Delo:
str
VSEBUJ
Velikonočni prazniki in vojak....................3
Pred tvojo sliko, ...................
Plečnikov pomen za slovensko arhitekturo,. 6
Nenavadno srečanje. ............,.. ......8
Mamila - kraljestvo sanjé...............,.11
Huligan,............................*...«16
Hiša št. 149............................  18
Gledališke predstave......................19
Sporočilo uredništva..21
Velikonočni |>Ta^niki
iti ^oja-k
Darxes je'sobota pred cvetno nedeljo.Ker sen dežurni,sedim v ambulanti ter malo premišljujem o skrivnostih,ki se jih bomo ta teden sporniejali v liturgiji.Daši sem precej daleč od rojstnega kraja,so mi te dneve domači zelo blizu.Tudi spomin na doma preživete dneve mi je zelo svež.S tem kratkim sestavkom hočem opisati občutenja in doživetja,ki sem jih doživel tu ob teh velikih dnevih našega odrešenja.
Uvod v tè skrivnosti je bila cvetne, nedelja.čeprav sem bil še tujec v majhnem mestecu ob reretvi,sem hotel ta dan n kaj
novega spoznati,V mesto sem šel sam. 'Use je dišalo po butarah in oljkovih Vejicah.Nehote sem pobrskal po spominu.Zelo živo so stopila pred mene leta,ko. sem kot nebogljen dečko nosil v cerkev butaro,okrašeno z dehtečimi jabolki ali pomarančami.Kak ano veselje sem občutil ta dan.Zdaj pa sem se zavedal,da sem v precej drugačnem okolju.,, ajprej sen si ogledal mesto /Čaplji na/.Prvi vtisi so bili različni.Nevsakdanje so sa mi zdele tri različne cerkve : protestantska,z veliko kupolo, džamija in mala katoliška"katedralahPri sveti maši to nedeljo nisem bil, -Ponedeljek,torck in sreda si minili zelo hitro. Da se vedno bolj bližamo praznikom sen se zavedal tudi zaradi velikega šte vila čestitk za praznike. Že je piršel četrtek, veliki četr tek. Za premišlj vanje sem si tadan izbral misel, ki je bila zelo preprosta:"Kdor ne išče sreče na tem svetu, je premagal svet." Ob tej misli sem preživel ta dan. Zvečer pa sem na radio vatikan poslušal nagovor, ki je bil kot krona spleten iz papeževih misli. Papež je naglasil, da danes v svetu vedno bolj izginja zavest o teži greha - ali z drugo besedo - čut za greh. bpat sem šel z mislijo, da mnogi po svetu to noč bdi jo v molitvi in premišljevanju Jezusovega trpljenja.
Veliki petek - sredina trodnevja. Iz prejšnjih let mi je ostal ' od obredov najbolj v spominu tisti trenutek, ko duhov nik povzdigne križ, ter z besedami " glejte les križa" naznani v ličino ljubezni do nas. Letošnji spominski dan Jezusove smrti pa je bil podoben drugim dnevom. Vendar sem pa ta dan vseeno malo več mislil na to.Vse trpljenje tega dneva sem daroval v zahvalo za Jezusovo odkupnino od večne smrti.Zvečer sem zopet lahko poslušal radio Vatikan.Čeprav ni bilo izrečenih veliko besed,mi je veliko koristilo.V bistvu j ■ bilo premišljevanje o tistem strašnem dogodku,ki se je zgodil na Kalvariji
ob tretji uri popoldan.V 15 -- minutni zbranosti sem se lahko pridružil množici uJudi,zbranih v neokrasenih cerkvah,ki jim je z lepimi obredi ta skrivnost zelo približana.Predno sem zatisnil oči,sem še enkrat zahvalil Boga za Sina,ki ga je poslal na svet in se dal pripeti na križ,da bi nam odprl vrata v nebesa.
-Zbudil som se v soboto precej zgodaj zjutraj.V dnevnem delu sem bil v bistvu združen s skrbnimi gospodarji,ki so večja dela že opravili za ta dan ; z materami,ki z veliko skrbjo pripravljajo vse potrebno za "žegen^z otroki,ki barvajo pisanice /pirhe/.To sem nekoč delal jaz.Zdaj sem pa tu in mi je dolžnost, da uredim vse najlepše.Prišel je večer.Ob transistorju sem sledil maši in ostalim obredom,ki so se opravljali v cerkvi sv.
Petra v 'limu.Prevzelo me je,ko sem letos prvikrat zaslišal glas Aleluje.Po končanem prenosu sem šel v spalnico.Gb sebi sem imel transistor.Hi mi bilo do spanja.Previdnost je hotela,da sem bil sam.Ilirno sem lahko odpx'l transistor in sledil neki meditaciji v nemškem jeziku,.Kljub temu,da vsega nisem razumel,mi je nekaj le koristilo.Počasi pa me je premagoval spanec.Odložil sem transistor .Čeprav sei; ga prej lahko pogrešal,se ga sedaj zelo vzlju bil.
Veliko let je že od tega,ko sem bil prvič pri slovenski velikonočni procesiji na velikonočno jutro.Zvonovi,okrašena cerkev, veseli obrazi ljudi,vse to je pričalo,da je Jezus zares vstal. Kaj pa letos ? v vojski ? Prebudil sem se ob 5« uriSprožil sem gumb na malem aparatu.Glej čudo.V daljini sem zaslišal glas zvonov.Prišel mi je na misel dogodek,© katerem piše Goethe v Faustu.Zgodba vam je znana,zato nočem penavijati.Hvala,Bogu, sem dejal,na svet in na vse dogajanje gledam z bolj optimističnimi očmi,kot pa je gledal glavni junak tega dela.Medtem pa sem zaslišal domačo govorico na eni izmed tujih postaj."Gdas imenike" je prenašal nagovor v slovenskem jeziku.Poleg globokih misli sem tokrat slišal tudi tisto veselo pesem :"Zveličar naš jc vstal iz groba..."Dan sem pričel z mislijo na veliki dogodek,ki je tako pomemben za nas laristjane.Popoldan pa seru se tudi v resnici združil z Njim .Prijazni frančiškani so mo sprejeli v lepo urejene prostore,ki se tako zelo razlikujejo od naših kasarniš-kih prostorov.Seveda ni manjkalo tudi velikonočnega kolača in vsega,kar mu pripada.
