CELJE 7. APRILA 19TT - STEVIfJCA 14 - LETO XX\'I _ CENA S DINAHJT! GLAS!L0 občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Tokrat vam ga je »prvoaprilski škrat« resnično zagodel, v prejšnji številki je »pomotoma« objavil sesta)vke: na prvi strani — Vendar integracija, na osmi strani — Moč skupnega dela, končno likovna galerija v Celju, in na deseti strani — Gotovlje — Brez sporov, in — Celje: Nič več ograj. Ta »pomota« je zadela v živo, predvsem tiste, ki tako aH drugače skrbijo in delujejo na področjih, o katerih smo pisali, pa tudi najodgovornejše funkcionarje smo malce potegnili za nos. Najprej, navsezgodaj zjutraj se je eden teh javil po telefonu in zatrjeval, da »prvoaprilska« vest ni resnična. Jaivila se je tudi kolegica nekega časopisa in mi skušala dopovedati, da podatek v sestavku ni točen. V nekem občinskem upravnem organu pa so tudi komentirali, da ta in ta sestavek ni čisto primerno napisan. Torej več jih je nasedlo, ko smo si privoščili en dan v letu za neresnične vesti, vsem smo seveda pojasnjevali, da bomo stvari razreševali — jutri Kajti naša »napaka« je bita, da smo izšli ze dan pred prvim aprilom. Vsem tem pa danes opravičilo za potegavščino, ki je biLa — priznajmo — dobra. V4S UREDNIK POT ŠTAFETNE PALICE ^tafetna palic.«, ki no^i pri.srčne čestitk« mladih tovarišu Titu za njegov jubilejni rojstni dan, bo pri- spela v Slovenijo 16. aprila. Letou je štafetna palica krenila na pot iz NLsa. Ko bo štafeta mladosti prispela v Slovenijo, j« bodo mladinci celjske regije ponesli n Bistrice ob Sotli preko Trebč, Lisce in Cebin, kjer bo osrednja pro- slava v počastitev ustanovnega kongresa KP Slovenije. Prva nosilka štafetne palice v Sloveniji bo 2^2-letna uslužbenka ii oddelka na notranje zadeve skupščine občine išmarje. Ob tem je treba omeniti, da se ob prevzemu štafete na mostu Bratstva in enotnosti začne tudi vrsta prire- ditev, ki jih bosta skupaj organizirali slovenska in hrvaška mladina pod naslovom Majska srečanja. Osnov- ni namen prireditev je zbliževanje mladih in krepitev •ifatstva In enotnosti. Prireditve v okviru majskih sre- naj bi postale tradicionalne, letos pa se bodo končale s skupnim pohodom bratstva in enotnosti po Poteh slovenskih in hrvaških partizanov, in sicer 27. ju- lija. na dan vstaje hrvaškega naroda. Slovenska mladina pa bo v počastitev meseca mla- tlosti pripravila še vrsto drugih prireditev. Tako bodo aprila v vsaki kra.ievni skupnosti zagoreli kresovi, katerih bodo mladi izvajali kulture programe. Prvi bodo počastili z akcijo 1000 kresov. M. P. danes svetovni dan zoravja Svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo letos na da- našnji dan, je posvečen cep- ljenju otrok, z geslom »CEP- LJENJE — OSNOVNO VAR- STVO OTROK«. Poleg nave- dene teme pa smo dan zdrav- ja pri nas tematsko še raz- širili, ker se ob osnovni ideji ponuja še veliko nerazreše- nih vprašanj iz zdravstvene- ga varstva naših najmlajših, predšolskih in šolskih otrok, pa tudi njihovega varstva pred rojstvom. Sem prišteva- mo skrb za zdravje otrok v vzgojnovarstvenih ustancnmh, sodobno šolo v luči sodob- nega zdravstvenega varstva učencev, vzroke in prepre- čevanje otroških nezgod, vlo- go prehrane v preprečevanju nalezljivih bolezni ter same nalezljive bolezni, za katere še vedno ni pravega varstva. Naravnost tragično je, da cepljenje, ki je najučinkovitej. še sredstvo proti nalezljivim boleznim, še danes ne zajame vseh otrok na svetu. V zad- njih 50 letih so v mnogih deželah, med njimi pa je tudi naša, s cepljenjem uspešno zajezili davico, oslovski ka- šelj, otroško paralizo, ošpice, tetanus ter nekatere oblike tuberkuloze. V nerazvitem svetu se vsa- ko leto rodi okoli 80 milijo- nov otrok, od katerih jih več kot 90 odstotkov nikoli ne vidi zdravstvenega delavca. S cepivom pa bi lahko rešili otroke pred mnogimi otro- škimi boleznimi \n njihommi posledicami, eelo pred smrt- jo. V naprednih deželah, kjer so bile že pred dvajsetimi leti začete imunizacijske akci- je, cepljenje otrok danes ni noben problem. Skoraj či- sto so v teh deželah izkore- ninjene črne koze, ošpice, te- tanus in davica. Ne moremo pa tega trditi za nerazvite dežele. Današnji dan je prav- zaprav namenjen njim, mili- jonom necepljenih otrok, fci bi jih pred boleznimi lahko zaščitili s cepljenjem. V teku je imunizacijski program (izvajala ga bo svetovna orga- nizacija), ki naj bi sleherne- ga otroka obvarotval smrti ali posledic otroških nalezlji- vih bolezni. Ovir pri realiza- ciji imunizacijskega programa je veliko, saj ima vsaka de- žela svojo posebnost, s-voj način življenja, verovanja in tudi različne materialne mož- nosti. če pa imamo pred sabo en sam vidik, da lahko vsakega otroka, ki se rodi kjerkoli na naši zemeljski obli, obvarujemo smrti z dve- ma dolarjema (manj kot štirideset dinarjev) če ga pra- vočasno cepimo, potem bomo tudi zlahka poiskali eno iz- med oblik pomoči naše širše družbene skupnosti .To bo naš prispevek k današnjemu mednarodnemu dnem zdrav- ja, ki je namenjen cepljenju in na ta način osnovnemu varstvu otrok. ZDENKA STOPAR FORMIRANJE BRIGAD Prvega aprila, na dan brigadirjev, so se v hali Go- lovec zbrali brigadirji-udeleženci mladinskih delovnih akcij od leta 1946 do 1977. Srečanje je organizirala Občinska konferenca ZSMS Celje v sodelovanju z brigadirji veterani. Brigadirsko srečanje pod Golovcem, udeležil se ga je tudi predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič, je znova potrdilo, da postajajo mladinske de- lovne akcije sestavni del družbenopolitičnega življenja mladih. V naši povojni graditvi so mladi s svojim pro- stovoljnim delom najbolj neposredno prisi>evali k hi- trejšemu razvoju in bogatitvi naše samoupravne so- cialistične družbe. Po slavnostnem govoru so formirali brigade veteranov, brigade 1977 in stalno brigado ob- činske konference. Po kulturem programu je sledilo to- variško srečanje s plesom. M. P. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 7. april 1977 CELJE: OSRED- NJA PROSLAVA NA GOLOVCU v Celju bodo letos kme- ti proslavili štiri pomemb- ne zgodovinske obletnice 2 osrednjo proslavo, ki bo 23. aprila ob 10. uri v dvorani Golovec. Pra- znično obeležje ob 40-let- nici ustanovnega kongresa KPS in 40-letnici prihoda maršala Tita na čelo par- tije pa tudi ob njegovi 854et7iici rojstva ta ob 36. obletnici ustanovitve Osvo- bodilne fronte slovenske- ga naroda, bo zbudil bo- gat kulturni program, pre- težno speljan z amater- skimi kulturnoprosvetnimi organizacijami. Na osred- nji proslavi v dvorani 7ia Golovcu bo nastopil tudi Partizanski pevski zbor iz Trsta, ki bo tiste dni gost delavskega Celja. Delovne organizacije ter kulturna skupnost skupaj z družbe- nopolitičnimi organizacija- mi, ki organizirajo osred- njo proslavo pred dne- vom ustanovitve Osvobo- dilne fronte, so se odločili za skupno praznovanje v dvorani Golovec zato, da bi delovnim ljudem in ob- čanom celjske občine v kar največjem številu omo- gočili spremljati kulturni program in zborovsko pet- je znanega Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. BV visoko šolstvo IR NOVE PRAVNIKE! USMERITEV PREDVSEM V PRAKSO SAMOUPRAVE o namenu Višje pravne šo- le Univerze v Mariboru, da le-to preosiiuje v popolno vi- soko šolo bodo te dni spre- govorili tudi na širšem celj- skem območju. V razpravi o problematiki razvoja sedanje višije šole v popolno visoko pravno šolo naj bi ugotovili — predvsem se mora o tem izreči sidruženo delo, ki zago- tavlja sredstva za delovanje — ali bo s preosnovo te šole hitreje odpravljen primanj- kljaj praivnikov v slovenskem združenem delu. Ta je zna- šal po uradnih podatkih ob koncu leta 1975 okoli 1500 diplomiranih pravnikov. Do- slej je visokošolstvo v repub- liki dajalo v prakso okoli 100 pravnikov letno, kar pomeni, da vsaj še deset let ni raču- nati na saniranje kadrovske- ga prunanjkljaja. Največ teh kadrov primanjkuje v uprav- nih in pravosodnih organih, boljše pa tudi ni v gospodar- stvu. Bodoča Visoka pravna šola v Mariboru bi pravni študij zato usmerila pretežno na tiste ključne pravne odnose samoupra-vno organiziranega združenega dela, ki se spod- bujeni z novo ustavo šele razvijajo, pri čemer pa nasta- jajo v teoriji in praksi novi pi^avnii instituti, ki še niso do- volj opredeljeni. Program štu- dija prava na II. stopnji v Mariboru bo v poglobljeni marksistični usmeritvi, pose- bej usmerjeni v prakso sa- moupravljanja v združenem delu in v pravno gospodarsko problematiko, toreg v profil najbolj iskanega pravnika. Ob tem spregovoriti tudi o nujnosti oblikovanja skupnosti vseh treh šol, ki izobražujejo pravnike in o ustanovitA/i posebne izobraže- valne skupnosti, da bo zdru- ženo delo imelo odločilen virtiv v tej skupnosti glede kadrov, programa, profilov in tudi učinkovitosti študija. Kajti ni se mogoče preprosto zadovoljiti s tem, da na novo odpiramo učna mesta, pri tem pa nismo spregovorili o tem zakaj teh kadrov priha- ja tako malo iz šol in čemu ni mogoče že v obstoječih šo- lah doseči bolj praktične us- meritve. BOJAN VOLK zrvs celje POMEMBNOST IZOBRAŽEVANJA Pred dnevi se je končal ob- širnejši del strokoraega izo- braževanja rezervnih vojaških starešin v celjski občini. Več- krat smo že poročali o boga- tem strokovnem in idejnopo- litičnem programu izpopol- njevanja rezer\Tiih vojaških starešin. V vseh organizaci- jah so imeli v mesecu mar- cu, še prej pa ves februar strokovna predavanja o no- vem zakonu o obrambi in o temi s področja taktike. Zna- no je, da se rezervni vojaški starešine dobro strokovno