnnccim ločem in
vabi \r svojc prostore tudi Slovence.1
Kdor lioče pisaiti državhim n-c?lancemf
dolii v Kažipoitu naslove.
Sledi seznam vseh časopisov. politič-
nih y.trank, de^iarnih za\::rdov, vseh drn-
stc\ in njili odborov.
I^rav dira^ocun pa je pouoleii «eziiain
vseh obrtnih rcA'iodeislkih iodustiriiisKili in
iti\rovsikih podjetij v (Joirici. Le obmtii so
razdeJjeiie v 1U4 stiiioke! S item točnim in
pie.uledniin seziianom ie zakliučen pnvi
del knjiiji'c in Kažipot \nais pelie ven iz (Jo-
\riee ma deždlo.
Dežela je razdeljena iv DodprefeMuire
üorica, Oradiška, Idrija, Postcxiua, Seža-
nia, Toilniin, Tirbiž in na 17 sodnili olkrajev,
ikoder bivajo Slovenci. V visalkem kraju ti
l)ovo Kažipot zinamcnitasti, župana, pod-
župaine, cerkev in duliovinilka. urade, 0-
.'ožniako postajo, diruštiva iu zadrujje z
odbori. Kažipiot 'ti pove vse eostilne, trjjo-
vine, rokodelce. Pouči <te o šoli. številu
otrok in učitdljsilvu. V Iknji^i najdeš iskio-
rio pd 'vsialkem Ikiraüu števiiio pirebivaicev
in število blovencev, nadiaije Ikiiloniüter-
sKo daijavo iz Uuirice v 'Vise občnne, lzikaz
dizaviinli praznikov, meiuraUni weziiain ita-
njaiiüKiii liineu v^eli slioveruslKjili lODeiu ita.
iviuji^t oüseua <34U s-tirani z uiscrati vreiü.
VeiilvanslKo üelo je aialkuuiceno v »Ka-
žipotu«. iNe Dojiioi IRnjjire poiseüej pripiuro-
cali, ik.cn- je kinjitfai tako poitiebna. üa je
vsaik priisiUjem jo Kuprti. btane brosiran
7.50 L in se dobiva v »Nanodni lisakairni«
v üorici. Denar treba naprcii poisiliati. Vsa-
ikcmu nradu, itrjjovcu, obininiku im zaseb-
niiKii .re knji^a neobliodino uourebnia. Se-
zite i>o nioj.
+ »iiOClALNA M1SEL«. 2a mesee
januar 1923 je izsla. Vsebina je raznovr-
stna in zanimiva. To je prva stevilka, ki
se predstavija Sloveneem kot skupno ^la^
silo vseh iSlovencev tudi primorskih.
Lepo naslovno stran je narisal goriški u>
metnik Spazzapan. .friporočamo najto?
pleje našemu razumnistvu da se naroči
na revijo, ki ute^ne postati preeejšne
važnosti za soeialno ^ibanje na Priuior-
skem. Uprava easopisa je v Goriei, via
Carducei št. 4. Za eelo leto stane me
sečniK 15. lir.
H- »Polet«. V BeluTadu se ie usta«io-
vila knjizevna zadru^a, ki ima namen
podpirati vse književnikc jugoslovan?
skega naroda. Kdor se vpiše, temu zalc/i
zadru^a nje^ovo delo in skrbi za njiho*
vo razširjenje. Deleži so po 200. dinar*
jcv.
Kako narcčim »uoriško Stražo?«
Vzeini nakiaznko in nakažii zneselk 15
lk na naslov:
Uprrava »Goriške Straže«. üorica
Gorizia. V/a Favctti M.
Na levi strani (ma odrczlku) zianiši ime,
priinick, kraj in pošto. — Na driuri strani
dohriii) odiezlka zapiši: Naročnina za 1923.
Naslednji leden že dobis »Goriško
Stražo« v ponedeilidk ihn četirtek. ziraivcih
'tejra pa še lei:o »Cjiorišfco natlko« zastonj.
Goriške novice«
i »ZELENl KK1Ž« V GORICI.
Z ozirom na našo notico o prireditvi »Ze?
lenega križa« dne9. t. m. nam poroea taj*
nišcvo: na prireditev ni bilo vabljeno 110?
beno uredništvo, zato tudi ne naše; od
19. nov. do 18. dec. je društvo oskrbelo
prevoz 30 oseb — ranjenih in bolnih —
v bolnišnico, 56 osebam so pa podelili
prvo pomoe na lastni rešilni postaji via
Mazzini; vabijo nas, naj si te prostore ob
priliki ogledamo.
+ Goriški »Godbeni Krožek« ima leine
1. januarja («ia uiovo lcto) prireditov z raz-
novirstiiim vspuredom in isicer točno ob
3.30 popoldne v Tr«:ovs)kem diomu. Vspo-
red: 1. Žaloi^ra »Najdenček«: 2. Šaloigra
»Začarana fsoba«: 3. Burlka: »Brzim in
pi[)čas:než«; 4. Solospovi, ni'onoloui iitd. —
Piri konceirtu sodeiluje 45 mladih srodbe-
nikov.
j SHOD DRUŠTVA »SKALNICE«
bo v nedeljo, dne 31. dec. ob 3. uni pop. v
siroitišču. Vabimo na obilno udeležbo.