4
i'ako i Prazniki so za nami.rinili so,četudi sem jih oreživel v tem sivem oblačilu.Pekaj pa so mi vseeno prinesli.dudi ko ne bi bil imel prilike,iti v cerkev in se- osebno zdužiti z Bogom, bi bil kljub temu srečen.Mislim na tisti dogodek,ki se je zgodil nekemu vojaku,*ki nikakor ni mog 1 iti za t" praznike v cerkev. Zakaj je bil srečen ? Sam pravi :"Pisem bil sam,to je edini vzrok veselja.Potrudil sem se,da sem si. močno predstavil tiste Jezusove besede iz sv.pisma -"kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu,tam sern jaz sredi med -njimi -" /ojak je bil tako vesel zaradi Jezusove bližine.To pa j vse.Tudi jaz sera vesel zaradi njega.
Tako sem v vojski preživel veliko noč,od domačih krajev oddal jen skoraj tisoč kilometrov.
-Miro Šlibar-
m. ;D TVOJO SLIKO-
Pred tabo sem, o iati mila, ne vidim tvojih več potez.
Glej,noč je tvoj obraz zakrila, odela sliko v sto zaves.
Ne vidim več pogledov čistih, bodrečih me ves dolgi dan ; ne vidim več smehljajev tistik, ki kras neba je vanje vžgan.
Ne vidim tvoje blage roke, a ti si tu,moj duh te zre, saj ni noči tako globoke, da je ljubezen ne predre.
In mene ti poznaš, o Mati i Ni plašč noči ti preglobok -Ge v luči ne,se v slutnji zlati spoznata mati in otrok.
Plečnik je Ml na začetku tega stoletja najbolj znan arhitekt pri nas, pa tudi .drugod .po Evropi je' bil mednarodno priznan. Bil j c profesor arhitekturo 'na tehnični fakulteti v Lju bi j ani, častni doktor Akademi-je znanosti in umetnosti, učitelj na umetnostno-obrtni soli v Pragi, bil .je dopisni elan kralje vske družbe velikobritanskih arhitektov. Bil je enako cenjen doma in drugod. Povsod so ga klicali, saj so vedeli, £a jc u metnik v pravem pomenu besede in kar naredi je tako popolno in dovršeno, da se štejejo njegova arhitektonska dela v viške sodobne arhitekture.
Rodil se je 1872 na Gradišču v Ljubljani in tudi umrl v Lj. 1957. leta. Po rodu je bil Kraševec iz Hotedršice. Oče in mati sta bila zelo verna, zato sta ga lepo vzgajala in položila vanj temelje njegove globoke vere. Oce je bil mizar. Svoje si nove je hotel izšolati in jih je zato poslal študirat. Staraj si brat Andrej je postal duhovnik in kot tak zelo vplival na Jožeta, mlajši brat Janez pa se jo izšolal za zdravnika. Jože Plečnik se je dolgo časa boril zs svoj poklic. Pravi cudez je bil, da je gploh prišel v akademijo na Bunaj v Wagnerjevo ume tnostno šolo. Tar je dobil prve načrte za prerisovanje in se učil samostojnih arhitektonskih načrtov. Učitelj je v njem ta koj odkril talent in kot .takemu je začel polagoma prepuščati celo svoja dela. Leta 1897. jo zmagal v konkurenci za Guten— bergov spomenik, zaradi tega je dobil "rimsko štioondijo". To jo nudila, avstrijska država mladim arhitektom, da se osebno -seznanijo z velikimi spomeniki arhitekture v Italiji, Španiji in Franciji. Lota 19o5. se je že osamosvojil s Zacherlovo hišo, ki mu j : prinesla veliko priznanja. Odslej nastopa kot e-dinstvon genij arhitekture v začetku našega stoletja. Jan Ma safik ga jo povabil v Prago na univerzo in mu ponudil učitelj sko mesto. Nekaj casa jo bil profesor dekorativne arhitekture, noto pa jc postal profesor arhitekture na ljubljanski tehni— čni šoli. Sedaj se je ves posvetil učiteljskemu poklicu in na glo napredoval. Pričeli so ga vabiti v Progo, da prenovi grad Hradčane. To jo tako mojstrsko izdelal, da je novo po kvalite ti in umetniški vrednosti mnogo boljše in vrednejše od starega, sicer pa se vse novo organsko sklada s starim. Zanj se je pričelo novo življenje, pravo vstajenje. Načrti so se naglo množili. Delal jo razne rezbarije, opreme knjig, zastave, načrte za kelihe, oltarje, mon.trance, tabernaklje, svetilke,l£ stence, luči, vrata, okna, načrte za pohištvo in opremo stanovanj, za fasado, spomenike itd. Neštevilni so načrti za sta novanjske hiše, za. tržnico, trgovine, bloke, za mostove, za c£ stna križišča, palače in dvojce. Obvladoval je celotno področje likovne umetnosti, sploh pa jo bil do po.drobnosti doma v