iz- popolnjujejo skozi vse leto, saj jih čaka v prihodnjih me- secih že tradicionalen pohod, na katerem preverjajo celot no znanje, od strokovnih vo- jaških zadev do najnovejših notranjih in zunanjepolitič- nih gibanj. Najbrž je odveč poudarjati pomembnost do- bro pripravljenega načrta za izobraževanje in izpopolnje- vanje tako na strokovnem kot nr, idejnopolitičnem področju. Lt> celovitost rezervnega ^o- jaškega starešine lahko us- pešno pripomore k učinkovi- tim dejanjem v potrebi ob rambe naše domovine. Kot smo že omenili, poteka piogram izobraževanja m iz- popolnjevanja preko celega leta, saj je obširen in erja temeljiito obdelavo, pri nje- govem iz\-ajanju pa sodeluje j') predavatelji, ki so visoko strokovno usposobljeni. Ko- misija za izvedbo strokovne- ga programa izpopolnjevanja, ki jo vodi rezervni pol- kovnik Pejanovič, je tudi le- to« pokazala polno mero pri- pravljenosti, le z večnim problemom pomanjkanja sred- stev se znova srečuje. D. MEDVED MOZIRJE: MAGI- STER F. MIKLAVC NA ČELU »STIK« Pred kratkim ustanovljena sestevljena organizacija zdru- ženega dela »STIK« Mozirje, ki povezuje tri delovne orga- nizacije bivšega GLIN, in si- cer Lesno Industrijo, Gozdno gospodarstvo v Nazai-jah ter Smreko v Gornjem gradu, je minule dni rešila tudi nekaj svojih kadrovskih \'prašanj. Tako je bil za predsednika sveta SOZD oziroma za pred- sednika kolegijskega poslo- vodnega organa imenovan mg. Franc Miklaivc, ki je bil doslej na čelu Smreke v Gor- njem gradu. V okviru SOZD je mesto direktorja razvojne projektive zasedel dipl. inž. Jože Korber, položaj direk- torja za medsebojne posle pa Martin Hajdinjak. Z odhodom mg. Fi/ica Miklavca iz Smreke je di- rektorske nalete v tej de- lovni organizaciji prevzel dipl. inž. Karel Koi>ušar, si- cer pa je direktor kolektiva Lesne industrije ostal dipl. inž. Ivo Bastl, direktor Grozd- nega gospodarstva pa dipl. inž. Jože Urank. M.B. mladi šentjurske občine BOGAT PROGRAM PRAZNOVANJ Tudi v okviru Občinske konference ZSMS Šentjur te- čejo priprave na prazno\'anje meseca mladosti. Prireditve, ki bodo stekle 27. aprila in se zvrstile do 25. maja bodo poimenovali mesec kulture. Vse osnovne organizacije bodo v tem ča- su predstavile svoje delo sko- zi vse leto s kulturnimi pro- grami. Mldai se pripravljajo tudi na srečanje z brigadirji, ki so sodelovali na delovnih ak- cijah v Sloveniji ali v sosed- nih republikah. Pestra in pri- vlačna prireditev za mlade bodo tudi majska športna srečanja in pa srečanje z mla- dinci iz pobratene Užiške Po- žege. Za prizadevne mladince — aktiviste pripravlja Počit- niška zveza srečanje z vojaki na Pokljuki. 25. maj — dan mladosti bo- do mladinci iz šentjurske ob- čine počastili s slavnostno akademijo, ki jo bodo naslo- vih: Mladost v pesmi, besedi in dejanjih za tovariša Tita in socializem. Na ta dan bodo tudi podelili priznanje naj- boljši osno\Tii organizaciji ZSMS v šentjurski občini. V svoje vrste pa bodo sprejeli tudi številne mlade iz osnov- nih šol. Sicer pa se bodo v okviru majskih praznovanj mladinci iz šentjurske občine udeleže- vali tudi vseh slovesnosti in proslav, ki jih organizira slo- venska mladina. Udeležili se bodo osrednje proslave na Ce- binah in Prežihovini. Vse priprave na mesec mla- dosti bodo pri Občinski kon- ferenci v Šentjerneju zaklju- čili v prvi polovica aprila. MATEJA PODJED VALTER ZUPANC Klepet z Valterjem Zu- 7>ancem je vedno izredno prijeten. Ze zaradi njego- vega prirojenega smisla za govorjeno besedo, du- hovitosti in kar je naj- bolj pomembno, zanj je še posebej značilna narav- na inteligenca, če k temu dodamo še njegove živ- ljenjske izkušnje, potem v to ne gre dvomiti. Sicer pa se bodo s tem strinja- li vsi tisti, ki ga poznajo. Zapisali smo, da je člo- vek 2 bogatimi življenjski- mi izkušnjami, to pa še ne pomeni, da je v tistih letih, ko izkušnje nadome- šča jo vse tisto, kar je zf^a- čilno za mladega človeka. že leta 1960 je bil pred sednik mladine v Petrov- čah, in to kar štiri leta. Pot ga je potem vodila v Bilečo, kjer je končal šolo za rezervne oficirje. Po končanem stažiranju se je zaposlil na žalski občini, kjer je delal kot tržni inšpektor. Sicer pa velja omeniti, da je oprav- ljal še celo vrsto drugih dolžnosti. Fse bo najbrž težko našteti. Omenimo samo nekatere. Bil je član predsedstva občinskega mladinskega komiteja, ka- sneje še član okrajnega, član občinskega komiteja Zveze komunistov v Žal- cu.. . Leta 1967 se je zaposlil kot ekonomist v prebold- ski tekstilni tovarni, kjer je opravljal številne funk- cije. Bil je sekretar osnov- ne organizacije Zveze ko- munistov v tem podjet- ju. predsednik Delavskega sveta, sedaj pa je sekre- tar osnovne organizacije Zveze komunistov v delov ni skupnosti skupnih služb. V krajevni skupno- sti v Preboldu je pred- sednik konference delega- tov, je pa tudi član par- tijskega razsodišča pri ob činskem komiteju Zveze komtinistov Slovenije. »Mislim, da delegati ozi- roma delegacije danes še ne delajo tako, kot smo si zamišljali ali pa bi želeli. .•56 vedno se srečujemo z istimi problemi kot na za- četku in zdi se mi, da si kar premalo prizadevamo, da bi popravili slabosti. Pri svojem delu se sreču- jem tudi z nekaterivii stvarmi, ki me. po pra- vici povedano, razjeze. Vse preveč se radi včasih iz- govarjamo, da delamo v imenu delovnih ljudi. Mi- slim, da bi bilo bolj po- šteno. če bi več delali z ljudmi samimi. Potem tudi ne bi bilo očitkov, da se ponekod obnašajo premalo samoupravijalsko in da je že vsako mnenje, ki je malce drugačno, ne- dobrodošlo. Morda je tudi to eden izmed vzrokov da se komunisti danes premalo izpostavljamo.« Kot referent za izvoz v preboldski tekstilni to- varni Valter Zupane rad seveda spregovori tudi o problematiki naše tekstil- ne industrije: »Včasih se mi zdi, da se kar preveč mačehovsko obnašamo do te naše najstarejše indu- strije. Občutek imam, kot da smo tekstilci nujno zlo našega gospodarstva. Letos so na primer pri Crospodarski zbornici odo- brili tekstilni industriji točno desetkrat manj de- viznih sredstev, kot pa jih potrebujemo za zares nuj- ne imiesticije. Kakšno sta- nje je v tej indtistriji. pa menda Jii treba posebej poudarjati. Dovolj bo po- datek, da smo pri nas v tekstilni tovarni Prebold eni izmed redkih, ki se lahko pohvalimo, da nam gre sorazmsro dobro in da nimamo podobnih te- žav kot pri sorodnih orga- nizacijah združenega de- la« JANEZ VEDENIK ■ . IHIGLEJIIiO V SVET PIŠE IVAN SENIČAR • SLOVENSKO MANJSINSKO VPRAŠANJE PRED 021N — SO zapisali koroški Slovenci in nji- hovi prijatelji avstrijske demokracije v soboto, ko se je iz več krajev Avstrije zbrala kolona oko- li 200 avtomobilov in krenila na Dunaj. Potem ko jih je večkrat ustavila policija in poskušala raz- biti kolono na več delov ter tako preprečiti na- daljevanje poti demonstrantov k središču Dunaja — se je le zbralo več kot tisoč ljudi, ki so z do- bro organiziranimi demonstracijami opozorili svetovno javnost na tisto, kar se dogaja v naši sosedni deželi. V demonstracijan niso sodelovali samo koroški Slovenci, ampak tudi drugi Avstrij- ci. Na Dunaju namreč te dni zaseda komisija OZN za odpravo vseh oblik razne diskriminacije. To je prva seja te komisije (ustanovljena 1969. leta) v avstrijskem glavnem mestu in menimo, da je to res »na licu mesta'<. Koroški Slovenci pa niso samo demonstrirali, ampak so za to komi- sijo zbrali bogato gradivo o tem, kako se kršijo pravice manjšine v Avstriji, kako se zaman že 22 let prizadevajo, da bi se jim priznale take osnovne človeške pravice, kot je pravica do je- zika in druge, da je Avstrija po 21 letih kršenja 7. člena državne pogodbe lani 7. julija sprejela manjšinsko zakonodajo, katere cilj je, da se manjšine izbrišejo in da se torej ozakoni etnična diskriminacija. Zato so koroški Slovenci in pri- jatelji avstrijske demokracije jasno povedali svo- je geslo in smer iskanja pravic v svoji domovini Avstriji: odločili so se torej, da se manjšinsko vprašanje v Avstriji postavi pred Organizacijo združenih narodov. Komisija, ki torej z vso »upra- vičenostjo« zaseda na Dunaju, pa dela tudi v luči priprav na svetovno konferenco proti rasizmu, ki bo drugo leto. Jugoslovanski predstavnik pa je v ekonomsko-socialnem svetu OZN v New Yorku že prej predlagal, da naj pride na dnevni red te svetovne konference tudi vprašanje var- stva narodnih in etničnih manjšin. Naj še doda- mo, da je svojo odločno podporo boju koroških Slovencev pred dnevi izrekla največja slovenska izseljenska organizacija, to je Slovenska narodna podporna jednota, ki ima v Združenih državah Amerike okoli 70.000 Članov. O KOORDINACIJSKI BIRO neuvrščenih de- žel se je v New Delhiju sestal na svojo prvo sejo na ravni zunanjih ministrov. Kot je znano so ne- uvrščene dežele na svoji poti konferenci v Colom- bu, Sri Lanka, od 16. do 19. avgusta 1976. leta, izvolile svoj koordinacijski organ — koordinacij- ski biro. Takrat je 86 udeleženk konference od- ločilo, da naj ima koordinacijski biro 25 članov, in sicer z naslednjim razrezom po kontinentih: Afrika 12 članov, Azija 8, Latinska Amerika i in Evropa 1 člana. Za evropskega člana je bila izvoljena Jugoslavija. Sestanek v New Delhiju je torej najpomembnejše srečanje predstavnikov ne- uvrščenih dežel od lanskega avgusta. Po konfe- renci v Colombu se je namreč marsikaj zgodilo v mednarodnem življenju, predvsem je za nami uspešno letno zasedanje generalne skupščine OZN, kateremu so dale svoj pečat prav neuvršče- ne dežele. V Nev^^ Delhiju bodo razpravljali o tem in o nadaljnjem uresničevanju