ODBOR.
t »Silvcstrov večer« criredi v Go-
rici v »Trtroivskem Doinu« (}. 8. O. z.raz-
novrstaim, z-abavnim i/n Icnim mro.irra-
mom. Kdor bi poniotoma nc prciel vabiila,
naj se zvrlaisi v tajnišitfvii.
4- PRESENEČENIPLESAVCI. Pre-
teklo nedeljo je bilo na posestvu Madoni
v Gorici pravr poskočno razpoloženje.
V hiši Mateja Sakside sc je nabrala druž«
ha vitkih fantov in dckličev s flokči.
Godci so sc potili od napora, noßc so dr?
selc po deskah, fantje so potrkovali s
petami, da se je pod tresel, flokei so fr*
fotali v tobačnem dimu — pa nastanc
naenkrat strašno treskanje in strop padc
na razgrctc glave. Nastanc zmcšnjava,
krik, dckliči jokajo, iz teme, malte in o*
blakov prahu se dvigajo roke, noße,
raztr.^ane bluzc,  posvaljkani ilokči, po*
beljcni lasje. Iz tega Babilona so prese*
nečeni plesalci odnesli par bunk, praske
na rokah in trden namen, da ne bodo z
lepa  več   plesali.
Prosvetna zveva.
+ IZOBRA2EVALNI TEČAJ V
RIHEMBERKU. V vasi, kjer je pred
štiridesetimi leti prepeval gorižki j lavoek
Gregorčič, se je vršil pretekli teden šti?
ridnevni tečaj, ki ga je za društvenike
priredila »Prosvetna Zveza« iz Gorice.
Tečaj je vsestransko izborno uspel. Ude#
ležba ie bila o^romma: nrislii sio k ttecaju
vkljub slabemu vremenu tudi člani so^
sednih društev, čeprav so nad uro odda*
ljena.
Predmeti, ki so se obravnavali na tern
tečaju, so obsegali vzgojno, poučno in za
bavno delo v naših društvih. Z velikim
zanimanjem so poslušali udeleženci ra*
zmoirivanja o družini, o vasi, o sosedih,
o domaeih običajih. Istotako so globoko
vplivala predavanja b seksuelnem vpra?
šanju, o dobrodelnosti, o knjigi in njc^
nem pomenu, o odru, o udejstvovanju
dcklet v društvih ltd. Pevske toeke je
preeizno proizvajal rihemberški pevski
zbor pod vodstvom g. Valenčiča, solo-
speve in navod za m ^je po društvih je
pa prevzeil sal is* a. .Bratuž in is svojim
lepim, izurjeniim u'llasoln navdušil udcle-
žencc in ijim pripravil lizrcdni užiitdk. Ob-
cudovali smo tudi zbor maiih tambura«
šev, ki so v kratkem času dosegli razve-
scljive uspehe. Med celim tečajcm je via;
dal vzorni red, rcsno zanimanje in prija*
teljsko družinsko razpoloženje. Tceaia
se jc udeležil tudi tukajšnji g. župnik,
g. župan, učiteljstvo in nebroj naših vr?
lib gospodarjev.
Kihemberžani smo iz srea hvaiežni
gg. predavatcljem «Prosvetne Zveze«, ki
kljub raznim zaprekam, požrtvovalno dc-
lajo na prosvetnem polju in upamo, da
nas bodo o prvi priliki zopet obiskali.
+ RIHEMBERK. Kršč. soc. izobra*
ževalno društvo je priredilo vzgojno izo?
bražcvalni tečaj, Iki lie traial 4 dni. (jo-
vorili so predavatelji »Prosvetne Zveze.«
Društvo in drugi udeleženci so jim za
krasne govore iz srea hvalcžni. Naj bodo
prepričani, da njih delo in trud ne bo o*
stal brez sadu! Hvala gg. predavatcljem.
Pridite zopct krnalu. Društvo se tudi naj?
lepše zahvaljuje »Goriškcmu glasbenemu
ikrozlku«, oddalek Miren za nievrovo ncu-
morno igranje ob otvoritvi tečaja.
-f Goče pri Vipavi. Tukajšnje slo~
vensko katoliško izobražcvalno društvo
»Nanos« si je poskrbelo novo stanova*
nje v ugledni hiši pri »Jam.škovih«.
Gospa Ferjančičeva je odstopila društvu
lepo, vcliko sobo, kjer bo društvo lahko
razvijalo svoje delo van je. V ncdeljo, 17
t. m. je društvo tudi slovcsno otvo*
rilo svoi novi »dom«. Domači župnik
je blagoslovil društveni prostor in nato
jc okrožni predscdnik, Breitenber^cr,
govoril zbranim društvenikom in s'ostom
—velika soba je bila natlačeno polna —
o verski podlagi dcla za ljudstvo. Poka*
zal je, da je preporod ljudstva mogoe
le na ta način, da na podlagi katoliških
načel vsi delamo na to, da postane naše
jjudstvo bolj krščansko po duhu in bolj
piemenito; da dobi naše ljudstvo vedno
vcč pravc, posebno srene omike in da
dobi vsak koristni član našega ljudstva
svoj kos kruha! Predavatclj je predla*
gal, da se društvo »Nanos« pridruži Pro*
svetni zvezi v Gorici, ki druži v scbi vsa
društva, ki hočejo delovati med ljud*
stvom po načclih katoliške vere. Predlog
jc bil sprejet in bo v kratkem izvršen.