v vseh zvrsteh arhitekture. Njegova •največja dola-so cerkve, krstilnice, palačo ter ureditev parkoy(Brioni). Posebno se je trudil , pri izohliko.vanju/pmietnisko pomenbnih cerkev, npr. Sv. Buha'n^ Bupaju,' Srca Jezusovega v Pragi, ki je pravi biser so dobne cerkvene arhitekture, naredil cerkev na. Barju ori Lj.,-Cerkev v Bogojini, v Stranjah-, frančiškanski samostan v ZagrjB bu in Beogradu. Vseh niti ne moremo našteti. Kakor doma, tako je tudi drugod polno njegovih visoko umetniških del, zlasti -na Dunaju in PragiNjegov brat Janez ga je zasluženo označil: "Gre za genialno osebnost, ki.ji vsakdanje more ne zadostujejo." Živel je pravo posvečeno življenje, kakor je dejal dr.Jo sip Vidmar na njegovem pogrebu.. On ima. zlasti zasluge za uveljavitev mod rac arhitekture pri nas in za. vzgojo novega rodu arhitektov, ki nadaljujejo delo velikega učitelja, kakor pravi akademski slikar Veno Pilon. Uspeh izvira iz njegove velike ljubezni do dela. Od njega se lahko učimo pridnosti, mar-— Ijivosti in natančnosti. Skratka - z lahkoto ic obvladoval vso arhitekturo, opiral so je na antično preprostost, na klasična sorazmerja. Iskal je lepoto v dekoraciji in bil pravi -mojster v izbiranju in oblikovanju vsakovrstnega materiala. U porabil jc vse od preprostega kosa kamna(npr. narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani), do lesa, uvitega zeleza, ter do barvano malte, do marmornatih stebrov, zlata, srebra in u~ metnih mas. Izvrstno je izpolnil vso težke naloge arhitekture, rosil nemogoče stvari, kakor pravijo pri j at el ji (npr. Tromosto_ vje - umetnina čez vse vrste, lepo se sklada okolico). Kako -mojstrsko je prenavljal, širil in opremljal novo cerkve in dru ge stavbe, nam pričajo številno cerkve, sejne dvorano, gradovi itd. Pran Stelé imenujo njegovo umetnost pesom in zeli, da bi še mnogo časa odmevala med Slovenci. Ako naredimo povzetek, moramo povedati, da je vse to črpal iz globoke vere in iz estetsko umetniškega pogleda na arhitekturo. Živel je samotarsko življenje, bil kot umetnik in el;vek nerazdružljiv, toda bival je v svojem svetu, v svetu sanj in lepote - blizu Boga.
■O rj v? O “> O j w *-r
^	'k b o
■a ji

Tih el -s ek sc-n zaslišal za seboj, ko sem si o^l^doval table s prošnj 'mi in zahvalami za hari j in j«i oltar j rai na Brezjah.
Ozrl sem se in od začudenja pomislil, da sanjam. 1'red menoj je stala Irena. Ona, ki smo jo v nimnaziji vsi imeli za ateistko in je to tudi bila v - cerkvi Ì?
No, to mi ni šlo v alavo.
Stopila sva ven.
"Kakšen slučaj", jo spregovorila ona prve.
"Zares čudno", som spregovoril skoraj podzavestno, saj si šs vedno nisem povsem opomogel od presen'’ c en ja.
113e ti zdi čudno, da so me srečal v cerkvi, kaj?" je zaslutila.
"No, ja; tudi to..,"
"Vor jaoi-m. "
Odšla sva proti bifeju in sodi v kot. :	rocila sva pijačo.
"Slišalv. sem, da si stopil v bogoslovje. Je to res?"
"Na, prav si sli', ala.;;
»Tega si nokoc sploh ne hi mo'la predstavljati. Se spomniš, kakšen »osvaj loc"si bil n koc? Vodno si bil v središču pozornosti in dekleta smo si nalašč stopala na prste ena drugi, ko smo sc na plesu prerivalo okrog tebe..."
Ob spominu na nekdanje dni som sr nehote nasmehnil. Res jo bilo tako. Nekoc...
Dokler nis n v sobi zaslišal tistega glasu.
"In k ko, de to danes vidim tu?"
"Tudi lo nctarji imamo počitnice. Jurista igram. Bil sem v Kranjski gori."
"Hocco remi, da si tudi som prie 1 kot turist?" me jo izkušala.
"Tudi. A bolj kakor turist, kot neke - , ki ; vedno pot robci), pomoči. In tu jo vedn najdem."
"Aha, sedej r: zrni: m, kako si mor/1 v oli vedno tako krasno izdelovati. K ko "flogma" si bil pri maturi..."
Spet sem c. moral nasmejati njeni razlagi.
S svojimi neprestanimi vor/a nji mi jc dos-daj preprečila, da bi jo jaz kg,j vpra al.
Prišel jc natakar in meni prinesel pivo, nj 1 liker. Irena je prižgala cigareto in globoko potegnila dim vase.
Ujel sem trenutek2
»In ti?"’
Zazrlo se j skozi okno proti cerkvi.
"Verjamem, da si so zelo začudil, ko si me zagledal tu. Ve o, tudi jaz sem prišli zato, ker potremujem nemoči, kolegica mi jo povedal nekaj besed, o v. ri. Vse skup-?;) m j zacolo zanima
ti.."
V mislih s :m ri pomel roke. Poznam Irono. Ko jo začne neka
3
stvar ZcjTiimati, ^ro t;.mi do dna. D:.-' 'dl bilo. tudi tokrat tako! "Ti ie kolorica svetovala, • da pojdi na Brezje?"
"Da. Povedala se:.i ji svoje probleme. P ant me hoče zapustiti, ker se mu nis: m hotela vdati. Ne ve?n, kaj naj zdaj storim.Zato
“■Prepričan sem-, de bo!•" •
V	očoh ji io zasijalo upanje.