sklepov iz Colomba, posebno pa še o položaju na jugu Afri- ke in o pripravah na posebno zasedanje gene- ralne skupščine OZN o razorožitvi naslednje le- to. Našo delegacijo v Ne-v Delhiju vodi I^azar Mojsov, namestnik zveznega sekretarja za zuna- nje zadeve. zzb nov otok ODSLEJ TRI NOVA ORGANIZACUSKA OBLIKA Pretekli petek so se v Na- rodnem domu v velikem Šte- vilu zbrali na svoji redni skupščini člani ZZB NOV Otok, Ob osvežitvi nalog, ki jih je naložil svojim članom VII. kongres ZZB NOV Jugosla- vije, je predsednica Marica Frecetova navzočim podala poročilo o aktivnosti organi- zacije in opravljenih nalogah. V svojem poročilu je zaje- la sodelovanje članov v kra- jemi skupnosti in poudarila, da je najučinkovitejša njiho- va prisotnost v odborih splo- šnega ljudskega odpora in družbeni samozaščiti, kjer so pobudniki in organizatorji ter v glavnem nosilci teh akcij. Odbor je bil aktiven v skr- bi za zdravje in reševanje sta- novanjskih in socialnih pro- blemov, pomagal je pri uvelja- vljanju posebne dobe, or- ganiziral vsakoletni izlet, itd. Na skupščini so sklenili, da se v letu dni pripravijo vse tehnične priprave za razdeli- tev organizacije v treh kra^ jevnih skupnostih. Z odobra- vanjem so sprejeli predle«, da bo organizacija ZZB NOV v KS »Savinja« nosila inK enega prvih organizatorje' Osvobodilne fronte v Celi^ leta 1941, Cirila Debeljaka, ^ je bil ustreljen leta 1942 ' Mariboru, žena pa je umrla v koncentracijskem taborišč® Auschwitz. V njegovem stano- vanju, ki se je nahajalo ' hiši, ki je bila ob gradiU' stolpnic, ki stoje v tej ^ poi-ušena, spominska plošči ki je bila na njej, pa odn®' sena v Muzej revolucije, se J® formiral leta 1941 Mestni bor OP. Razpravljalci so oV^ zorili, da organizacija, raz^f KO »Karel Destovnik«, ni«^^ svojih prostorov, niti on^ re za arhiv ter da bi se načrtovanju zgradb mor^ upoštevati tudi graditev štorov za družbeno življei^J prebivalcev. §t. 14 — 7. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 žalec O PROGRAMU NAL02B 40 MILIJONOV ZA OSNOVNO IN SREDNJE ŠOLSTVO Iz sredstev samoprispevka in družbenegia dogovora ne- Icaj manj kot štirideset mi- lijonov za osnovno in sred- nje šolstvo. Na seji vseh treh zborov žalske občinske skupščine so govorili med drugi.n tudi o programu vlaganj v določene objekte družbenih dejavnosti v tem letu. Na področju otroškega var. stva velja omeniti gradnjo otrošk^a vrtca v Petrovčah. Predračunskia vrednost tega objekta je šest milijonov di- narjev. Tri milijone dinarjev je zagotovljeno po programu vlaganj, razliko do predra- čunske vrednosti pa bo fi- nancirala skupnost otroškega varstva. Otroški vrtec v Pe- trovčah naj bi bil dokončJan do meseca avgusta. Zunanjo ureditev bo prevzela krajev- na skupnost Petrovče. Za nov vrtec je bilo predvidenih pet igralnic za devetdeset otrok, zaradi rasti prebival- stva pa bo potrebno zgradi- ti šest igralnic. Za osnovno in srednje šolstvo bodo iz referendumskih sredstev na- menili nekaj več kot osem- mtrideset milijonov dinarjev. V Braslovčah so pričeli gra- diti novo osnovno šolo fe- bruarja letos. Predračiuvska vrednost znaša s komimalno ureditvijo nekaj več kot šti- rinajst milijonov. Za financi- ranje tega objekta, ki bo končan do oktobra, bo sklad najel kredit v višini sede'.-n milijonov dinarjev. Program vlaganj v objekte določenih družbenih dejavno- sti za obdobje 1975 do 1980 predvideva tudi izgradnjo po- sebne osnovne šole v 2alcu s štirinajstimi učilnicami, prdv tako pa tudi gradnjo osnovne šole z 18 učilnicami ter prostori za varstvo, ka- binet, telovadnico ter drugi- mi potrebnimi prostori. Pred- račimska vrednost znaša tri- intrideset milijonov dinarjev. Ob izdelavi projekta za sku- pen osnovnošolski center v Žalcu so morali upoštevati enotna republiška merila o celodnevni šoli ter novejše pjedlagoške normative, seveda pa tudi rast prebivalstva v Žalcu. Objekt je projektiran za 160 učencev posebne os- novne šole ter 750 učencev osnovne šole. Predračunska vrednost tega objekta znaša štiriinpetdeset milijonov. V Preboldu so že pričeli z izgradnjo nove zdravstvene postaje. Investitor je Regio- nalni zdravstveni dom iz Ce- lja, skliad pa bo za ta objekt namenil 2,400.000 dinarjev. Za dejavnost krajevnih skupnosti bodo letos nameni- li milijon osemsto tisoč di- narjev. Krajevni skupnosti Tmava, ki letos praznuje ob- činski praznik, je namenje- nih 300.000 dinarjev, vse osta- le krajevne skupnosti pa bo- do dobile po 100.000 dinar- jev. Kriajevni skupnosti Griže in Vinska gora bosta dobili po 50.000 dinarjev, ker sta del sredstev namenjenih za letos porabili že v preteklem letu. Za področje komunalne de- javnosti bodo namenili nekaj več kot dva in pol '.milijona. Sredstva bodo i>orazdelili 25a pripravo tehnične dokumenta- cije, cesto Polzela—Andrež, projekte za glavni dolinski zbiralnik, izgradnjo vodovo- dov ter ureditev kanalizacije v Levcu. JANEZ VEDENIK STANOVANJE ZA DELAVCE PRI ZASEBNIKIH Pri zasebnih delodajal- cih v žalski občini je bilo zaposleno 452 delavcev in 85 vajencev. V osnovnih organizacijah sindikata de- lavcev zaposlenih pri za- sebnih delodajalcih pa ni- so vsi včlanjeni. Napredek pa se že pojavlja, potem, ko so v Žalcu uredili pro- store za osnovno organi- zacijo sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Vse več je delodajalcev, ki se ogla- šajo v novourejeni pisar- ni in se zanimajo za do- polnilno izobraževanje de- lavcev, za kredi t-e za grad- njo stanovanj ter pridobi- tev družbenega stano\'a- nja. Ena izmed pomemb nih nalog, ki jih še čaka je ta, da vključijo v do- polnilno izobraževanje čim več delavcev. Priza- devali pa si bodo tudi za to, da se zmanjšajo razlike med delavci v za- sebnem ter družbenem sektorju. Na ta način bodo, kot zatrjujejo v Žalcu, zmanjšali število prehodov iz privatnega sektorja v družbeni. J. V. območje JOVA'' BANKA BOLJŠI POGOJI KREDITIRANJA v okviru ljubljanske banke kot celote je tudi njena celj- ska podružnica na pragu uva- janja nekaterih bistvenih sprememb v poslovanju. V tej zvezi gre predvsem za vklju- čevanje poslovne banke v uresničevanje stališč izvršne- ga komiteja predsedstva CK ZKJ. V bistvu gre za u resni čevanje zakona o združenem delu tudi na bančnem pod- ročju in s tem za pospeše- vanje preobrazbe banke in tudi drugih finančnih orga- nizacij v finalne asociacije združenega dela. Tako Ljub- ljanska banka uveljavlja pred- vsem spremembe v politiki up)orabe v banki združenih in zbranih sredstev in vrsto drugih ukrepov. Zato je pripravila konkret- ne predloge za uresničitev teh nalog, o katerih bo tekla be- seda še zlasti na zboru uprav- Ijalcev celjske p>odružnice Ljubljanske banke v sredo, 13. t. m. Skratka, gre za iz- redno konkretno akcijo, gre za spremembo delitvenih od- nosov glede na samoupravno organiziranost pa tudi na ukrepe, ki veljajo za delovno skupnost podružnice Ljubljan- ske banke. Sicer je izvršilni odbor celj- ske ix)družnice Ljubljanske banke na zadnji seji sprejel predlog za spremembo krite- rijev pri odobravanju ix>sojll za zasebno obrt in gostin- stvo. Po tej spremembi se zviša možna višina p>osojila od 150.000 na 200.000 din, ra- zen tega pa znižujejo obrest- ne mere. Izvršilni odbor je odobril tudi nekaj novih investicij- skih posojil. Tako kovaški industriji UNIOR v Zrečah v zaiesku nekaj nad 14 nUli- jonov dinarjev za rekonstruk- cijo in modernizacijo obsto- ječih proizvodnih in poslov«, nih prostorov, zatem celjske- mu Prevozništvu v višini 2,3 milijona dinarjev za izgrad- njo novih poslovnih prosto- rov, kolektivu Elektro-radia v Slovenskih Konjicah en mi- lijon dinarjev za adaptacijo delovnih prostorov in med drugim tudi Ključavničarju v Celju v zaiesku 5,7 milijona dinarjev za gradnjo nado- mestnih obratnih delavnic ter za nakup opreme. MB CELJE: IMENOVANJA Delegati vseh treh zbo- rov celjske občinske skup- ščine so na zadnjih loče- nih sejah potrdili nekaj predlogov komisije za vo- litve, imenovanja in ka- drovske zadeve. Tako so za nova sodnika občinske- ga sodišča v Celju izvolili Srečka Uršiča in Jasno Podergajs. Razen tega s« na lastno željo razrešild Majdo Bren- čič kot tajnico samou- pravne interesne skupno- sti za socialno varstvo. Za ravnatelja osnovne šole »Vel j ko Vlahovič« v usta- navljanju so imenovali pe- dagoškega svetovalca Fri- ca Dosedlo. novi član iz- vršnega sveta pa je postal Igor Belle, direktor Pre- vozništva v Celju. območje OCENAGOSPODARSTVA SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK V CELJU Osem občin celjskega ob- močja je lansko poslovno le- to zaključilo z 41 milij''ardanii dinarjev celotnega priiaodka, s čimer so za 15 odstotkov presegli dosežke iz leta 1975. Največ, skoraj 21 milijard celotnega prihodka so ustva- rili v občini Celje, 9,7 mili- jard dinarja v občini Velenje in 3,5 milijard v občini Ža- lec. Najmanjši celotni priho- dek so ustviarili v občini Šentjur, kjer pa so v primer- javi z letom poprej zabeleži- li največje, kar. 57-odstotno povečanje celotnega prihod- ka. Visoke indekse rasti be- ležijo še v Laškem (36 od- stotkov), Konjicah (26 odstot- kov) in Velenju (23 odstot- kov), medtem ko je najpo- časnejša rast celotn^a pri- hodka v Celju, kjer je go- spodarstvo ustvarilo le 9 od- stotkov več kot leto poprej. Podobrta je tudi slika pri doseženem dohodku, ki ga je bilo v občinah območja 8 mi- lijard dinarjev ali 14 odstot- kov več kot leto poprej. V absolutnih zneskih je največ dohodka ustvarjenega v ob- činah Celje (3 milijarde) in Velenje (2 milijardi. Najveo jo rast dohodka pa beležijo v Šentjurju (72 odstotkov), Mozirju (21 odstotkov), Ve- lenju in Konjicah (16 o^tot- kov). število ziaposlcnih v go- spodarstvu se je lani poveča- lo le za 3 odstotke. V (Delju je bilo zaposlenih celo za odstotek •-•nanj kot leto prej, največ novih delavcev pa so zaposlili v Šentjurju in Laš- kem. Te in še podrobnejše po- datke o lanskoletni gospodar- ski (ne)uspešnosti bodo da- nes politično ocenili na seji medobčinskega sveta ZK v Celju. BS mozirje KMETIJSTVO SZDL O SREDNJEROČNEM NAČRTU v torek, 12. t. m. bo redna seja občinske konference SZDL v Mozirju, ki obeta izredno živahno in aktualno delo. Tako se bodo najprej srečali s predlogom plana o srednjero. 