Podlistek. Kako so se slovenski kmetje upirali grajšeakom. (Predaval Marko Kranjc pri Sv. Juriju ob Šfcavnici.) (Konec.) Duša vsemu je bil kmet Gubec, ki so mu pravili kmečki kralj; zbiral je kmete krog sebe, poišiljal svoje zaupnike na vse strani, posebno pa na Kranjsko in Stajersko, vabit ljudi k uporu. Kdor je pristopil k puntu, si je zataknil zimzden za klobuk. Dogovorili so se, da se pošlje vasem petelinov pero v znamenje, 'da se imajo dvigniti. fZa vojskovodje so si izbrali drugega kmeta- — lllija Gregoriča; to vam je bil 6vrst mož pri 50. letih, iz Kranjskega doma, ki si je na stare dni kupil posestvo blizu grai/ia Podsoseda, kjer je divjal nad kmeti grajščak Tachy. Jelite, čudno se vam zdi, ko pravim, da si je jGregorič kupil posestvo; saj kmot kot podložnik grajžčakov si ni mogel svbbodno kupiti zemljišča, kakor smo sliSjali ravno prej, Pa tu moram opomniti, da je bilo poleg kmetov, ki so bili podložni grajščinam, tuidi nekaj kmečkih družin, ki so bile popolnoma samostojne, ki ni imel z njimi graj§81ak opraviti niftesar. iTak s(voboden kmet je bil tudi 1'lija Gregorič. *A svoje svabode ni užival dolgo. Gnajščak Tachy ga je skušal spraviti kmalu pod svojo oblast ter mu Biloma odvzel vse posestvo. iTako je imel tudi Gr&- gorič dovolj vzroka, da se vzdigne zoper Tachy-ja. Ker je služil dolgo časa pri vojakih in je najbolje vedel, kako je treba voditi vojsko, so si izbrali njega za poveljnika. i' St&viilo puntar^ev, ki so neprestano vreli iz Hrvaškega, Kranjskega in Stajerskega, je naraslo v kratkem na 20.000 mož, blizu toliko, kakor pri drugem puntu. Prišel je čas, da udarijo. Uporniki se razdeiijo na tri dele. Prvi se je pomikal zmagonosno po Kranjskem in ravno oblegal neko mesto; že je bilo mesto skoro v njihovih roklah, kar prihrumi nad nje jieki nemški pleraenitaš na KTarijskem po imenu J. Turn, strašen sovražnik kmetov. S petsto vojaki jih zajame od vseh strani in Živinsko klanje se začne. Dragonci grajšftakovi so mlatili plo kmetih kakor po snopju, niti ženam in pa otrokom niso prizanesli. Več kmetov so vjeli in nekaterim izmed njih je dal grozoviti Turn odsekati roke in ušesa, drugim v strah in opomin. Druga četa je korakala med tem po Stajerskem proti celjski strani. Stajerski kmetje so se je silno razveselili in se ji pridružiili v najbolišem upanju; Ceta je že precej močno narasla, kar vdari kakor iz jasnega neba v njo vest, da so toMariši na Kranjskem pobiti. Hitro se spustijo nazaj proti Kranjskem, a med potjo jih zajame cesarska ivojska. Veliko stotin puntairjev je bilo pobitih, skoro vsi kmefikt poveljniki so obležali razun Ilija Gregoriča in še eneg-a, ki sta odnesla pete nekam v hoste, pa 6ez malo časa so ju vjeli in jima odsekali glave. Ena četa pa je ostala doma na Hrvaškem, da brani domačijo pred Turki, če bi vtegnili skočiti čez mejo. Pa tudi ta je bila nesreSna* Tfeti grozni plemenitaš Turn, ki je bil nw Kranjskem posekal prvi oddelek kmetov, se je obrnil ztiaj proti puntarjem na Hrvaškem. Na pomoč mu pride še cesarska vojska. Združeni četi sta drvili od kraja do konca in mesarili med kmeri, dokler je bilo kuj. Kmečkega kralja Matija Gubeca, ki je vodil ves punt, so vjeli in ga odpeljai v Zagreb, kjer ga je čakala strahovita smrt. Posadili so pa na žareč železen prestol in mu nataknili na glavo razbeljeno železno krono, obito z dolgimi žrebjji. V nahujših mukah je izdihnil svojo dušo mož, ki si je toliko prizadeval, da reši sebe in svoje sotrpine kmete grajščinskega gospodstva. S tem je konftal punt združenih slovenskih in hrvaških kmetov. Trikrat so poskusili slovenski kmetje svojo srečo, prvič na Koroškem, 'd;rugi6 na Kranjskem in slednji6 na Hrvaškem; trikrat jim je spodletelo in njih upor jih je pahnil še v večjo bedo. Od tega fasa slišimo le tupatam o malih kmeftkih puntih, ki pa so jih grajšftaki lahko udušili. — Kmetom je manjkalo dobrih vodij, manjkalo jim je raož, kakor je bil na Kranjskem v drugem kmeftkem uporu Matjaž Klauder in na Hrvaškem pa Matija Gubec. ^ Se le pred kakimi 150 leti se je začela vlada bolj zanimati in potegovati za kraeta in utrgovati 'grajš6akom vedno veS pravic napram po(''oJ::iikom. Pred blizu 60 leti, 1. 1848. pa je vrgel kpiot raz sebe zadnje vezi, ki so ga priklepale na graid; graj- Sfiak je zgubil zadnje pravice do kmeta, ki je postal samsvoj gospod, prost državljan z ,volilno pravico. Nova doba se je začela z letom 1848. za knie- čki stan, doba vstajenja in napredka. ,V tej )dobi zadBjih 60 let so slovenski kmetje živo pokazali, da imaljo smisel za napredek v gospodarstvu in omiki, pokazali so, kaj premorejp, 6e nimajo vazanih rok. Zdaj se združujejo kmetje v gospodarskih zadrugah, kjer se posvetujejo o svojiNi kmečkih potrebah in si drug drugemu poraagajo, združujejo se živinorejci, čebelarji, vinorejci in sadjarji, prirejajo se kmetijske razstave, ustanavljajo se kmečke posojilnice, da stresejo z ramen tuj nemški kapital in si ustanovijo lastnega; mladina pa se izobraža v bralnih društvih, v središču duševnega življenja slovenskega kmečkega ljndstva. Na vseh straneh napredek in živo tekmovanje za 'dobro stvar! Z zavistnim srcem in v topem začudenju opazu.jejo vstajenje kmečkega stanu bogatini, grofi in visoki gospodje, ki so sto in sto let stiskali slovensko kmečko Ijudstvo, mi pa jim kli6emo ponosno, šamozavostnb in polni najboljšega upanja: Mi vstajamo in vas je strah! Smešnice. Izpit v fiz^iki. Prolesor:« Ppyejte mi glavno lastnost topiote! — Dijak: Glavna lastnost toplote jo, da razširja telesa! — Profesor: Povejte mi en primerls — Dijak: PodaJjšanje tineva po leti! Gost: BGospod krčmar, vas pa ne bodo vzeli k vojakom." Krčmar: ^Zakaj ne?" Gost: rZato, ker nimate prave vere."