Nato so društveni pevci zapcli prav lepo
tri pesmi in razsli smo sc z željo, di bi
društvo doživelo šc mnogo takih veeerov
in še lcpših!
t PODKRAJ. »Bralno druMvo« v
Podkraju pri Vipavi prircdi na Novega
Icta dan igro »Vražc-c Na vsporedu je
tudi petje ter tamburanje.
CivNl VRH NAD 1DRIJO.                     j
Redko kdaj poročamci v časopisih 0 j
Ti .šem društvenem delovanju. Radi tega i
pa ne smete misliti, da spimo, ampak se,
k< likor nam razmcrc dopuščajo,   giblje^
mo  Konec mescca scptembra nas jc za^
pustil prejšnji tuk. g. kaplan Alojzii T^
sar, ki jc odšel na novo mesto v Koša*
no. Pomagal jc zbuditi začetkom I. 1920 I
iz span j a naše »Kat. slov. izob. društvo«,
v katero ga jc bila zazibala krvava svet.
vojna in mu stal potcm ves čas kot društ. i
tajnik in dclavcc zvesto ob strani. Druš* j
tvo mu je za njegov trud hvalcžno in mu
kliče: Bog ga živi! Posebno   živahno dc*
lujc »Dckliška zveza« K. s. izob. društva, I
ki prireja rcdnc mesečne sestankc s pre* !
davanji, govori, dcklamacijami itd., katc*
rih se dckleta udelcžujejo vedno v obil-
iieiii števiilu. Dne 26. novembr-a je prire-
dila »Dekl. zveza« s sodelovanjem drus*
tva svojo prvo vesclico s tamburanjem,
petjem in igro »Najdena hči«. Vesclica
ge v vseli ozirili lcpx) vspela in le želinir)
da nas dckleta kmahi zopct razvesele s
podobno prireditvi jo
DOPISI.
SOLKAN
Po naših vaseh hodijo ljudie, ki se
izdajajo za organizirane pri črni srajci
in pobirajo za njih organizacijo, za njih
brezposelne, za družine padlih somisljc?
nikov itd. Te prošnje podkrepujejo z
razlienimi njih običajnimi sredstvi ma*
lenkostmi kot so bombe, revolverji in
nož. To so same represalije ali pa izsilje-
vanje denarja, kot se navadno rabi, ta
lepa beseda. Svetuje se našemu Ijudstvu,
da vse takšne kavalir jc izžene iz hiše u=
ljudno, ter naznani to na pristojno kara*-
binirsko nostajo in ako to ne pomaga na
najvišjo mesto, da se enkrat za vsclej
napravi konec takšnim bobnanjem mis
loščine in sicer ravno za iste, kateri po*
žiuajo  in  rušijo  naše narodno    imetje.
QRAHOVO. (Razno.)
I^-cdkratkim je praznoval Franc Rejc,
po dc/inače »poštiljon« 25-letnico poroKc
— :>srcberno poroko«. — Omenjeni je z
ničeni po pridnosti prišel do blagostanja.
Izrcdi! je vzorno družino. Bil je tudi več-
letni podžupan in med vojsko županov
naniesinik. Zelimo mu, da doživi tudi z!a-
to i-oi'oko. —
Na Grahovem se je ustanovilo »Ga-
siino dri'^tvo«. Sedanji načelnik g. Miha
Klci je priskrbel, da se je napravil tudi
pnmeren Gasilni dom. Oblast za pobi-
ranjc vojnega materijala v Konninu je od-
stopila driištvu lepo briz.cralno (pumpo) s
pripombo, ker je za clovekoljuibni namen,
brczplačno. Zatorej v imenu občine in dru-
štva: lepa hvala! Po doseženi deželni
podpori re bo drustvenikom napravilo ob-
leko in drugo .irasilno orodje. Tako sedaj
hiiko rcčemo, da iniamo jia Grahovem og-
njcjrasno in ne grlogasno društvo.
Na Koritnici pri Grahovem je bilo po-
kopanih na vojaškem (junaškem) pokopa-
lišču 144 vojakov, ki so vsled ran umrli v
vojaški lx'lnisnici (Fcldspital N. 1503) na
Koritnici v letu 1917. Nemce so izkopali In
prevozili v skupno vojno pokopališče v
Tolminu leta 1918. Vse dnugc raznih na-
rodnosti so.pa ta mesec izkopali in pre-
nesti v Klavže pri Podmelcu.