'čem razvoju obči- ne do 1980. leta. Gre za do- kument, ki prihaja v za- ključno fazo razprave. Zaključna v bistvu bo tudi razprava o potrditvi sklepov, stališč in prip>omb na gra- divo predsedstva republiške konferenc« SZDL o zagotav- ljanju pogojev za hitrejši raz- voj kmetijstva, uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbe vasi. V mozirski občini je bila ta razprava več kot uspešna in je rodila ne samo temeljito oceno sedanjega stanja, mar- več je tudi ixxiprla številna prizadevanja za ureditev ne- katerih vprašanj v nasled- njem obdobju. Konferenca občinske orga- nizacije SZDL bo tokrat raz- pravljala tudi o predlogih kandidatov za novega pred- sednika pa tudi za nekatere nove člane izvršnega sveta občinske skupščine. V zaključnem delu seje pa bodo odločali še o letošnjih priznanjih OF. MB gostinska šola celje ŠIRITEV IZOBRAŽ. PROGRAMA O slabih učnih pogojih pri praktičnem pouku na (jostin- ski šoli v Celju smo pred ča- som že pisali. Vendar pa na šoli upajo, da bodo s samo- upravnim sporazumom o skupnem vlaganju v investi- cijske naložbe Gostinske šole kmalu izboljšali pogoje dela. Nekateri kolektivi so s pod- pisom samoupravnega spora- zuma to akcijo že podprli. Sedanje učilnice za praktič- ni pouk že zdavnaj ne ustre- zajo več prvotnemu namenu. Zaradi slabih sanitarno-teh- ničnih pogojev zahteva Ob- činska inšpekcijska sluv,ba, da šala čimprej uredi in ustvari normalne pogoje za iz 'ajanje praktičnega pouka, šoia je za to že naročila podrooei na- črt za ustrezno adapr.£».oijo razpoložljivih prostorov. In- vesticijske naložbe b-idv> pred- vidoma znašale 4.200.000,00 din. Ker šola teh sredstev nima, so bili primorani iska- ti druge možnosti. Največji del sredstev bodo morali zbrati iz združenega dela go- stinstva in trgovine. Razen širokega profila kad- ra, ki ga šola izobražuje, bo mogoče že letos v jeseni obis- kovati tudi oddelke za odras- le za poslovodjo v kuharstvu in strežbi. To dodatno obliko izobraževanja, ki bo teklo na (Gostinski šoli v Ulici 29. no- vembra, je pripravila šola kot širitev izobraževalnega programa v tisto smer, ki jo je do sedaj marsikdo zelo pogrešal. M .P. LAŠKO: USPEH UPOKOJENCEV štirileUia prizadevanja dru- štva invalidov v Laškem so rodila uspeh. V domu upo- kojencev so dobili prostore, kjer bodo lahko razvijali dru- š'tvene dejavnosti. Najbolj po- hvalno pa je to, da bo do- stop do prostorov mogoč tu- ^i z invalidskimi vozički. Ta- ko se bo v Laškem uresni- čilo geslo ODSTRANJUJMO OViRE, ki je bilo letos izhva- ^ ob mednarodnem dnevu invalidov FRANC ŽGAJNER ŠMARJE PRI JELŠAH: VISO- KA ODLIČJA Ob dvajsetletnici trgov- skega podjetja Jelša je predsednik republike odli- koval vrsto delavcev t-e de- lovne organizacije, med njimi tuda direktorja Mi- haela Klanjška, ki je do- bil red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Red dela s sr.ibrn;m vencem so dobili Marija BeMna, Daniel Bercko, Ma- rija Cretnik, Fanika Hor- vat, .Alojzija Kolar, Sreč- ko Korošec, Danica Lo- jen in Angela Vičar. Podeljene so bile tudi tri medalje dela in sicer Dragu Rovinšnjaku, Veri Tumšek in Majdi Vajcer. Na skromni slovesnosti, ki je bila konec prejšnje- ga tedna v Šmarju pri Jelšah, je odlikovancem spregovoril predsedaik ob činske skupščine Joško Lojen ,kl je poudaril, da je podjetje v zadnjih letih doseglo viden napredek in da je v mnogočem pri- pomoglo k splošnemu raz- voju sicer nerazvite obči- !. MILENKO STRASEK še so težave pri ORGANIZIRANJU TOZD V SIP, GARANTU IN SAVINJSKEM MAGAZINU Letfa 1973 sta temeljne or- ganizacije združenega dela or- ganizirali le dve organizaciji zdiuzenega dela, Hmezad Ža- lec in KIL Liboje. Leta 1973 so v Hmezadu organizirali 16 temeljnih or- ganizacij in eno delovno skup- nost za opravljanje skupnih zadev, sprejeli pa so tudi sa- moupravne akte, ki so bili Ix>goj za konstituiranje glede na zakon, ki je pričel veljati leta 1973. S preobrazbo kom- binata in njegovim prilagaja njem ustavi so nadaljevali m- di v naslednjih letih, ter tako rešili vprašanje samoupravne organiziranosti kooperacijske pogodbe. Dve temeljni organizacii: združenega dela so leta 1973 ustanovili v keramični indu- striji v Libojah. Skupščina občine Žalec in družbenopolitične organizaci- je ter še posebej koordinacij- ski odbor za uresničevanje ustavne vseMne samouprav- ljanja pri Občinski konferen- ci Socialistične zveze so leta 1975 dale pobudo za uvedb-* postopka za ustanovitev te- meljnih organizacij združene- ga dela v dvanajst delc/nih organizacijah. Določene rezul- tate so dosegli leta 1975 v sedmih delovnih organizaci- jah, ki so izdelale analizo o pogojih ter sprejele sklepe o ustanavljanju TOZD, že leta 1976 pa bi morali nadaljevati s konstituiranjem temeljniih organizacij združenega deia. Povedati velja, da so samo v štirih delovnih organizaci- jah ustanoviU TOZD ui jih vpisala v sodna register. To velja za tekstilno tovaino Prebold, polzelsko tovarno nogavic, Juteks iz Žalca 'n MIK iz Prebolda. Vse druge organizacije združenega dela pa šele pripravljajo organi- zaanje oziroma konstituira- nje TOZD, ponekod pa so s tem celo prenehali. V Sigmi so februarja delavci na zbo- rih delovnih enot ter central- ni delavski svet sprejeli sklep o organiziranju dveh TOZD ter skupnost skupnih služb. V Gradnji ni prišlo do reali- zacije prvotnega sklepa o or- ganizaciji dveh TOZD. Ker naj bi prišlo do preusmeritve oziroma ukinitve gradbene operative, tam tudi ne vidijo vzrokov za ustanovitev te- meljnih organizacij združene- ga dela. Omeniti velja še tri delov- ne organizacije, ki so leta 1976 trdile, da še preučujejo vzroke za ustanovitev TOZD. Mislimo na SIP, Ferralit in Montano. V začetku letošnje- ga leta so v Ferralitu že sipre- jeli sklep, da organizirajo tri T02iD. V Sipu zatrjujejo, da zaenkrat še nimajo pogojev, da bi ustanovili temeljne or- ganizacije združenega dela, prav tako pa menijo tudi v Ciarantu in Savinjskem ma- gazinu. Žalska občinska skupščina je lani sklenila, naj bi koor- dinacijski odbor pri Občinski konferenci Socialistične zveze presodil družbeno politično utemeljenost teh dveh stališč. Ob koncu naj zapišemo še to, da so lani ustanovili dve temeljni organizaciji združe- nega dela pri Komunalnem podjetju v Žalcu. Povsod dru- god pa ni bilo nobenih spre- memb glede samoupravne or- ganiziranosti. Nerešeno je tu- di vprašanje združitve osnov- nih šol. O tem naj bd zavzel stališče koordinacijski odbor pri občinski konferenci Socia- listične zveze. Za uresničitev te naloge pa bodo morali ukrepati tudi Izvršni svet. Izobraževalna skupnosti ia občinski upravni orgati. JANEZ VEDENIK 4. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 7. april 1977 ...... APRILA SALON KMETIJSKE MEHANIZACIJE — Ce bodo dela tako hitro napredovala kot doslej bodo v sredi prihodnjega meseca v Žalcu odprli salon kmetijske mehanizacije, ki bo meril 1800 kvadratnih metrov pokritega prostora in 1500 kvadratnih metrov veliko zunanje razstavišče. To bo edini paviljon takšne vrste v Sloveniji. Celotna investicija z opremo vred bo znašala okoli 16 milijonov dinarjev. Na sliki: Pogled na del pokritega salona kmetijske mehanizacije v Žalcu med gradnjo. Foto: T. Tavčar aero NALOŽBA JE STEKLA podpisana pogodba o uvozu opreme za ac Pred dnevi so v Celju pred- stavniki Aeria, švicarske druž- be Bachoiffen & Meder ter uvoznika Kovinotehne podpi- sali pogodbo o nabavi vse strojne opreme za proiz\'Od- jo AC papirja. To je ena najpomembnejših naložb Aera, s katero bodo zagoto- vili lastno predelavo papirja v : brezogljični kopirni AC pUpir. Tuji partner bo vso opre- mo dobavil do začetlka sep- tembra, medtem pa bodo v Celju že tudi stekla gradbe- na dela, ki jih bo izrvajal In- grad. Montaža vse opreme naj bi bila zaključena do konda leta, do aprila prihod- njega leta pa naj bi tekla po.skusna proizvodnja. Med aprilom in avgustom prihod- njega leta bo torej v Celju dokončno stekla nova proiz- vodnja. Naložba bo veljala nad 200 milijonov dinSarjev, z njo pa bodo ustvarjali letno vred- nost 345 milijonov in 75 mili- jonov dinarjev dohodka. V novi tovarni, ki bo zaposlo- vala 91 delavcev, predvsem kvalificiranih in visokokvali- ficiraniJi, bodo letno predela- li 10.000 ton papirja iz svoje papirnice v Medvodah. Pri novi proizvodnji gre za iz- redno iskane vrste papirjev, ki se uporabljajo za vse vrste obrazcev, praktičen pa je ta papir predvsem zato, ker omogoča poljubno število ko- pij, ne da bi bilo treba med li,ste vstavljati karbonizirani papir. Nialožba je sicer izsredno draga, vendar v Aeru od nje pričakujejo velike gospodar- ske koristi. Tudi za to nalož- bo so sredstva združevali tozdi Aera, ki so skupino združili 90 milijonov dinar- jev. V naložbi pa s krediti sodelujejo tudi vsi ostali partnerji: Ingrad, Kovinoteh- na, tuji i>ar.tner ter Kemija Iimipex. Z mlarketinškimi analizami so ugotovili tudi