Naloge svetov potrošnikov
Sveti potrošnikov, ki naj bi se organizirali v vsaki krajev-ni skupnosti, bi morali zbirati in ocenjevati pripombe o oskrbi s potrošnimi dobrina-mi ter zabeležiti nepravilnost, ki bi se pojavljale. Ta sporna vprašanja naj bi tak svet reše-val bodisi neposredno z oskr-bovalci, ali pa proizvajalci.ki so dali v promet neprimeren proizvod. Verjetno pa je lažja pot, da bi svoje ugotovitve po-sredovali nadzornim službam občine, ki bi zadevo uredile. Prav tako je naloga svetov po-trošnikov, da skrbijo za obve-ščenost potrošnikov tako o kvaliteti proizvodov, kot nji-hovih posebnih lastnostih. Ob tem bi se morali sveti potroš-nikov v večji meri vključevati v oblikovanje cen. Do sedaj prihaja v samoupravnih spo-razumih o spremembah cen -beri za povišanje cene - do različnih nepravilnosti. Obi-čajno nastopajo pri tem spo-razumevanju le proizvajalec in trgovina kot potrošnik, med tem, ko je pravi potroš-nik, tisti.ki plača dobrine iz svojega žepa, izpuščen.
Zakon o blagovnem prome-tu načelno ščiti potrošnika, vendar je pot običajno predol-ga. Zaradi tega naj bi prav po-trošniški sveti reševali sporna vprašanja in sicer po možno-sti v neposrednem stiku s sa-rnoupravnimi organi temelj-nih organizacij združenega dela, ki opravljajo naloge oskrbovanja ali storitve. Ne-dvomno spada v delokrog po-trošniških svetov tudi spora-zumevanje o delovnem času poslovalnic, kdaj naj bi bile odprte in kdaj ne. Veliko več bi lahko ti sveti storili na po-dročju garancij, ki so dane za posamezne proizvode in re-dneje spremljale opravljanje servisnih dejavnosti ali od-pravljanje okvar na strojih, ki so še v garanciji.
Ob sedanjih pojavih zapira-nja tržišča je treba opozoriti, da imajo potrošniški sveti na-logo, da preprečujejo tako za-piranje, saj gre običajno za monopolen položaj oskrbo-valca posamezne krajevne skupnosti z določenimi proiz-vodi. Skupno z oskrbovalni-mi centri naj bi zagotavljali,
visoko kvaliteto oskrbe in preprečevali pojave zapiranja tržišča.
Organizirani potrošniki pa imajo vso možnost, da bi utr-dili svoj vpliv tudi na poslova-nje delovnih organizacij in skupnosti na področju dejav-nosti posebnega družbenega pomena. To velja še zlasti za komunalne dejavnosti, lokal-ni promet, storitve Viatorja in pa za vse tiste dejavnosti, ki sodijo v sklop posameznih samoupravnih interesnih skupnosti na področju gospo-darstva in na področju druž-benih dejavnosti. Sveti po-trošnikov naj bi ta vprašanja reševali pred delegati krajev-nih skupnosti, pri čemer pa naj bi v okviru krajevnih skupnosti ali pa občine vzpodbujali razprave o odpr-tih vprašarijih na tem po-dročju.
Velikokrat je slišati pritož-be na račun dolgih vrsta pred bančnimi okenci, na dolge vrste na pošti in ne nazadnje tudi občini. Nič bolje ni v zdravstvu, pa tudi na sodišču
marsikatera pravda teče tako dolgo, da postane že kar ne-smiselna. Vsekakor bi porab-niki morali prek svetov po-trošnikov začeti reševati tudi ta vprašanja tako, da bi spora-zumno z izvajalci našli naj-ustreznejše rešitve. To pa ne pomeni samo, da bi se delovni čas teh dejavnosti prilagodil potrebam občanov in delav-cev, da bi hitreje poslovali, temveč tudi, da bi se porabni-ki seznanili s postopki in mož-nostmi. Kajti prav neinformi-ranost je večkrat vzrok za ne-zadovoljstvo in izgubo časa.
Sveti potrošnikov oz. njiho-ve konference naj bi organizi-rali zbiranje pripomb in pri-tožb potrošnikov o po-manjkljivostih ali nepravilno-stih v poslovanju posameznih OZD. Naloga teh svetov je, da take pritožbe tudi preverijo in jih nato posredujejo organom družbene kontrole ali inšpek-cijskim službam, oziroma, da sporna vprašanja rešijo di-rektno s> prizadeto OZD.
Bogdan Pogačnik