IZ TOMAJŠČINE. Dne 14. t. m. zju
traj, ponoči je zgorelo poslopje mlina,
zage in mlatilnice, last g. Črnc iz Toma-
ja in g. Turka iz Sepulj. Zgorelo je vse
razen 2 vel. motorjev in strehe za žitne
vozovc. Skoda je velika; zgorelo je tudi
dosti žita in moke. Zaradi tega in usta*
vljenja obrata so tudi ljudje prizadeti.
Dajati bodo morali mlcti žito v oddaljc^
nc mline Rašo, Ipavo ali Komcn. Poleg
tega je pred par leti zgorcl Turku hlcv
in nekaj svini. Družini Černe pa so v pol
letu pojrinile kar 4 Ikraive. Po ismnti pok.
Kmila ^silcidii nesreča nesrcči.
V Tomaju imamo že kot drugod na go«
stilnah in prod, lasko^slovenske napise.
PODGRAJE
Naš kot je tako pozabljen, da so ga
celo na zemljevidu »Goriškc matice« po^
polnoma izpustili. Smo pod Snežnikom
prav na izvirih Reke, dve uri od Bistri-
ce. V občino spadamo pod Jelšane, v
sodiiijo pa v štiri ure oddaljeni Podgrad.
Kadar imamo opraviti pri gosposki. pe-
ljemo se prav mimo bistriške sodnije
še enkrat fako dalcč v Podgrad in spct
mimo bistriškc nazaj. To je narobc svet.
Danes, ko se dežcla nanovo razdeljuje
im (kažc, da bodo rroarsikaj prcdelali, dvi-
gamo tudi mi svoj glas v javnosti in 0=
pozarjamo oblastnike in naše poslance,
naj se spomnijo pravočasno našega kota.
Iz vasi Podgraje, Zabiče .Trebčanc, Fab?
ci in Kutezevo, to je skupaj poldrug tu
soc duš, naj se osnuje samostojna kra^
jevna obeina s scdežem v Podgrajah. Ta
naj se potem priključi sodniji in davka?
riji v Bistrici ter okrajnemu glavarstvu
v Postojni. Na ta način nam bo mnogo
potov prihranjenih. Tudi glede dcželnc
pripadnosti nam je bolj na roko Gorica
kakor Porcč. Zato zahtevamo, da se pri
novi razdclitvi dcželc ne zanemarijo na?
1 še ocividne koristi. In tudi pri risanju
I zcmijcvida nc zaslužimo tolikcga prczi*
ra.
I         Regulator Torbina moči 10 P H. je
j na prodaj pri Ivanu    Furlan,   Svino    p.
Šmarje pri Štanjclu.
Ročni Kaiipot
po slovenskem Goriško-Gradisčanskem in njenhi
podruženih okrajih, obsegajoč 340 strani je izšel
Cena L. 7*—; po pošti 50 cent. več. Naroča se
„Narodni   Tiskurni"   v   Gorici.   Denar  Ireba naprej vplačati.
Društva.
ISralno in pevslzo društvo »Krus« v
Opatjemselu priredi due 31 decembra t.
1. veliko veseliico. Na vsporedu je petjc, ša-
loitfra: Bu.tec - Blažcik, lk'ui;!cii, šaliiva po-
šta, srečolcv itd. Tore.i na svidetnje v
Opatjcmsclu.
Odbor.
Bralno in nevsko društvo »Ozelian«
v Ozcljanm priredi Silvestrov društveni
zabavni večer na Otafvi v prostorih k. Jo-
sipa Špacapan.
Začetek üb 5 uri — ustop prost . K vo
seli zabavi uljud vabi.
Odbor.
MIREN.
Slov. izobiaževaliiio drustvo v Mirnu
pirircdi v nedeljo, dnc 31. dccembra ob 4.
uiri popoJdjic na Silvetsiroivo< Peivski večer.
Na vsporcdu so izkliučno «Karlo Ada-
mice vc )j skladbe:
1. « Pa'la je slanica » nicšani zboir. 2. I)e-
klici, mioški zbor. Na^ovor nevovodje. 3.
« Nje-j », .sopran soJo*). 5. Mila si mi *),
tenor solo. 5. «Hng >e vstavaril zemlji-
co ». mešani zbor. 6. « Vsi so wiliajali »
inešaiii zbor. 7. Ujetega ptioa tožba, me-
sami zbor. 8. Naireljček, mesaiii zbor. 9.
9. «Püiov«, plovi moja lailjo ». *) sopran
scilo. 10. Majki *) tenor solo. 11. Na pla-
liiine, Mešami zbor. 12. Persern, inoski
zbor. 13. Vinska, mešuni zbor. dirijjira
sklaciatelj. Počasrt.iteiv skladiteMa. M.
«Nkjj. je, tilia njoč, mešani zbor. diri.uira
sikladatelli. Mosiki tamburaški zbor udarja:
Marko- Bajukove: «Bom šel flna r>lanince>--.
Zei!iT<i 'tambudšlki zbor svira: Vinko Vo-
dopivcevo: « PomJad. » M.ed odinori svi-
ra domača .irodba pod vodsltom kaoelnaka
«r-. Jcsipa Petroiviča.