vse možno- sti prodaje tega izdelka do- ma. že prihodn.je leto bodo po tej analizi domače potre- be do,segle šest do sedem ti- soč ton AC papirja. Proiz- vodnja Aera bo lahko torej v celoti poikrila domače po- trebe, del pa bo ostal še za izvoz. Po pogodbi z licenč- nim partnerjem bodo morali njim prodSati 26 do 30 od- stotkov proizvodnje, izvažali pa bodo AC papir lahko v dežele vzhodne Evrc^ in v dežele v razvoju. BRANKO ST.AMEJCIC kozjansko ^^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ustanovljen odbor za hitrejši razvoj smo otresli teženj, da mora- jo vse nove zmogljivosti sta- ti v neposredni bldžini starih oziroma v obstoječih tovar- niških plotih. Čeprav je to razumljivo, pa je pogostokrat neracionalno. Stari tiiadicio- nahii industrijski centri 30 že zasičeni. Ni več dovolj de- lavcev, vprašanje je tudi eko- logija in taiko naprej. Doseženo stanje in načrti, katerih uresničitev bi Ic še pogloibila raizidke med bolj in manj ftizvitimi območji Slo- venije, zahteva rešitve. Nuj- na je disperzija novih naložb na manj razvita območja, kjer so rezerve delovne 3ile še velike. To je tudi edina možnost, da kar najbolj za- vremo procese migracije ozi- roma doseljevanjia pre^bival- stva v obstoječe industrijske centre, saj njihova infra- struktura, družbene službe, uslužnostne dejavnosti, stano- vanjska izgradnja, komunala itd., ne prenesejo več tako hitrega do«eljevanja. Ob preusmeritvah gospo- darstva je v prihodnjem ob- dobju nedvomno ena osnov- nih nalog v zagottavlja- nju skladnejšega regionalne- ga razvoja Slovenije. Z dru- gimi besedami povedano, tre- ba je poskrbeti za fiitrejši gospodarski razwj manj r'^- vitih območij Slovenije. V Celju so zato pred dne- vi us^tanovili odbor gospodar- ske zbornice za hitrejši go- spodarski razvoj Kozjanske- ga. Odbor, v katerem je dvajset članov, bo imel pred- vsem nalogo, da daje neneh- ne iniciative za gospoc^rstke naložbe na Kozjanstkem. Milovan Zidar, republišiki sekretar za kmetijstvo, ki je prisostvoval ustanovni seji odbora, je ob tem menil, da delo ne bo lahko. Večina go- spodarskih naložb, ki so pla- nirane v srednjeročnem nla- črtu razvoja republike je namreč prostorsko pogojenih, večina že tudi lociranih. Tu- di v tem obdobju se še ni- drugi strani so pogoji za naložbe na nerazvitem območju izredno dobri. Vse delovne organizacije, ki se bodo odločile za naložbe na manj razvitem območju ima- jo precejšnje davčne olajša- ve in velike kreditne ugodno- sti, ki so opredeljene v druž- benem dogovoiru o pospeše- vanju skladnejšega regional- negia razvoja Slovenije, žal pa še vedno ugotavljajo, da se organizacije združenega dela teh ugodnosti ne poslu- žujejo. Novousitanovljeni odbor za hitrejši gospodarski razfvoj Kozjanskega čakajo torej iz- redno zahtevne in težavne naloge. Dvaj,se.tčlansiki odbor, ki ga vodi direktor Topra Marko Jezemik, ima torej pred se- boj trdo delo. ^iladejamo pa se laliko, da ga bo dobro opravil in tako prispeval k hitrejšemu razvoju Kozjan- skega. BRANKO STAMEJCIC laško izvršni svet razpravljal o lanskih izgubah Čeprav v laški občini te- meljnih organizacij združene- ga dela, ki so lansko leto siklenile pos.lovanje z izgubo nd veliko, saj je med njimi le šeist »zgubašev«, vendarle njihov poslovni rezultat vzne- mirja vso občino. Najbolj kritično je v Volni, v kolekti- vu, ki šteje le še manj kot 400 delavcev, saj jih je mnogo delovno organizacdoo že za- pustilo in, ki še vedno išče izhod iz žagate pa tudd kaJiO pokriti več kot 25 milijonov dinarjev izrabe v preteklem letu. Neka.i upanja za letos jim sicer daje ugotovitev, da so lansko leto svojo proiznrod- rnjo v glavnem prodali, a kaj ko jih tarejo zaloge blaga iz prej-šnjih let. V kolekti\ni so sdcer izsdelali sanacij sto pro- gram po katerem bd proiz- vodnjo pireusmeriild, a ni tr- dnega zagotovila, da bo nova proizvodna usmeritev resnič- no rešila Volno iz več let tra- jajočih zagat. Letos še kar na- prej proizvaja.jo tkaniine, po načrtu bodo iadeilald okoli 600 tisoč kvadr. metrov, pa čeprav nimajo nikakršnih zagotovil, da bodo izdelke tudi lahko prodali. Pa tudi sicer se tej organijza.cijd v laški občini ne obetajo najboljši časi. Tudi za novo proiz\'odnjo ne. De- tovni kolektiv so zapustili šte- vilni delovno sposobni delav- ca, _ ki so sd mio-gH delo pois- kati drugje, ositalo pa je pre- cejšnje število invalidov in delovno manj sposobnih de- lavcev. Samo s temi pa nove prodzvodnje ne bo mogoče pričeti. Za gospodarstvo laške ob- čine je zjnačilno, da sta-oški proiznrodnje hitreje naraščajo kot celotni dohodek. V strak- turi celotnega dohodka gos- podaiPstva je lansko letjo na prodzTvodne stroške odpadlo že 73 % in le 27 % je bdlo dohodka. Pred petimi letd je bii ta odnos bolj ugoden, saj porabljena sredstva niso mno- go presegala 60 %. To kaže na t)o, da stabilizacijski napora tn prizadevanje stroškov pro- iizvodnje niso obrodila pri- mernih sadov. Zlasti ne v or- ganizacijah, ki že več let po- slujejo na robu rentabdJnostd ali celo z izgubo. V teh po- gojih je seveda toliko težje čutiti bremena skupne in splošaie porabe, ki vse bolj pritiska na gospodarske zmož- nosti. Tem bremenom se bo ptrav gotovo težiko odreči, kaj- ti v lašikd občini še pred dese- tima leti niso družbene de- javnosti mogle dohajati nara- ščajočih poitreb. Ce so v zad- njih let.ih, tudi s samopispev- kom in z večjima vJag.-jmji gospodarstva v družbeni raa- voj poskušali slediti družbe-, nim potrebam na področja' izobraževanja, zdravstva, ot-v roškega varstva in drugega, se zdaj visega tega ne morejo odreči. Pospešenega razvoja družbenih dejavnosti pa seve. da tudi ne bodo zanogld. Za.U) je izvršnd svet sklenil pripra- viti za skupščino potrebno analizo stanja na področju go. i^podarstva kot tujdi družbe-' nih dejavnosti, kako le te' poslujejo, kako stabildzaciij. siko raa-najo, piri čemer pa je že zdaj povsem zanesljivo mogKDče rečd, da je izihod iz te zagaite iskati le v pove- čanju prodrjikfcivnosti. Sicer bo gospodarstvu zmanjkalo sape. bojain volk sgp rogaška slatina izgube separacije v negonju Poslovno leto 1976 so na področju gospodarsl(va v šmarstki občini zaključile z iz- gubo tri temeljne organizacije združenega deJa: Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina, Steklarna Boris Ki- drič in LIP Bohor Mestinje. V negospodarstvu ima večje izgube le tozd Zdran^stveni dom Šmarje pri Jelšah. Skupaj znaša izguba po pla- čani realizaciji 13.452.000 din. V izg^ibah vsekakor pred- njači Splošno gradbeno pod- jetje Pfogaška S^latina. Vzro- kov za to je seveda več, vsi pa so tesno povezani med seboj. Dolgo časa je ta de- lovna organizacija biia edina organizacija te vrste, ki je zadovoljevala potrebe v ob- čini, torej je imela na ob- močju občine monopol v gradbenih storitvah. Počasi so na območje šmarske ob- čine začela prihajati tudi dra- ga gradbena podjetja in Splošno gradbeno podjetje je hočeš nočeš moralo pri stati tudi na pogoje, ki so jih postavljali konkurenti. Kljub vsemu so bili renia- bilni in tudi rezultati so bili dobri, čecudi skromni. V letu 1973 se je podjetje odločilo za precejšnjo" investicijo, za katero so takrat vsi menili, da bo visoko rentabilna; gradnjo sejmracdje v Nego- nju. že na začetku so naleteli na teža.^. Elaborat je nam- reč predvidel precej manjše odkope zgornjih slojev zem- lje kot pa so v resnld bili. To je dela v separaciji še podražilo. Gradnja se je za- vlekla in še danes ni konča- na, četudi je separacija ves čas obratovala. Težave so se še povečale, ker material ni šel tja, za kamor je bil po elaboratu predviden, eruptiv- ne kamenine naj bi v celoti bile namenjene za gradnjo avtoceste. To je sodu izbilo dno in separacija je izgubo FK)večevala iz leta v leto, do- kler ni v letošnjem dosegla skoraj miikjairdo starih di- narjev. Ker so del izgube pokrili sami, je trenutno ne- pokritih še okoli 800 starih milijonov. Vzrokov pa je seveda še več. Podjetje proda le pri- bližno tretjino frakcij, tako da ostali dve tretjini ostane- ta neprodani zaradi konku- rence v ponudbi komplemen- tarnih materialov, ki jih upo- rabljajo za nižje sloje pri gradnji cest. I2^be delovna organizaci- ja ne bo mogla kritd sama, storila je, kar je bilo mogo- če. 2^to se prav v teh dneh pogovarjajo < predstaiviuki Slovenija ceste za integracijo, to pa bi jim odprlo pot do najetja kredita pri Ljubljan- ski banki za kritje izgub. Ce do združitve ne bo prišlo, bodo uvedli sanacijski posto- pek, odpira pa se še možnost integracije z Ingradom. Skratka, rešitve sicer so, tu- di sanacijski program je pri- pravljen, vendar bo treba prej kot kdajkoli iskati re- zerve tudi zmotraj delo\Tie organizacije. Mnenje mnogih je, da bi se veliko dalo pri- dobiti prav z boljšo organi- zacijo dela in pa predvsera z discipiino in strogo kon- trolo dela v separaciji. Sanacijski program, za ka- terega pa nekateri menijo, da ni dovolj precizno izde- lan, odpira nove možnosti. V delovni organizaciji menijo, o tem so že nekajkrat zad- nje čase razpravljali, da ob- staja več rešitev, kako rešiti separacijo, na katero je ve- zano precej delavcev. Po prvi varianti naj bi se- paracijo ukinili ali prodali, po drugi naj bi delala samo v primarnem izkoriščanju, torej naj bi proi2!vajala le nasipne materiale, najugod- nejša pa bi bila seveda tretja varianta, namreč da bi sepa- racija dedala s polno zmog- ljivostjo, to pa bi lahko le z modernizacijo, odnosno z dokončanjem del, kar bi se veda terjalo najprej pokritje izgub. Na zboru delovnih ljudi so se odločili, da bodo delali po drugi varianti, hkrati pa so sprejeli še vrsto ukrepov in sicer za i>ovečanje pro- duktivnosti, izboljšanje polo- žaja na trgu, za znižanje pro izA^odnih stroškov, uvajanje sodobnih metod dela, boljše izkoriščanje delovnega časa in izkoriščanje kapacitet. od septemb-ra imajo 90 "/• osebne dohodke. Na zalogi imajo le optimalno količino materiala, zastoje zaradi oK' var na strojih, ki jih ni mo^ popraviti v krajšem času, od pravljajo tako, da jih naja mejo. Po vsej verjetnosti W pripravljenost pomagati po kazalo tudd šmarsko gospo darstvo, saj je skorajda mogoče predvidevati, da podjetje izpostavili še kritih nejšim trenutkom, kot jih ^ preživlja. Ker so pogovori predstavniki Slovenija ces že dosedaj ugodno potekaJ (čakajo le še na referendum o združitvi), so v Splošne^ gradbenem podjetju kljub ^ ostrenemu položaju optifl^ sti. Optdmdisti, ks, žal, šele ^ daj vedo, kako je, kadar tet voda v grlo. MILIEMKO STRAiSP steklarna rogaška: izgube porav- nali sami Med tiste delovne orga- nizacije, ki lanskega leta niso zaključile pozitivno, spada tudi Steklaima Bo- ris Kidrič Roga.