" Povej mi, Irena, kokona s^. ti zdi narja vera?••
" Ne poznam je se dobro, toda. uvaja mi. VI oec me, ker člove ka navdo. ia z opt imi zmom.i!
"Si že bila kdaj ori mladinskem verouku?"
" Ne. Izvledčlo bi orovco neumno. Sej skoraj nič ne znam o zapovedanih dopmah..."	-	.
"Da, Morala bi zo.ceti. Videla bi, da vera ni samo v resnicah in zapovedih. Bistvo jo nekje drupoje."
"Bi mi lahko pome.mal ti, Marijan?"'
" Morda. Toda bolje bo, c ti nomava, kdo, ki je za to ze "kva lificiran". Recimo nas katehet."
"Dobro. Bi me hotel peljati k njemu?"
“Velja."
Se enkrat rova stopila pr "d podobo Matere z ot rokom v naro c ju. Prosil scjo jo, noj posreduje za uspeh tc"akci je".
V	Ljubljani sem predstavil Irono kaplanu Jožetu. Vpisal jo je k verouku zg. pripravo odraslih za krst.
Potem jo dolgo nisem srebal.
Julija, lani jo bilo v liko romanje mladih. Sli smo pes na. Brezje. V clolri koloni sem opazil tudi Ireno. Ko me jo na Bre_z jah zavledala, se je posmejala.
"Verujem, Marijan, krščene, sem."
"Srečna?"
t
"Srečna."
"Tudi jaz sem tega vesel", sem rekel.
"In ti bos kmalu pel novo maso?"
"Na gre tako hitro. Šo tri leta..."
"Prišla bom. Prav gotovo i"
"Le pridi."
Potem sva so poslovila. Ona j odšla. Jaz sem stopil pred Marijino sliko in iz dna srca so mi prišlo solze:
"Hvala, Mati !"
sem tu. •Morda bo uspelo
H
OOOOO 00 OOOOO r>000 OOOOOO OOOOOOOOO OOO 00 OOOO OOOOO 000
(JflPanea'. se veliko govori o mamilih in mislim,da upraviče-no,saj je res problem,ki sega med nas in zahteva,da ga rešimo ali vsaj odgovorimo nanj.Lansko leto je kazala italijanska televizija celo razpravo o narkomanih.Razpravijali so : profesorji,učitelji,duhovniki,psihologi,umetniki in preprosti ljudje - laiki.Govorili in razpravljali so o tragičnih primerih ter jih obsodili in poiskali vzroke za to početje.Pokazali so celo dokumantarne filme o drogiranju oseb.Iirzlica me je tresla,ko sem to gledal.Kako je to mogoče ? To je bilo osnovno vprašanje razprave.Prav to snov obd- lujejo tudi različni časopisi,toda ne vsi enako.Nekateri ga celo nagovarjajo tako,da pokažejo take ljudi kot junake,
kot nujno posledico okolja in časa.S tem si umijejo roke.Po natančnih podatkih 6 postopku omamljenja dajejo lepa navodila začetnikom.Popolnoma narobe bi bilo,ako bi mislili,da velja to za vse.Nedavno sem bral v it. reviji Ana Bella reportažo "V peklu mamil" naslednje : Objavljamo edinstvene slike in izjave nekaterih narkomanov,o njihovem življenju, o pridobivanju mamil in o trgovini s temi umazanimi posli, ki so često združeni s kriminalom.
amila in alkohol,to so uničevalna sredstva,ki usužnju-jejo predvsem mlade,kot lahek plen tragičnih predstav raja.Pred nedavnim je umrl slavni pevec Jimmy Hendrix prav zaradi prevelike količine zaužitega mamila.V Hollywoodu je to vsakdanja stvar .I31avni ljudje,pa vendar klavrni .Vprašanjema so sploh ljudje ! V Angliji in drugod uživajo mamila ilegalno in vsak dan raste število narkomanov.Ne koristijo ne aresti,ne policijska kontrola.Tisti,ki se s tem ukvarjajočo predvsem mladi ljudje,ki v kratkem času postanejo sužnji mamil,ki jih fizično in moralno popolnoma uničijo.Neprestani članici v časopisih n^s, opozarja jo na nove prekup-čevalce z mamili.Ti namreč dajo predelati na skrivaj ilegajl nim kemikom surovo maso,ki jo nato predelajo v morfij in heroin.To so običajno takole godi : mamila uvažajo iz Orienta, celo iz Kitajske,od koder jih po črni borzi razpečave, jo po celem svetu.Zastonj si je misliti,da so jim zadali smrtni udarec,če so jih že tolikokrat ujeli.Skrivnostne zadruge so dobile še večji pogum in spretnost pri razpo-
li
-šiljanju mamil.
red kratrkim je umrlo na stotine fantov in deklet osemnajstih, šestnajstih in celo trinajstih let.V Ameriki in na Orientu se bavijo s tem že otroci bogatašev.Tudi na univerzi v Oxfordu poznajo klube "potne karte",kjer je dovoljeno kaditi marijuano / cannabis /.Sedaj poznajo še LSD,ki daje močan navdih za ritmično glasbo.Rolling Stones - slaven beat ansambel - imajo sobo imenovano "izgubljeni raj",kjer najprej zaužijejo mamila,nato gredo igr sit .Zaradi tega so bili že večkrat zaprti.Beatniki so izbrali celo neko cerkev za razprodajo in razpečevanje mamil v Londonu - to je St.Martin in thè Eields, v Trafalgar Square.
rav to je dalo povod policiji Scotland Tarda za agente in nadzorstvo nad tem.Socialni d lavei,duhovniki in psihologi se poleg oblasti in policije mučijo s tem problemom.Koliko je torej narkomanov na svetu ? Točno se ne ve, ker ni statistike za ilegalo.Kdor pa se ukvarja s tem problemom vé,da jih je samo v Angliji 3-4000,na svetu pa še 50-krat več.Tristo tisoč pa je alkoholičnih.Večina se jih drogira pod dvajsetimi leti.1958 leta je bilo v Angliji 62 registriranih,leta 1965 že 6/0,sedaj pa prerašča v nekaj tisoč uživalcev.