^tandrež. »Pcw&o in I:raliio idruStvin«
v št. Andrežn priredi na »SiTveslrovo«
vcJ!iflcidcužiiinis-ki večer Na^visnoredu ie hrj'<\,
neue moSkesra in mešanepn zbora. 'ter so-
rti^ncvi. Po vsroredn rrosta zabava in
pies.
DEVIN.
T5ralno?pevsko društvo »Ladija« v
Dcv'viu, bo imelo svoj redni obČni zbor
v r-cdeijo 31. t. rn. ob 3 uri popoldne v
projtorib g. Plesa v Devinu. Zberite sc
v-•'. da se mora naŠa »Ladija« zopersta*
v.Hati silnim valovom, ki ji pretijo — od
v^fh strani — kajti nahajamo. sc srcdi
ra^burkanega morja. Da pa io bomo
rpofili srečno pripcljati do varnega obre<
/ja rokazimo, da znamo tudi v viharju
r.tzti vsak na svojem mestu.
Mariborska pisma.
(Pcjšilja L. Z.)
() obmejnem   prometn   "in   dvovlast-
ništvu.
Državna meja zariše niejno črto pre-
ko tfor gozdov, njiv, vinogradov, ki so last
cnega istega naroda, scče in reže posestvo
enega istega ffospodarja, deli prebivalstvo
ene občine, trjta skupne promctne, uospo-
darskc kulhirne vezi, reže narodovo telo.
Ker pa taka razmejitev nc more krat-
komalo postaviti kitajskega zidu se ne mo-
re zap'erstavljait'i maravnirn silam žiivl/jen-
skih potreb obinejnega prebivalstva, se
sj)(,razumite dve sosedni si državi in upo-
števajoč želje in potrebe obinejncjja Ijud-
stva določite v smislu reciprocitete (vza-
icmnosti razme prometiic obmeine olaj- '
save in dirnu'c ujrodiüowti. Tako irovorimo
o malem obmejnem prometu o oscbiicm
proinetu in o obmejni zoni.
Podpisan je isp^razum o malem >ob-
inejncm promelu med .lu.iro^avijO' in Av-
stniljc. In oziiraje se ma ta sporazum naj bi
služila kratka 'in proato po razpisu tolma-
čena navodila Jiašemu obinciineinu Ijud-
stvu v podulk in ravnan.fe.
Obmejna zona alii obmeini pas smaltra
se zona, ki ffceceod meie 10 km v ono dir-
žy vo in 10 km na ozemlju druse držaive.
V 'tell obmejinili zomah i>rve in druLC
uii'o vorn ice sme.io stalnii prebiiviallioi isvo>-
bodno prcstiopalti državno moio in se pro-
sito .liibaiti v mediscboinein občeivanju im
vsakdamjih potrebah; moraio oa imeti v
eni olrrnejnili zicn svoje srtakio Iwalisce in
pri.'loinost. Za preliod-prelaz mcjc jim
služi navadna izlkaznica (lceitiir-aciia) o-
Drem.'üena s foitoairafijo, d/dama od oristoj-
ne poJikične clkraine vdawti onve ti..^ovor-
nice, a vidiirama od oolitičnc oristoine ob-
lasiti clruire ui.';ovornice.
Našim obinejmim laudcm iz.daiajo (all
bodo izda.inlii) tc le.iritimnciic ci/viilni koini-
sarijati (bo-tločc Soittopiiefettpire) v Toiimi-
nu i\W v Postojni. a jih bodo vidirale olkraj-
ma jrlaivarstva ali v Loeatcu. ali v Kirnii.iu,
a'1i v Padovliioi.
Nr-i meiali sitoje na istraži neizojr-ibiie
carinnvnice (R. Dot^amc) iei cnr'm?k\ oddel-
kv <s |V^ifeirimi limnio nbcnri iiinidic inno^o
ooraivMi z vsermi isitnostTDi in nonnilikami.
Carina dil dazio)   je /našeimi lindstvu   se
neja&en pojm in zato ob^o\ ražcua. Cela
blovQiiiijjiii jc üaines po^ciana is caiiiiuiiu-
cann.
übmejni promett «re ix> cairiuski poti
minuü carmarinct, Jwi \u\si oreuicü luuc v
iz'vozu m v Livozu m muiiincen pre^iieu
valLiite vuenarjaj jjs-jüvsein v iiznosu iz ju-
ji'Obliavue.-
i-i i :vzajeinncm obmeliinem uroinetu jc
vise üüitfo: vsi preumuii za laaiino upo-
trcuiü in upciraüo so prosti uvozne in iz-
vozine eanne iKakoi n. ur. seno. slama,
traiva, sveže sauje, zeleu.iava. ür\a za
ivunavo, premo^, apno, uno.Ulna isreü-
stva, uiQtLU., Joruii nil i/eeivo do 5 kü, inciso
in siir do i ka; nadalje irazna zdraviiia in
apoitekarsiki proizivoUi, ako niso v uvozu
zabianjemi; vse poiyslkio, gozdarslko, roko-
d<ü!slkü orodje, polieüelislki sin:oii in masime,
Iki jih nosiiio aili viozijo s tseboj polieldclci, dr-
vairji, .liozdarji, obr/tniki za isvoio dastno
luxxtieb'o prii delu v drutrem o-biriejnem
pasu, a da vse ito orodSe vzameio zopet s
.seboj piri povratiku v svojio dumačo ob-
meino zoiLO,
Slobodno carine je zilto in drvo le v
slučaju, ko ^a obmdjni prebivallei pffeno-
sijo iz jedne obmejne zone v druwo. da tit
/Mo v mliiiili zmeljejo in drvo v zaji'ali
pi edelajo rin poitem da žito in drvio iv pre-
delanem sitainiju zopeit uvoziio v domačo
obinejnio zono.