ška Slati na. Vzrokov za to je več: neplačana realizacija v vi- šini 1.355.274 dinarjev, zmanjšanje zalog gotovih proizvodov za 3.547.000 v decembru in s tem tudi poravnava vseh stroškov, ki so bili vezand na zalo- ge, novi predpisi, ki dolo- čajo, da zaloge ne smejo vsebovati režiijskih stro- škov ter zastoji v prodaji zaradi visokega odstotka prometnega davka (47 %), ki pa se je v januarju letos znižal na 31 %. Sem- kaj velja prišteti tudi skromno ali vsaj premajh- no stimulativnost izvoza. V velikih primerih je pod- jetje izvažalo pod lastno proizvodno ceno. Izgubam slednjič botruje tudi ve- lik porast stroškov mate- rialu, medtem ko se cene nekaterih proizvodov niso spremenile že dve leti. Zaradi nastalega polo- žaja so v Steklarni po- ostrili kontrolo kvalitete in uvedli nov sistem, še varčne je izrabljajo mate- rial in bolje izkoiriščajo delovni čas, odpadne su- rovine pa bodo zmamjšali za 33%. O izgubah so v delovni organizaciji razpravljali v samoupravnih organih po vsakem periodičnem obra- čunu in z njimd delavce tudi natančno seznandild. Steklarna bo izgubo po- krila iz rezervnega sklada. MTLENKO STRAŠEK §t. 14 — 7. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 PROMET V LAŠKEM Debro pri Laškem. Tu čez naj bi bil zgrajen prvi del obvoznice skozi Laško, ki bi za silo rešil problem prevoza surovin in blaga v Rečico, kjer je v zadnjih letih zraslo več novih industrijskih objektov. Foto: J. KR\;iOVEC turizem DELAVNA DRUŠTVA plenum celjske turistične zveze ocenil delo Plenum Celjske turistične Bveze. Bil je to delavni se- stanek a oceno lanskoletne dejavnosti in sprejemom de- lovnega načrta za letos. V Ivsakem pogledu plodno in uspešno delo, četudi stoji na j fetih amaterskih temeljih. Se ; pravi na dobri volji in pri- ; !WevnQSti turističnih delav- I cev v krajih in seveda pri j Celjski turistidni 2;vezi. To je 1'okolnost, ki bi je ne smeli prezreti. Sicer pa se je Celjska tu- ristična zveza tudi naj- bolj uveljavila v pospeševa- nju turizma na sploh, v in- formacijski, propagandni in koordinacijski dejavnosti. Delo v društvih je bilo plodno, uspešno, niavzlic teža- |vam, ki so jih imela. Po iimenju Celjske turi,stične tveze je bilo celo boljše kot leto dni prej. Seveda je to Picupna in povprečna ocena, ti pa ne velja za vse, še ^asti ne za ' osnovno turi- stično organizacijo y Žalou, katere dejavnost je vprašlji- va. Žal, tudi prizfadevanja za oživitev turističnega društva v Radečah niso uspela. Pa tudi razgovori, da bi ustano- vili društvi v Ponikvi pri Grobelnem in Dramljah, za- enkrat še niso rodili zažele- nih rezultatov. Izredno močno pog&vje v dejavnosti Celjske turistične zveze pa tudi društev je skrb za varstvo okolja. Ob- močna zveza se je še pose- bej zajemala za razmaii do- mačega turizma. Znano je njeno opozorilo, da je treba ria tem polju napraviti dosti več. To še predvsem velja za organizacije združenega dela, ki se bodo morale bolj an- gažirati za delavski turizem. Kritična je bila ocena lan- sike turistične sezone, ki je bila po številu nočitev za 6 odstotkov slabšia od sezone v 1975. letu. V celoti je bilo lani po še vedno nepopolnih podatkih na celjskem turi- stičnem območju 800.000 no- čitev (leta 1975 — 852.000). Očitno številke še povedo, da je bilo lana premalo naprav Ij enega na področju turistične propagande, skupnega na- stopa. Kje je kompleksna tu- ristična ponudt^a? In ne na- zadnje, kje je turistična po- slovna skupnost? O njej se je lani veliko govorilo, rezul- tatov pa ni. »Ponavljamo, podpiramo pobudo za usta- novitev turističnih poslovnih skupnosti, želimo pa, da bi bile formirane na realni osno- vi v interesu gostinskih de- lovnih organizacij in naše družbene skupnosti,« so be- sede iz poročila o delu Celj- ske turistične zveze. Ob kritični oceni dela v minulem letu je tudi delovni načrt za letos dobil svojo do- bro osnovo. O njem pa pri- hodnjič. MB celje akcija »uredimo, očistimo in polepšajmo celje« Občinska kom\maln;a skup- ^ost je že sprejela akcijski P^^rt »Očistimo, uredimo in plepšajmo Celje« za letos, ki p nadaljevanje vseh prizade- za ureditev okolja v Ce- in občini. Zato ni na- ^•jučje, če akcijski načrt na- ^ja nosilce vseh nalog. I Tako bo komimalna skup- ^ost zagotovila urejanje jav- zelenih in drugih površin. ^ tem okviru bodo nadalje- 2 urejanjem zelenih po- ob južni vpadnici, ure- ^^^U mestni park, obnovili j^^^tne drevorede, obnovili Ij^^-Tietno in obvestilno signa- Jv^^cijo ter nekatere dotraja- 1 J^'^faltne površine. 1 ''av tako komunalna skup- T;^'' zastavlja letos izgradnjo postaje ter uredi- ^^ prometnega' napajanja v Zidanškova ulica, tng in Prešernpv^d, V ponedeljek se je začela tudi akcija za odvoz večjih odpadkov, ki bo predvidoma trajala vse do sredine junija. (Kako pa je s staJnim odvo- zom večjih odpadkov in po- določertfa mesta? Opomba stavljanjem kontejnerjev na uredništva.) Stanovanjska skupnost bo v mejah razpoložljivih mate- rialnih sredstev poskrbela za obnovo dotrajanih pročelij hiš in prav tako za zame- njavo dotrajanih odtočnih žlebov. Izredno široko je zastavlje- na očiščevalna akcija ki za- jema praktično vse od hiš- nih svetov do delov.iih orga- nizacij, zas&bnih lastnikov hiš, ustanov in drugih. Ta akcija nudi tudi lepe, prilož- nosti za dobro: delo komunal-, nih .komisij .pni, krajevniti skuprf^o^tiiiv;,. . .. In potem obnovia posod za smeti (tudi to je stalna na- loga kolektiva Jarmih na- prav!) V programu ima pomemb- no mesto 0'bčinska straža, zlasti da dosledneje ukrepa proti tistim, ki se ne udele- žujejo takšnih akcij in zane- mlarjajo varstvo okolja. Program prav tako opozar- ja na nadaljevanje del pri urejanju okolice Cinkarne, zatem okolice Javnih skladišč in železniške tovorne posta- je v Čretu. Prav tako bo tre- ba urediti prostor med Čo- povo ulico in poslovnimi po- vršinami Nivo, Ceste-kanaliza- cije in Ingrada. Tudi okolici dvorane Golovec bo treba po- svetiti vetf pozornosti. Skrtak^, dcvplj pobud in dovolj nalog zi ,vse M. BOŽIČ območje delovno gradivo za usmerjeno izobraževanje Ni naključje, če so letna poročila Okrožnega sodišča. Občinskega javnega pravobra nilstva, Občinskega javnega tožilstva Celje ter Družbene- ga pravobranilca samouprav- ljanja Celje in Velenje spro- žila na zadnji sejd sveta ob- čin celjsk^a območja živah- no in aktualno razpravo. Saj je šlo za dejavnost sodišč pri preprečevanju nezakonitosti ter za i25>olnjevanje ustavnih nalog v minulem letu. V tem pa je ocena kaznivih dejanj, njihovih vzrokov in podobno dobila širše obeležje pa tudi vprašanje, kaj moramo in kaj lahko napravimo, da bo teh primerov manj. In nada- lje, kako ocenjevati okolico, kjer se takšna dejanja doga- jajo? Mar si ne zasluži do- ločene družbene kritike? Sicer pa čaka občinska in okrožno sodišče v Celju pre- obrazbena pot, ki bo terjala rešitev mnogih vprašanj, tudi kadro-vskih, prostorskih in pKKiobno, Posebno družbenopolitično oceno pa biodo morale dobiti tudi težnje po formiranju družbenih pravobranilstev sa- moupravljanja v nekaterih občinah, tembolj, ker je do- sedanje timsko delo pri usta- novi v Celju, ki dela za več občin, potrdilo izredne pred- nosti. Svet občdn je nadalje potr- dil delovno gradivo o sred- njeročnem programu usmer- jenega izobraževanja. Spričo tega je tudi menil, da naj bi šlo zaenkrait le v ožje, spe- cializirane razprave, saj je še odmaknjen tisti čas, ko bomo lahko govorili o osnut- ku ali celo predlogu progra- ma To tudi zaradi stalno menjajočih se republiških sta- lišč do tega pomembnega družbenega vprašanja. Sicer pa je že prva razpra- ^■a na seji sveta občin celj- skega območja potrdila upra- vičenost zavzemanja občin, da dobijo v tej preobrazbi do- ločan canter za usmerjeno izobraževanje. Prav tako bi v uresničevanju te naloge ne smeli pozabiti na obstoječe stanje, kar še posebej velja za kmetijsko področje. Ra- zen tega se nehote E>ostavlja vprašanje, ali je ta načrt realen, ali je v skladu s sred- njeročnimi programi razvoja občin in ne nazadnje, kaj bo reklo na vse to združeno delo, ki mora dati odločilno besedo. Tako imenovana specializi- rana razprava o srednjeroč- nem programu usmerjenega izobraževanja bo tekla do konca prve polovice letoš- celje: dijaki v ljubljanski operi Prejšnji teden so si dijaki celjska gimnazije cgledali predstavo »Traviate« v ljub- ljanski operi. Ekskurzije so se udeležili dijaki prviii in drugih letnikov. Opera je bi- la dijakom zelo