Čj^jplndi ljudje mislijo,da je to neko zdravilo,poživilo,kakor malo ruma v kavo ali čaj.Pa ni tako.So bolj dramatične P posledice,kot si mislimo.In v tem je zmota,pravijo psihologi in zdravniki.Spuščajo se v avanture,so nesrečni,zato si hočejo s tem potolažiti vest.Radi bi se znebili tega sveta, ki jih ne razume.Droga postaja nepremagljiva sužnost.Ko se mamilo zaužije prvič še ni tako hudo, toda ako se ga začne redno jemati, se telo navadi nanj in nato ga je treba jemati kot nujno fizično in psihološko potrebo.Telo potrebuje pomiritev,ker se je prej preveč vzburilo in čo tega ni, čuti oseba krče in fizične muke, v mišljenju pa motnje.Dovolj je rčči, da vsa mamila ,v različnih oblikah in količinah, prispevajo k izpodkopavanju osebnosti in fizične d javnosti individua, kakor privi Adolf Lande,sekretar centralne komisije kroničnih narkomanov ONU - ja.On pravi, da so vzroki odvisni od različnih faktorjev : od osebnosti,okolja,od vpliva družbe,ki odobrava drogiranje itd.Taka osebnost se
nepravilno razvije,pravi Lande.Že dojenček - novorojeni otrok narkotičnih staršev ima postaran obraz in ti motijo še nadalje otrokov duševni in telesni razvoj,ki je često mučen in neprijeten za okolico.Kjer so neugodne razmere,je to zelo razširjeno,toda s časom bo tudi normalen človek začel segati po tem,ako se to ne pokaže v pravi luči.
ek deček je dejal, ko so ga vprašali,kako priti do mamil :"To se dobi kakor kozarec vode.Treba je denarja , razumljivo, toda ne več,kot ga kdo porabi,ko gre enkrat v gostilno.Dovolj je poznati osebe,dogovorjena mesta.Prejšnji mesec sem dobro naletel in si preskrbel zaloge hašiša,ki so ga pripeljali iz Orienta.Dali so ga za 15 šterlingov na unčo."Medtem ko mladi kadijo hašiš v zakotni hiši, ko se vdajajo spolnosti,ko jih navdajajo halucinacije,ko so v kraljestvu sanj,neresničnosti in iluzij, medtem pa trgovci z majnili štejejo mastne denarce.To je njihova " zlata doba'^ saj morajo narkomani vsaj desetkrat poplačati njihov trud. Mamila prihajajo k nam iz Tangarija,Libanona,Cipra,Afgani£ tana,iz Kitajske, Nigerije in Maroka.V Maroku so trije bari /v nekem mestu ob obali /,kjer je oblast dovolila uživati mamila.Sem prihaja mladina iz celega sveta in z najrazličnejšimi sredstvi : z ladjami,letali /bogati/,ostali pa pridejo bodisi peš ali pa avtostppom.Krčmarji in hotelirji blazno zaslužijo.Mamila prevažajo osebe,o katerih ne bi policija nikdar sumila,da so v taki zvezi.To so diplomati politiki, napovedovalci televizije in radia,študenti in hoste-sses itd.
a leto zaplenijo v Angliji do sto kilogramov marijuane. 'Toda zdi se, da je uvoz znatno večji od zaplembe.Dvesto ton opija izgine v prodaji na črno po vsem svetu.Zrnce heroina stane en šterling ali 2500 SD.Ze od začetka se je s tem ubadala Mafija v Ameriki /tajna zločinska organizacija /.Ta ima kontrolo nad javnimi hišaki in roulettami in z dobički financirajo kontrabante.Narkomani se lahko javijo zdravniku, ki jih registrira in jim določi odmerjeno količino mamila,ki ga organizem nujno potrebuje.Zgodi se, da ga zaužijejo usod no količino posebno tisti,ki s tem začenjajo.Od leta 195^-6^ D© le ena oseba od osmih ostala živa.Nekateri se zdravijo,a večina to odkloni.Pride trenutek,ko brez določene količine mamila osebek ne izvrši svoje življenjske funkcije.
arkomani se čutijo povezane,zato živijo skupaj,kakor tis-'ti,ki imajo enako bolezen in potrebujejo enaka zdravila. Skupaj spijo,delajo,se zabavajo,jedo,imajo svoj jezik,skupno zauživajo mamila ali pa si dajejo injekcije limfe,ki jih drži pokonci.Ta zadnja faza je najbolj tragična.In ko gledamo to odisejsko življenje mladih ljudi,vemo, da so začeli le z malimi nedolžnimi dozami.Ta razširitev mamil med širše ljudske mase se bo zaustavila le,če bodo privatne zdravnike in kemike prisilili,da prenehajo z delom in če bodo izvajali najstrožjo kontrolo nad vsem.
anes poznamo več vrst mamil : najstarejši je opij, sa j so ga poznali že stari Kitajci,nato vrači na Orientu.Verjetno so že Egipčani poznali morfij,ki so ga uporabljali in se ga še poslužuje moderna medicina za operacije,da preprečijo hude bolečine, npr.v porodnišnicah in kirurških oddelkih.