Promet z živino je dovolion le na |
podlawi c/si.irr.iren/ia-zavarova(iiia carine t.
i. na podilajri .iamsfcva, da se iiloloži pri iz-
liodni carinarnioi katveijo v z/neslku koli-
!kor bi znašala izvozna ca-viina, na aivino.
Na ita način smejo icbmeiini wfebivalci ffo-
nitii ni eko meie živino .na i:ašo. na meren-
je, alli 'tudi na sernenii rin za druire oko'mo-
sti, :toda vednio le v območiu wriziininib
obmejnili pasov. F'ri DOivraiHku živine kav-
cüo vrncjo. Carine proista iso vsa di'civioz-
;na iin prenosma sredstvia: ambalaža: (vre-
če. sodi. zaboiiO, ki služijo za toansport ro-
be navedenib predimotoiv. Pri srdili so
medwebojno priznavajo žiffi rtcie/'Jiiiih u-
jroivornic.
Caninis)ki postopek pri liznosu im uiiio-
su blagä iz ene zeme v driiß'o. ie povsem
eno^taven in hifer. Vcs pucmiet se mo/ra
vršiiti le no piriznanili carin'slkih poteh.
kier so carinarmioe ali vniieni oddelkd. Za
dulioivnike. zdravm-lke in babiee so poseb-
ne izjeinne inlajšave v nuinih notrebah-
Vcčje Ikoličine blaua se priiav.ijo ca-
rinskemu otriranu., Iki ina earinslki nrizna-
nici (nobot-nici) ne da bi ocaninil le ozna-
či težino in kakicvoKit blnisa in lizda stran-
ki iduolilkat prizroainnce. le v »rctovih 'Si'u-
čaiih ikatkor n. r»r. i>ri izvczu žiita iin dnva.
ki jra vo'/iio na mlin ali na žjuro. se zahite-
va le roi^ebmo iamatvo vend-oi- ne da bi se
T>o1o7/ila na to knveiia.
Za manjšc kciličine blatra: (kot ročno
prtHaRo 7xi dnc.vnio potrebo ni nertrebno
ia,vi'ti carinskemu crjfanu: «rraničair (stra-
ža) piropusiti isitraniko im robo brez daljnih
formaliioFti prdko meie.
Pirihodnjic o dvovlastni'stvn in dvo-
vla.s}tnik<ili fidvonosc^/tnikili). k\ niolcjr na-
štetih olaišav uziviajo še boliišc utr(M.lnosti
Gospodarstvo.
r Dvžuvnu podporu za napruvo e-
lektrurn v priklopljenih pokvujimih.
Konccm novembra t. 1. je bil raz^la.šen
v uradnem časopisu zakon o podporah,
ki jih daje država v vzpodbudo za na-
pravo novih elektrarn v priklopljenih
pokrajinah. Hnak zakon je veljul prej zc
zu stare province ter je bil s tem le raz*
te^njen tudi na naše kraje. V prvem de-
lu doloea podporo 40 lir na leto za vsa*
ko srednje konjsko silo v centrali in si*
cer za ono število, ki je ujLjotovIjeno v
koncesijskem oblastvenem dovoljenju
in sicer za dobo 15 let do 1. 1940. Ta pod-
pom jc sieer vezana na pogoj, da se pri*
hrani 1/10 vse proizvajanc energije v
kmetijske in malo*obrtnc svrhe, ki so s
kmetijskimi v neposredni zvezi* ker so
pa naše majhne elektrarne, ki sc snujejo
po slov. delu dežcle namenjene razun za
razsvetljavo v ^lavnem (posebno čez
dan) ravno tem obratom nima ta obveza
za nje nikake^a pomena. Te elektrarne
so v smislu zakona proste vsakctfa hiš-
ne^a in najemninske^a davka tcr vseh
dcžclnih in občinskih doklad za vso do*
bo 15 let podporc. V drugem delu določa
zakon podporo za nove priklopitve in
razširjenja daljnovodnc^a omrežja z na*
petostjo, ki je večja od 2000 V. Doloee*
na je na 0.15 lir za vsak kg porabljenc*
ga bakra v žienem omrežju za razpelja*
vo eez 1000 kg, km, 0.20 L za vsak kg za
one od 500 do 1000 kg km in 0.25 lir za
vsak kg za one do 500 kg km. Tudi ta
¦podpora velja za dobo 15 let do 1. 1940.