všeč. Pred predstavo so si ogledali še ljubljanske zanimivosti. Razridne skupnosti so se ves prejšnji teden pripi^^avlja- le na seje, ki so bile v po- nedeljek in torej. Vsak raz- red je povabil nekaj profe- sorjev in skiupaj ,so se pogo- vorili o problemih, ki nasta- jajo pri pouku. Ž. OILENŠEK njega leta, nakar naj bi pri- šli do osnutka, ki bo sed v širšo javno razpravo. CLuii sveta občin celjskega območja so tudi potrdili osnutek samoupravnega spo- razuma o dodatnem združe- vanju sredstev za prekvalifi- kacijo, uvajanje in zaposlitev delavcev v primerih, ko nji- hovo delo zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov ni več ix>trebno, čeprav so ob tem menili, da bi morali vprašanje reševati po sistem- ski poti in v okviru republi- ške solidarnosti. V vsakem primeru pa gre za ekonom- ska in socialna vprašanja, za delovnega človeka. Tudi o tej pobudi bo najprej stekla raz- prava v občinah. Na podporo je naletel pred- log celjskega izvršnega sveta o ustanovitvi območne samo- upravne interesne skupnosti za preskrbo prebivalcev in v njenem okviru tudi rizičnih skladov. Ne glede na to bo- do o njem razpravljali iz- vršni sveti občinskih skup- ščin in šele zatem bo ko- misija za družbenoekonomske odnose pri svetu občin pri- pravila dokončen predlog za rešitev tega vprašanja. Pi>ročilo komisije aa var- stvo okolja pri svetu občin pa je opozorilo, da bi mo- rale ne samo pri lavranih svetih občin, marveč prav ta- ko v krajevnih skujmostdii delati komisije za varstvo okolja. Občinske bd morale imeti tudi večji vpliv pri odobravanju lokacij in daja- nju dovoljenj za gradnjo no- vih objektov. Prav tako so se odločili, da naj bo drugi teden v matju »teden čdisto- če«. M. BOŽIČ ČEIC - PLAČILNO SREPSTVO Ko teče beseda o tekočiii računih in čekih, kar v-se z veliko za-vzetostjo uvaja celjskia podružnica Ljubljanske banke, se nehote pojavlja vprašanje: kakšna je razlika med čekom in de- narjem, kaj in kje lahko imetnik te- kočega računa plajča s čekom celjske podružnice Ljubljknske banke. In tudi zdaj v odgovoru stara re- snica. Ra.zlike pravzaprav ni. Cek je namreč zakonito plačilno sredstvo v vsej .Jugaslaviji. Pravilno izpolnjen ček ima vrednost denarja. Razlika je to- rej v tem, da je bankovec, na primer, za deset dinarjev, vreden vedno le de- set dinarjev, ček pa je v določenih mejah mogoče >K>vrednotiti« po želji oziroma potrebi. Za čeke, ki jih dobite kot imetnik tekočega računa pri celjski podružni- ci Ljubljanske banke, velja pravilo, da vsot, manjših od 30 din, nanj ne gre vpisovati. Večjih od 1000 din pia tudi ne. Ce hočete plačati nekaj, kar stane manj kot 30 din. bo porebno .seči po gotovini, če stane več kot lOOO din pa bo treba napisati več čekov. Torej, za vsoto, ki ne presega 2000 din dva čeka, za vsoto, večjo od 2000 din, tri čeke in tako naprej. Na en sam ček lahko dvignete več kot tisoč din gotovine samo v enoti, kjer vodijo vaš tekoči račun. Ker ima ček enako plačilno vrednost kot de- nar, ga morajo .sprejeti kot plačilno sredstvo povsod v družbenem sektor- ju, kjer bi sicer plačali z gotovino. Torej, v vseh trgovinah, tudi na ben- cinskih črpalkah. 5 čekom lahko pla- čate dtivek. poravnate mesečne obvez- nosti pa tudi prometni prekršek, se pravi kazen zanj. Da pa ček velja, mora biti pravilno izpolnjen. Ce niso na njem napisani vsi potrebni podatki, je neveljaven in ga banka ni dolžna vnovčlti ali sprejeti kof plačilno sred- stvo. Na čeku mora biti s pisalnim stro- jem, črnilom ali kemičnim svinčnikom razločno napisan kraj in datum izda- je čeka, znesek mora biti napisan s številko in besedo, razločno pa je tre- ba napisati tudi komu je namenjen C'e plačate na primer »Nami«, je treba napisati »Nama«, če pa dvignete le gotovino v poslovni enoti celjske po- družnice Ljubljanske banke, pri dru- gih bankah ali SDK, pa je trebla na- pisati, da je ček namenjen vam in za- to v rubriko »upravičenec« napišete »meni osebno«. Celjska podružnica Ljubljanske ban- ke izplača vsak pravilno i23polnjen ček ne glede na to, aLi ima kritje ali ne. Tisti, kateremu s Čeko.Ti plačate, pač ne moro vedeti, ali imate v banki de- nar ali ne. Zato pa je izdajanje Čekov brez kritja kaznivo dejanje. Včasi'h se zgodi, da človek ček na- pačno izpolni. Kaj tedaj? Nepravilno ali nepopolno izpisan č«k še ni denar. Na vsak način pa je dokument in ga je zato treba vrniti poslovni enoti celjske podružnice Ljubljanske banke, kjer imate svoj tekoči račun. Tako bodo vaš nepravilno napisan ali ka- ko drugače poškodovan ček izpisali iz seznama vaših čekov. Ce pa izgubite izpolnjen in podpisan ček. je treba izgubo prijaviti na občinskem sodišču Ta potem uvede postopek za amorti zacijo čeka. Tedaj, ko odpirate tekoči račun, lahko zahtevate od banke, da vpiše v vse dokumente tudi podatke o osebi, ki jo želite pooblastiti, da poleg vas razpolaga s sredstvi na vašem teko- čem računu. P::obMščena oseba, po- oblastite jo lahko tudi pozneje, ko že imate tekoči račun, lahko povsem sa- mostojno razpola.ga z vašim denarjem, ne more pa tekočega računa zapreki Tega bank^ zapre le na vašo pismeno željo. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 14 -- 7. april 197^ sarajevski zapis „MOSKA ZADEVA" V ŽIVO DELJENA MNENJA POTRJUJEJO NEGACIJO EKSPERIMENTA v torek se je v Saraje- vu končal 18. festival ma- lih in eksperimentalnih odrov Jugoslavije. Celjani so nastopili z Moško za- devo. Pred gledališkim ob- činstvom, ki zvesto sledi vsem jugoslovanskim gle- dališkim manifestacijam, se je že četrtič odprla pred- stava Franca Xaverja Kro- etza. Prvič smo ga v Jugo- slaviji gledali prav v Sara- jevu z istim delom v izrved- bi gledališča iz Darmstad- ta. Drugo so-ečanje s Kro- etzem je bdlo Kmečko dvo- rišče na Bitefu, tretjič pa je Moško zadevo režiral v Ateljeju 212 Ljubiša Ris- tič, ki je to delo postavil tudi na celjski oder. Gre torej za tri Moške zadeve, avtorja, ki predstavlja so- dobno temo evropskega gledališča in ki je koreni- to zakoračil v jugoslovan- ski gledališki prostor. Gle- dalci abonmajev celjskega gledališča so se seveda s Kroetzem srečali prvič. Temu primerne so bile tudi reakcije, kyer ni bilo moč govoriti o jezikovnih pregradah. Pri tem misli- mo največki-at na govorje- no besedo, čeprav se gle- dališka govorica dopolnju- je tudi z drugimi izrazni- mi sredstvi (prostor, sce- na, svetloba, glasba, giba- nje) in govorimo o gleda- lišikem jeziku kot celoti. Vprašanja in odgovori Celjska predstava je v Sarajevu vzbudila nemalo zanimanja, saj ime Slo- venskega ljudskega gleda- lišča pomeni v vseh več- jih jugoslm-anskih gleda- liških centrih sodobno predstavo, pomeni svoje- vrsten dialog med reži- serjem in občinstvom, se pravi med predstavo in občinstvom, režiserjem in igralcem. Nedvomno je Moška zadt"va izredno za- nimiva gledališka predsta- va, pri kateri ne moremo govoriti o eksperimentu. Vsaj pri nas smo se nam- reč navadili, da eks-peri- ment fx)metu nekaj nega- tivnega, ne pa kot bi bi- lo normalno, da ga pojmu- jomo kot sesta\'ni del us- tvarjalnega procesa. Moš- ka zadeva je razkrila pred sarajevskim občinstvom več problemov, postavila je več vprašanj kot je bi- lo možno dati tudi samih odgovorov, čeprav je to tudi paradoksalno. Odveč bi bilo zgubljati besede o sami strukturi predstave, saj jo naši bralcd !e poz- najo, pa tudi vse sloven- ske gledališke kritike so ji posvetile precejšnjo pozor- nost. Vmdmo se raje v Sa- raijevo, kjer sta bili v no- vem lutkovnem gledališču (z normalnim odrom seve- da), dve predstavi. Prva je bila bolj v zabavo štu- dentom beograjske gleda- liške akademije, ki so se izživljali v posameizsnih do- godkih na odru in se v bis- tvu niso zavedali, da bodo juftri sami postali delovni tovariši odlične Jane Smi- dove in Mira Podjeda, ki sta sarajevski gledališki oder dovršeno obvladala in zato žela priznanje vseh, ne glede na poglede na predstavo kot celoto. Svoboda govora Ranko Dugaševič, stroj- ni inženir: »Ne vem, kaj bi rekel. Takšna predsta- va zahteva od gledalca precej angažiranja, toda meni, kot delovnemu člo- veku, to v gledališču ni potrebno.« Tale stavek pra\'zaprav ne potrebuje posebnega komentarja, ob njem pa je treba reči le- to, da po zaslugi odpr- tosti našega gledališča, ta- ko poklicne hiše kot pri- zadevanja amaterskih an- samblov za pridobivanje in vzgojo gledališkega ob- činstva, zagotovo lahko upamo, da bi bilo takšnih izjav pri nas zelo malo ali pa sploh nobene. Za nimiva je tudi izjava Stan- ka Bogojeviča, igralca: »Pred tremi leti sem na istem festivalu gledal nemško predstavo in sem na polovici odšel iz dvo- rane. Danes sem iz rado- vednosti ostal do konca, pa nisem našel opravičila za to, čeprav zelo cenim delo obeh igralcev.« Sporočilo molka Kakšen je Kroetzev je- zik? Nedvomno govori tu- di molk. Besede so skope m potrjujejo tri možnosti: Marta in Oto si nimata kaj povedati, si ne znata ali nočeta, ali pa z mol- kc«n povesta več kot bi si- cer z grm;wao besed. Ta jezikovni kolaž je režiser Ljubiša Ristič prevedel tu- di na sceno s pomočjo te- me in svelobe. Tudi ko je na odru tema, igralca ne hitita, ampak opravlja- ta svoje delo normalno kot to pač zahteva ritem pred- stave. Tudi v temi se iz- govarjata, se slačita in ob- lačita. Nehote se spomi- njam trenutka, ko mi je v Centralu ob dveh zjut- raj rekel operativni direk- tor festivala Branko Stetfa- novič, da sicer tisti dan na videl predstave, ker je šel v Zagreb ix) eld;^ Deutsches theatra iz Berli- na, ampak je videl pred- stavo že v Novi Gorici in rekel: »Vaši so se odločili igrati tudi v temd in z malo besedami. Veliko si upajo, predvsem pa vedo kaj delajo. Za take kora- ke je p>otrebno veliko po- gtmia, in to je vaša pred- stava tudi potrdila.