Nič manj ni nevaren hašiš,ki ga običajno kadijo.Podoben je nikotinu,ki je v cigaretah.Se močnejši pa je heroin,nato marijuana in amfetomin,tega se dobi v tabletah.Ostali pa so v ploščicah,zaviti v nylon papir.Najhujši izmed vseh pa je umetno narejen LSD,ta ugonablja največ ljudi.To je duševni in telesni pekel,ki se ga ne more nihče iznebiti,dikler se notranje ne prečisti.
^jj^eliko se govori o narkomanih in mnogo sem izvedel,toda ne vsega.Kaj vse počenjajo ti ljudje,nihče ne ve,saj se to ne objavlja v občilih.Groza me je navdajala,stud in mučen strah^zdelo se mi je to nemogoče in vendar je kruta resnica.
Oddaja o mamilih me je pretresla in mislim,da se marsikoga. Ako bi videli mladeniča z dolgimi lasmi, riako si daje injekci-v roko in nato izbulji oči,se čisto umiri,kakor da bi zaspal, nato se strese in postane zopet "normalen”.Videl sem jih v bolnici,ko se borijo z živijenjem.Tresejo se in zvijajo v krčih,ko hočejo ozdraveti,a je prepozno.Zvijajo se v bolečinah,silovito divjajo in se jim meša.Nič jih ne more potolažiti.Na zunaj tako mladi, ko se pogledajo v ogledalo,spoznajo svojo spako,iznakazek,ves je izčrpan,imo. usahle oči, je len,malo se giblje in je ves omotičen.
ladi bežijo iz realnosti v svet sam zase.ker ga vsi sovraži jo .Najbolje se počuti od somišljenikih in v svetu ljubezni, to je v udobju in lagodnosti.Hrepenijo po sreči in jo dosežejo le za trenutek,a ko stopijo iz onega sTTeta nazaj na ta svet,ko se zavedo realnost l, jih t'• popolnoma uniči in stre.Nato si znova pomagajo.da pridejo v kraljestvo s .nj » Tragika je v tem,da ne spoznajo,da tega ni mogoče doseči za vedno.Hočejo imeti nekaj,kar človeku ni dano : .eti na tem s vetu. Radi bi bili večni, mislijo, da so r;<< jr oet: ejši,počutijo se kot kralji,kot bogovi,Nek narkom jo dejal Ko sem zaužil mamilo,sem okušal re.j a ko se^ lee 1 ra bolniški postelji,hoteč se pozdraviti,ker sem bii že na koncu svojega živijenja,sem okusil smrt,"V stanju omotice ne misli nič več,vse mu je odveč,rad bi bil popolnoma svrKoden.tudi če umre in rad bi umrl,le da bi trajno živel v tej trenutni
sreči.
't 1
a debati so se spraševali,odk d pa pojav.Prišli so dospojz nanj a, da ni toliko kriv.- oj n:: :-i : i.r _ _	1 j en j e, ampak
napaka je v tem,da dajo otrokom s r :~ 'i •>	.. r od r si želi-
jo in ti ne naredijo prav . .0,(1. r 1 - -d; d ti .do. dosegli srečo.Starši so srečni,da smejo . • roku čimve . :.:rliti ,toda otrok ni srečen,ker le sprejema-.* uvi so .d . t .> sr or v dajanju in ne v sprejemanju.
I)o. ir k
■J
Na železniški postaji je bilo polno ljudi.Da bi bil hrup še večji,so vmes med to grmečo množico vreščali zvočniki in večali zmedo.Med ljudmi so se prelivali v modrih uniformah železničarji s svetilkami,na klopi je sedela ciganka z umazanim otrokom.Od nekod je prižvižgala lokomotiva,kot pošast so njeni počasi' se premikajoči rasvetljoni vagoni.!možica se je usula k tirnicam in se pehala,rinila in valovala kot morje v viharju.
Oddahnil sem se šele v toplem kupeju,si slekel plašč in si mel prenražene roke.Prijetna toplota mi je dobro dela in mi počasi lezla po vseli udih.Oddelek je bil prazen,prijazen in z oblazinjenimi sedeži udoben.Stegnil sem utrujene noge,se pretegnil in se ozrl skozi okno na rasvetljeno,v meglo zavito rahlo zasneženo mesto.V misli so mi stopile ulice,po katerih sem hodil,polne ulice zamišljenih 1judi,kričeče reklame.Iz sanjarjenja me je zdramil sunek.Vlak je potegnil.Mimo okna je začelo bežati mesto s svojo pravljično svetlobo - moderno mravljišče.Nebo je bilo temno,neprosojno.luči so izginile v daljavi.mežikale in naposled izginile. Potonile so v megli in okno Qe zagrnila črnina.Tišino je kazilo mirno hrumenje vlaka in enakomerno,uspavajoče udarjanje koles ob tračnice.Kdaj pa kdaj je hušknilo v mirno zimsko noč presunljivo piskanje lokomotive in zamrlo med zasneženimi smrekami ob progi.Začelo je snežiti, drobne snežinke so so vrtinčile in se nemočno razbijale ob razsvetljeno okno,ki se j rahlo orosilo.Pritisnil sera čelo k hlad ni šipi,da bi uprl pogled v zunanji svet,ki je bežal mimo mene.
Z žeanim robcem sem si obrisal okno,a nisem videl drugega kot drobne snežinke,ki so lat le mimo okna ...
Do ušes mi je prihajalo zavijajoče in žalostno petje pijanca s hodnika in trgalo enolično monotonost.Glas se mu je tresel, pojemal,pa se zopet ojačil.Pesem mi ni bila razumijiva,ker jo je dušil ropot premikajoče so kora .~^ ^ - t^ ^^^^vori-noRti sem vstal od okna in se napotil na razsvetljen hodnik.Tedaj sem ga zagledal.Slonel j^ ob steni na drugem koncu in s pijanimi očmi buljil v strop.Glad je bil.Prisodil bi mu dvajset,kvečjemu petindvajset let.Dolgi,razkuštrani lasje,ki so se rnu usipali na oguljen suknjič so ga delali starejšega.Imel je temno brado, a je bila vsa razmršena,zmečkana in brki so bili rahlo rumenorja vi od tobakovega dima.