Ker dobe na.se majhne elektrarne s tem
zakonom podporo, ki prescga v mnogih
slueajih celo 1/3 vsega potroška, lahko
prieakujemo, da se bodo zadruge in za?
sebni podjetniki okoristili v eim najvccji
meri dob rot tega zakona, kar bode iinc*
io /yd pooicaieo popoino preureuitev go* ;
spoaarsivcga zivijenja üühskc dezcle.    -j
u. Vüovsifcvaniü sadia. Miisliinoi, da je ;
inialo slovenskill diružin.  ki ne bi za z/imo •
shraiiiietvale sadja. Posebiro rade shiraiiijü- ;
jejo aiuzinc .nnozdje, jaboiilka    m  lnusKC. |
Niavadno sliraoiiiiO' .sadje ikar v omairj ali v !
kleti,  včasi razpoložijo lsadeže    tnui    p-j j
pletunih sn^ilnicali.    'i'oda sadiar. Iki iioce !
i;i"ipra;viti večje množine i;adja za mrodajo,
inora shiranjevaiti sadfie ma üruir načim. —
Najprej si niora sadjar izbrati    Pilineren
proistoir. Prostcr mora iineiii ^l ail no višfliio j
toploite, vedno nad ničlo. Virata in oikna se j
morajo tmdino zapirati, da se itoplota ohra- !
ni vedino enaka. Ko je sadiiar Jtemeljiito o-
snažil prostor in prejrnaili misi. poistavi v
slirambo ixlice za sadie.    Naibolje je, če
so poilice iiako o?|ke, da sitdii v vr&ti 1-e po
en sadež na njili. Tiako ie vsalk sadež lo-
čen cd dru.irih, Ikair je ivažno.   ker se bo-
Ie7i!ii, u:niloba iitd.    me more nrenesti    cd
cmesra satin na druu'esi'a.   Sadinir na more
tiidi z eniin Pduledom nrcdedati vse zim-
vko sadie. ne :1a bi ira morali rremetavati.
Ta način unočenja lie nrimoren  za žilalitne
vrste zirr.pikili iabolk in rrušlk
Hi Hß vojohf.      i
BRESCIA.                                                     j
Pretekla sta dva trndapolna meseca, |
odkar smo zapustili predra.ui domači kraj. j
Sprva smo imeli jako težke vaje, sedaj je ,
že nekoliko bolje. Ker nam jc nemogocc
iti za Božične praznike na dopust, pošilja-
mo tem potom starišein, bratom, sestram,
prijateljem, dekletom in vsein    uarodnim
društvom najsrčnejše pozdrave in želimo,
vsem    veselo, blagoslovljeno in    sreeno
novo leto! Jejčič Alojzij, Vel. Žablje. Ko-
bal Jožef, Planina pri Vipavi. Kocina Aloj-
zij,  Mcdaiia.  Koncnit    Anton,    Visnjevik.
Krušič Andrej. Šenbit. Konin  Anton, Ba-
tuje. Vadnjal Ivan, Zafforje. Bakeršič Al-
bert, Male Žablje.
BRKSCIA.
Veselo, blagoslovljeno in sreeno
novo leto voscijo slovcinski fanttie, bersa-
xYi&.rl iz dalnje l'3rcscije vsem sloveinskim
starišem, famtom in dekiletom: Trošt I van
iz Podira.iiC, ätdkar Ivan iz Slapa. Žvanut
Vinconoij iz Looic, Fabčič Iivan iz St. Viida.
Krušič Andrelj iz 9i. Vida. Pi'vk Anton iz
Loi 11IOV, TionkM Frame dz Brejrinja, Pavšin
Ollojziij iz Robcdišč, Jejčič Aliojzij iz Vel.
/tabellj. Kliceni'O Vain; na sreeno svidcnje
v prihodiijem letn.
FLORENCA.
Iflif. :v Fikj-rcnoi 09. p., 5. conip. 2. bat.
pozd'raivljajo vse rojake in doinače: iSiim-
čič Iunac. Kojsko, Lnlkan Leopold, Sp.
Idirija, Mavric Rud., Kojsko, Gržina Andr., '
Postojma, Likar Jos., Pcistojna, Simoič Iv.
Viipolže, Rožič An)t. Vipolže, Koršiič Rih.
Vipoilže, Kravanda Aint., Soča. (jautar Pa-
vel, ÜK)doiVflc, Ab ram. Vikt.. Dol. Bnanica,
Rožič Aniicl. Osdk.
dve pcsestvJ, vsako meri \2 hekt zemlje,
oddailjeno 20 mim. od Kanala ise ivsled seli
vc proda Kupec ima r;ravico do vojne od-
škodnine. Kje pitwe nprava Ooiiška Straža
GENOVA.
Podpisani slovenski fantje^vojaki
pri sanitenem oddelku v Genovi pošilja*
mo srene pozdrave ljubi domovini. Ko*
ritnik Andrej, Franetie Ignacij, Novak
Janko, Alorak Anton, Kenda Alfonz.