-Huligan - sem sodil .takoj sam ni sebi ,ko sem zrl na njegov zanemarjen suknjič in ozke,žarna: ane alače.tpodaj so bile širo-ke,razcefrane in držale so se jib kepice blata.Ceviji so bili ponošeni in iz njih’ je kukal rdeč levi palec.Obraz je bil bled in se je stresal v ritmu pesmi, i so jo pele rd.če razpokane ustnice.Ni me opazil.Tudi iz drugih kupejev so ga gledale radovedne oči.Ko je pesem odpel,s se njegove rdečkaste,temne oči,polne nečesa nam skrivnostnega ozrle v nas,a nas niso vi-dela.Strmele so nekam.v neznano in hrepenele po nečem,kar nam je- Vsem ostalo prikrito.Nastala je tišina,le v oddaljenem delu vagona se je začul globok smh.Fant je se enkrat preletel.z očmi vse opazovalce,potegnil iz žepa zmeči .no cigareto,jo vta -
i	*
knil v usta in jo prižgal.V onj ; o tobaku jo napolnjeval hodnik. Od nekod je Tjrišel majhen,debel sprevodnik in se začel dreti na fanta,ki se ni zmenil za nikogar,.se stisnil v kot in počasi zlezel na tla...
Stopil sem v kupe,kjer sta s ieli dve zajetni dami in se
naglas pogovarjali.Tresle so se jima oo razburjenja z rdečilom
debelo našr/inkane ustnice in z pieve n v očah sta se pogovarjali
o človeku,ki ' je sedel na hodniki; in Ote pelo kadil cigareto'JVi-
di§,to je današnja mladina",je hitela i rva'in iz njenih .oči
je odseval prezir."Veš kaj,karija,"ji je soseda odgovarjala:
" Vsi so razbrzdani,pokvarjeni,r.avzpajeni " Niso me zanimale
nadaljnje besede.V dušo se mi j', naselila neka otožnost in na
uho. so mi udarjale besede :"Nisc nič vzgoj mi."T’8int 'zunaj se mi
je smilil.Zanimalo me je,zakaj se vdaje pijači in- skušal sem
ga razumeti.Ali morajo bit:-, vsi tisti,ki so dolgolasci že
pokvarjeni.? Kakšna je fantova reteklčst ? Ali je krivda
res samo'hdjnjegovi strani 7 Odgovora rišem vedel.Najraje hi
■vprašal dami,ki sta sedeli oh <.knu,če imama otroke in kakšni ' ^ /I
ijsp! tisti njuni otroci.So res id alni ? •Nisem si upal.
Pred očmi sem imel še vedno antev obraz.So ga razumeli,.star ®iiSa je družba razumela ali pa je til‘deležen le krutega obsojanja, zaničevan ja in prezira ? j iser ir nisem se mogel ubraniti teh misli in prod oči šo mi st pale v: e vrste mladih,ki sem jih kdaj videl...
Bližala se je moja postaja.k; o pest. jo prej sem stopil na hodnik in bil priča mučnemu prizoru,,?iL am o je bil zadremal in ko se je vlak ustavil,sc ga ”rgl: v sne leraj proge.Tako je bil pijan,da ni občutil.Ljudje sr indili mimo,se smejali in v njihovih očeh je bila zlo nost.0- rn: . sem se stran.
Nihče . mimoidočih se ni vprašal,kako sam vzgaja svoje o-troke in kakšni so.
Svetost blažene noči je dihala iz zasnežene pokrajine in iz migetajočih oken,ki so se bleščala v daljavi.Zasnežene smreke od poti so idilo delale še bolj skrivnostno.Ni mezeb-lo,a pri duši mi jfc bilo neprijetno.Z mešanimi občutki sem mislil na vse, kar sem doživel.Kako bi se počutil Kristus ob človeških srcih,če bi znova živel.Ne bi ga zeblo zaradi preprostosti pastirske staje,ampak mraz,ki veje od človeških src in hudobija v njihovih očeh,bi ga bol eia najhuje.Kristus bi danes našel z lahkoto prenočišče v najboljšem hotelu,srca pa bi našel zaprta,zakrknjena in bi zaman nanje trkal.*
Bila je luč,a tema je ni sprejela...
hiša št 14-9
temna veža v brleči svetlobi 40 v žarnice stoji postrani miza na kateri tretješolci nabijajo pinkponk
ob treh tišina študij je
v meglenem polmraku drobna luč sveti na
marijin kip zraven kipa visi
sprehodni red
anom
Zelja nas ili predstojnikov je, da. se ciATaol j udejstvujemo tudi v kulturnem oziru. Kar sama sc nam je ponudila prilika, da bomo lahko obiskali 7 predstav, uvrščenih v abonma, ki ga bosta izvedla Slovensko gledališče iz Trsta in Primorsko narodno gle dalisce iz Nove Gorice.
V našem semenišču je kar 51 abonentov od 7o gojencev, kar je visok odstotek, ce ga primerjamo z ajdovsko gimnazijo, kjer jih je le 22 od 15o dijakov.
Doslej smo si ogledali žo štiri predstave. Prvo je nastopilo Slovensko ledališce iz Trsta s Stokovo burko Moc uniforme. Zal jo ta burka ostala le burka, saj ima kot vsa Stokova dela le majhno umetniško vrednost, D lo nima kake močne idejo in j,- kot tako namenjeno le zabavi. K sreči so tč' pomanjkljivost ublažili igralci z odlično tehniko igranja.
Vnasledoji se je predstavilo Primorsko gledališče iz Nove Go_ rice z Ustanovo komedijo Romanov in Julija. Dolo lo po naslova spominja n-1 Shakespearovo, dalo Romeo in Julija, ima pa čisto svoj g vrst n modernistično vsebino. Je psirodija na človeštvo, ki je politično razbito ne bloke. S spretnim, nenasilnim humorjem obsoja in izraza zagrenjenost in slokoveko politiko.
Doslej ajbolj uspela predstava je bila Tolstojeva drama Moč teme v izv dbi tržaškega gledališkega ansambla. Tolstoj jc .v tej naturalist .eni drami posvetil v dno kmečkega, človeka, pokazaj. je v najskrivnej se globine nj'gove duše. V nasprotju s cvojimi dotedanjimi opisi kmetov je v tej drami, ki je nastala pod Ios_e novim vplivom, pokazal predvsem tenne in slaoc s urani ruoLcga kmeta, ki a je dobro poznal. Toda Tolstoj no -ostane le pri gp lem naturalističnem opisu dejanj in prestopkov, ampak gre po ■'tolsto jan oko: naprej in pokaže rešitev iz položaja, v ka b eroga je človek zabredel; sprejeti nase- posledice svojega dejanj, in ga prenašati. Predstave? jz- uspela, ker so so igralci .zares -• -trudili, d: bi čimbolj doživete igrali, kislim, ,da jim je to u-spalo in zato jim gre vso priznanje.
Za Četrto predstavo- smo prič'kovali vcc, kakor smo v resnici doživeli. I a repertoarju j? bila drama Judenburg, dramatiziran dol romena Doberdob. Ker sam knjigo Doberdob prebral, sem se na dejal zares kvalitetnega dola. Toda namesto Doberdoba je gorički s.nsamb 1 uprizoril komedijo Igorja Torkarja, doslej za slovansko javnost skoraj neznanega ustvarjalca, Vstajenje Jožefa Svcjka. Torkar se jo za svoje delo poslusil znanih junakov iz svetovne literature: Romea in Julije, Svejka, Don Kihota , banco Pansé in Smrti, ter jih postavil v sedanjo razmere. Delo je satira na politično, družbene in kulturne raznere na olovenskem. Torkar je pod ščitom svobode umetniškega ustvarjanja in kritičnosti pokazal na- napake družbe in jo o sme o il. Obsoja potrošniško c-ruz bo, ki se eno le za dobički in užitki. Privošči si tudi družbe no ureditev, smeši napake, ki jih dela. Posebej si privošči
13
birokracijo, ^ri .kateri se se vedno najhitreje kaj doseže s skrito kuverto. Luknje v delu spretho zadela z nastopom gosp£ dicne Smrti. Delo, kljub temu, da jo bilo drzno, ni poželo pravega navdušenja. Torkar je pokazal le napake, ni pa nic sto_ ril, da bi jih odpravil. • Delo kot tako, kjer je izraženo iška nje za novimi modernističnimi prijemi,se mi zdi ponesrečeno in sploh ni .vredno, .da; je uvrščeno- v abonma, ker bi bolj spadalo na pustni karneval kot v dvorano, kjer naj bi gledalec užival v umetniškem doživetju. Pohvaliti pa moram izredno dovršeno tehnično izvedbo, ki je bila do kraja izpeljana.
Kakšne izsledke lahko izvlečemo iz dosedanjih predstav? Že sam repertoar nam kaže, da ima veliko pomanjkljivost, ker vse_ bujc v glavnem modernistična lažja dela, povečini komedije,ni pa nobenega resnejšega umetniškega dela, razen če izvzamemo Tolstojevo Moč teme. To pa je razumljivo, ker sta obe gledali ski hiši postali šele v prejšnjem letu poklicni in ne morejo tvegati zahtevnejših del.
- Bandelj -
pPinORSKc?
GL^DF? L! E
NOVA GOTICA
TRST
Kot vidite, srno v te(j številki spremenili zunanjo obliko lista in tehniko tiskanja.Prejšnji način tipkanja in tiskanja je bil preveč kompliciran in zaradi tega je prihajalo do raznih napak«Upamo, da bo nova oblika boljša in vam bo všeč.V tej številki smo povečali obseg na 11 listov, kar je največ do sedaj.
Ob izidu te številke čuti uredniški odbor dolžnost, da se zahvali vsem, ki so z dobro voljo in finančnimi sredstvi podprli Iskre.
Vsem bi radi povedali, naj pišejo to, kar čutijo in ne tistega,kar bi morebiti ugajalo komurkoli.Pišite, kar je pristno vaše !
3 to številko se dosedanji uredniški odbor poslavlja in prepušča nadaljnje urejanje Isker naslednikom.Novi urediš-ki odbor bodo sestavljali : Vid Purlan,8tepan Milan,Ludvik Žagar»Gradišek Stane in Mozetič Miran.Novemu odboru želimo, da bi bolj uspel navdušiti semenišČnike za literarno udejstvovanj e. Upamo, da bodo dali Iskram novega zagona.
Uredništvo
ISKRL - glasilo slovenskih semenišonikov v Vipavi.
Leto III. ,številka 3 ? izšle	1971*
Naslov uredništva : Vipava lk9 , 65271 Vipava
Uredniški odbor : Stržaj Jože,Boris Bandelj ,Vid Purlan in
Ludvik Magar.
Odgovorni svetovalec : dr. fono Požar Likovna oprema : Bizjak Dominik Matrice : Lojze Bajc in Mlinar Tone Razmnoženo v 150 izvodih Tiska : Oicko & Oom.
f
s
ì
s
/
I