Sedej Peter, Zitko Jakob, Jereb Pavel,
Blažcvič Peter, Soban Alojzij, Lipuseek
Karlo,   Gabrovec  Anton,  Malinarič  A^
Umck Jožef, Brajkovič Jožet".
»Goriška Straža« ie že priromala
tudi med nas, ki jo pridno prebiramo.
Upamo, da nas bo tudi v bodoee redno
obiskovala, ter nam prinasala novosti
preko italijanskih ravnin sem med ges
novsko zidovjc iz naših slovcnskih po?
krajin.
Darovi.
d. Dobrcdelnost. — Za Siluvetnsko si-
notiščc so darovali: P. n. Ivan Kioudelka
30 lir, sl. županfsitvo Štandrež mesto ven-
ca-ma wrob mons. dr. Iirnaciia Kobal 100
liss, županstvu. Šlkrbina 30 lür. «:.ca Cle-
niQiit 10 lir, ix n. Frame Špacaoan iz Oor.
Trebušr v ispomin na 23. nov. 1922. daro-
viil 50 ilir, č. K. Alf. Blaslko 50 lir. Ivan
Kačič, ra\natel.i podiružnice Liub. kred.
banke 100 lir. N. N. 10 lir. žnpa/n Špaca-
r;an 5 lir, p. n. (jabirijda dr. Fi'ainko 50 lir,
Ter. Strbiiiinko 15 lir. Velike ŽabMe ob raz-
deljeivanju kmjijr »Oor; Mail ice« 40 iliir. —
Ccrklfanska žnrniia 205 k«: pšenice in 150
lcvr ajde, tvrdka T. Hribnr 6 in 'tri četrt m
caiira. 25 m moiiiainta iin 6 nialili nobcev. -
V M>rn», v Rupi '"n na Peči tiabro'n emo
vrečo rei)e, eiiio vrežo zelia -^O Ikti" tnršicc
M) šc 190 ilir.
Pokusifi iß treba
razne vrste testenin Pekatete"
Temu dišijo ene, drugenm
druge, akoravno so vse izde-
lane iz enakega tesat.    .
Prostovoljna prodaja.
V nedeljo due 0. januaria 1923 ob 10
iiri dopuldne prodajalo se bode na lien
niesta v Sniairjeti M. "2 ob Pesnici pri Ma-
liborii kpo arondiraino i>:;-se:stv:o obsto-
ječe iz niiiv, travnikov, Kozdia. teir iskoro
'jiove liiše in u'ospicijiaislkeiia poslopja a
vso žiivino in uasi-odarskimi iri/tikliiiaiiii,
vse kakor leži in stoii.
Posesitivo meri 22 era low
Na željo odproda se .tndi same uiav-
'ia domaciiia lor si neikai niiv in tinav>ni-
kov lahko i?ni<vey-tnik pridr/i Tudi petl
^c.iniini rolkom je posestivo na orodai.
Natanonejse nodatke o lesji. številu
i)remičiiin, pfečilniii p;:)ir.'^ili i'd. daje
zastoiMiik laisliiin'lka dr. Fjrimio Rocina,
c-dvetnik v Maribo.ru.
IVAN   KACIN
Gorica, Via Carlo Favetfi 6.
Izdeluje harmonije, orglje,   klavirje;
zaloga vsakovrstnih    strun    za    violine.
tamburiee, klavirje; prodaja in izposoju*
jc klavirje, harmonije, kitarc, mandoline,
violine;    uglašuje in .popravlja    vse    o=
men jene predmete.
ŠIRITE
,Gorisko Strazo'
Zahvala.
O priliki prerane in* nenadomestne izguba naše preiskreno ljubljene soproge, matere,
hčere in sestre gospe
'  Antonije Zorn roj. Besednjak
tičiteljie v Prvačini
nam je došlo toliko izrazov sočutja. da se ne moremo vsakemu posameznenui zahvaliti.
. Zohvaljujemo se tem potom vsem, ki so nam na katerik'jli riačin skušali lajšati našo
preveliko bol. Posebno se zahvaljujemo čč. duhuvšeini, g. okr. sol. nadzorniku, učiteljstvu,
ostalim prijateljem, sorodnikom in znancem, kakor tudi vsem darovalcem prckrasnih
vencev, vsem domačinoin, ki so res na nepričakovani način iziazili nam svoje soču-
stvovanje s tem, da so prcdrago pokojniccr spremili v tako ogromnem žtevilu na njeni
poslednji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Speri za ginljiv nagrobni govor kakor tudi
Vrtovincem in Kamencem, ki so prihiteii počastit svoje nekdanjo učiteljico. Bog povrni !
Prvačina, dne 19. decembra 1923.                                          Žalujoči ostali.
„Goriška Straža" dvakrat na teden
V letu 1923 bo izhajala „Goriška Straža" dvakrat na
teden. - Cena je naslednja: C^lo leto 15 lir,
pol leta 8 lir, četrt leta 4 lir; za iiiozemstvo celoleto 30 L.
J. Lenassi, Gorica, lia Trieste 1G.
Moka,   sirk, oves, otrobi, kava
sladkor, špeh, olje, petrolej itd