« Oh, ta jezik Miro Po^ed: »Mislim, da je jezik velika prepre- ka. Najbolje smo predsta- ve imaU u Jesenicama i na Bledu, zato što je Jana iz Jesenica, a ja sa Bleda. Privatni život čoveka i u najtragičnijim situacijama traži himior, tako smo i mi išli za tim, da se u naj- težim situacijama smije- mo.« Te besede je izi-ekel Mi- ro Podjed na rjizgovoru ob okrogli mizi v skenderij- skem Collegium artisU- cum. Jana Smidova pa je dodala: »Moti me tcv, da kadar omenjajo igralce, posebno še iz celjskega gledališča, da govorijo o enituziazmu. Mi smo pro- fesionalci, pa je normalno, da je pri našem delu tudi entuziazem. Toda bistven je profesionalen odnos do dela. Predstava je zame iz- redno težka, toda imam jo rada in tudi delo z Lju- bišo Rističem je bilo zelo zanimivo, zame pvoučno in predvsem prijetno.« Kdor je gledal Tumor in aiaj Moško zadevo, spo- znava v obeh režijah gle- dališkega režiserja, ki se zelo podrobno ukvarja z igralcem. Povsem logično se za- stavlja opazovalcu vpraša- nje, zakaj tolikokrat isti avtor in isto delo. Poglej- mo mnenje znanega teatro- loga iz Zagreba Dalibora Foretiča: »Ne preseneča me, če je Ristič naredil niojne premike, toda to ni eksperiment. To je ne- kaj, kar je povsem gleda- Hško normalno. Zato se sprašujem, kako obvlada- ti to Kroebzevo dobesed- nost. Vsakič ob novih ver- zijah postaja to gledanje bolj dolgočasno. Zares ne bd hotel gledati še ene verzije. Igra je bila dob- ra, reždja je bila dobra in mislim, da je predstava v Celju iffiivala zanimanje pri občinstvu, toda zanje je vsaj provokativna. Me- nim pa, da si ta festival ne bd smel dovoliti takšne- ga raakoSja, da ponavlja informacdjo, ki smo jo dobili pred tremi leti že iz prve roke.« Medobčinski Kroetz in vse ostalo Kakorkoli že, priča Sino pomembnemu dogodku. Zaradi aktualnosti, sredi katerega živi, ki je vzrok in posledica, ki je duša in telo, je dokaz gledališ- kega gibanja, ki negira go- vorice o manipulacijah z igralci, če pa so že, so po njihovi lastni krivdi. Cu- li smo, da je tudi po- svet o igralcu na eksperi- mentalnem odru, ki je bil v petek, iZ2!'v-enel v praz- no. Verjetno ravno za- radi odnosa do lastnega dela v procesu samouprav- nega razvijanja in utrje vanj a odnosov in dela ▼ vseh naših gledališčih. Slovensko ljudsko gle- dališče v Celju je ob svo- jdh skopih kadrovskih in materialnih možnostih do- kazalo, in to ne prvič in ne zadnjič, kako se lahko kljub vsem težavam izpol- njiijejo družbene norme, zrcaljene v odnosu do sprememb in življenja te družbe, ki hoče gledališ- če, ga živi in uživa. Z vztrajnim delom, dosledno študijo repertoarja in iz- vedbe posameznih del, pod drobnogledom sociološke- ga, psihološkega opazova- nja in tehtanja, nastajajo predstave, ki so del naše- ga vsakdanjega delovnika, so torej čisti gledališki dokumentarci, nič čudne- ga torej, če so mnenja de- ljena, tako kot so mnenja deljena o vseh drugih stvareh, ki se nas dotika- jo. Delovni uspeh celjske- ga gledališča je pomemben kljub številnim vpraša- njem selektorju, zakaj ni nobene predstave na festi- valu tudi iz Ljubljane — pa ne gledano iz pored- ne zavisti, amipak s sta- lišča ustvarjalnega pristo- pa, ki bi moral biti na umu predvsem tistim, ki skuša- jo v okviru republike izob- likovati določene kriterije in tako imenovane stan- darde v kulturi. Sevela bo tukaj morala dobiti bit- ko samoupravljalska za- vest vseh delujočih na kul- turnem področju, vsaj do te mere, da bi ne dobili popolne podpore tisti, ki hočejo z zmedo in tako imenovanimi kriteriji neka- terim kulturnim ustano- vam zagotoviti varno stre- ho nad glavo, iie glede na to, kaj se v njih dogaja. Nič čudnega torej m, če tjudi v letošnjih načrtova- njih ostaja celjsko gleda- lišče merjeno kot občinsko ali vsaj medobčinsko, pa čeprav bo že letos pred- stavljalo na Sterijdnem po- zorju slovenski gledališki delež že devetič, ozirorna 3. zapored. Zato gledamo sodelovanje Celjanov na le- tošnjem 18. festivalu ma- lih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu kot us- peh, ne glede na nekatere ugotovitve, da je letošnji sarajevski spored bil ne- srečno izbran (selektor Branislav Mdloševič iz Be- ograda) in da so bile sko- raj bolj pomembne spre- mne prireditve tega festi- vala, ki po svoji vsebini zelo nazorno in dovolj od- mevno ponazarja in opo- zarja na jugoslovansko, predvsem sodobno gledali- ško problematiko. DRAGO MEDVED ■\liro Podjed in Jana Sniidova med pogovorom JUTRI PREMIERA V GLEDALIŠČU B. BRECHT: Jutri, v petek 8. aprila, bo v Slovenskem ljudskem gledališči Celje premiera komedije »Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti« velikega evropskega klasika Bertolta Brechta v režiji' Francija Križaja. Sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič, kostu me Milena Kumarjeva, glasbo je napisal Paul Dessau, aranž ma pa Edi Goršič. Nastopil bo ves ansambel. Na sliki Jane; Bermež v vlogi Mattija in PavleJeršin v vlogi Puntila. KAJ GLEDAMO NASLEDNJA POSTAJA GREENVVICH VILLAGE To je delno avtobiografski film ameriškega reži- serja Paula Mazurskega in je nedvomno eno najbolj svežih, zanimivih ter vedrih filmskih del zadnjih let. Na zelo dober odmev je naletel tudi letos, ko je bil prikazan na FEST. Film govori o mladeniču, ki zapusti svoj dom in se preseli v boemsko četrt Nevir Yorka, znani Green- wich Village. Tu želi uresničiti svoje .sanje in postati igralec. Mladi dvajsetletnik, ambiciozen in poln hu- morja, se priključi boemski skupini sebi podobnih. Kdorkoli bi lahko bil: mlad pravnik, zdravnik, ekono- mist ali igralec. Njegovi problemi in želje so težave in upi vsakega mladega človeka, ki stopa čez prag od- raslosti v svoje življenje. Prav zato je to odličen film D mladeniču, ki stopa na svojo življenjsko pot. Hkrati pa je tudi pravi spomenik znani mestni četrti, v ka- teri se je rodila in rasla vrsta znanih imen ameri- škega sveta zabavišč in umetnosti. Režiser je odlično pričaral atmosfero Greenvvich Villagea v petdesetih letih, bare in domače zabave, odličen jazz, ozke uli- čice in poskuse mladih, da se iz brezimnosti prebijejo v oboževani svel show bussinessa. Paul Mazursky za svoj film ni izbral zvenečih igral- skih imen. Nastopila pa je cela vrsta obetavnih igral- cev, o katerih bomo nedvomno še slišali. Predvsein velja to za Lenny Bakerja, ki je navdušil v vlogi mla- deniča, ter za Eleen Greene, ki je naravnost never- jetna v vlogi matere. Res odličen film, ki ga ne kaže zamuditi. BRANKO STAMEJCIC V VSAK DOM NOVI TEDNIK §t. 14 — 7. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 slovenščina v javnosti LESLAVISTI? JE NAŠ JEZIK LE NJIHOVA SKRB Celjsko slavistično društvo ge je z vso resnostjo lotilo naloge o slovenščini v javnos- ti, katero vodita republiški odbor slavističnega društva in RK SZDL Slovenije. Med ostalim so v Celju že nekaj- Icrat sklicali posvetovanje o jeziku ekonomsko propagan- dnih besedil. Povabili so pro- pagandiste iz tridesetih de- lovnih organizacij in seveda tudi slaviste. Zal so prišli samo slavisti. Ker je bilo predavanje s posvetovanjem že nekajkrat odloženo, so se učitelji slovenščine kar sami seznanili z mnogimi zanimi- dnih besedil. Mojca Utroša s pedagoške- ga centra Celje se ze več let strokovno ukvarja z jezikom reklame in vseh ekonomsko propagandnih besedil, zato je bila najbolj usposobljena za to, da slavistom in propa- gandistom razgrne jezikovne probleme s tega področja. Besedila je klasificirala p>o vsebini, opozorila pa je na mnoge jezikovne probleme,.ki rušijo osnovna načela o ra- bi slovenskega knjižnega jezi- ka. Učitelji slovenščine so sicer iziazili ogorčenje nad takim nasiljem nad jezikom, a se strokovno niso mogli nič pogovarjati s tistimi, ki nasilje nad jezikom ix>čnejo, saj jih ni bilo na posveto- vanju. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali je skrb za funkcionalen slovenski jezik, dostopen vsakomur, komur je namenjen, res skrb sa- mo učiteljev slovenščine, ali pa je to morda skrb vseh uporabnikov jezika. Odgovor je seveda samo eden: skrb za slovenski jezik je stvar vseh uE>orabnikov jezika, stro- kovno pa so za to najbolj usposobljeni slavisti. Iz te- ga izhaja fcudd dejstvo, da je Socialistična zveza kot naj- širša družbenopolitična orga- nizacija ix>budnik in vodja javne razprave o i -ovenščini, slavistično društvo pa je stro- kovni vodja akcije. Ker želimo, da bi se javna razprava o slovenskem jeziku odvijala tudi preko Novega tednika, se naj vsi, ki čutijo jezikovne probleme, javljajo za rubriko Slovenščina v jav- nosti. JOŽE LIPNIK so jam spregovorili o bodo- čem poklicu in pokazali fil- me, kako bo njihovo delo po. tekalo. V jeseni, torej z no. vim šolskem letom, bodo oid- prli dva nova oddelka, ki naj bi sprejela okoli 50 mladih. Kovinarska poklicna šola v Zrečah je zametek bodočega centra usmerjenega šolstva. V prvi fazi sta že dva oddel- ka (45 dijakov), ki delujeta v obnovljen^ stari šoli. Do jeseni (druga faza) bodo zgradili ob šoli še strojne de. lavnice, ki naj bd omogočile še boljši pouk in kasnejši boljši kader. Delavnice bodo montažnega tiipa, z gradnjo so začeli, vse skupaj pa bo stalo okoli .300 miliijonov din. Brez dvoma bo to lep pri- spevek k nadaljinjemu prido- bivanju mladih za poklic, ki je v konjLŠki občini še kako potreben in dragocen. To je kovinarski poklic. tv ŽALEC: PRIČETEK NAŠE BESEDE Včeraj so v žalski občim pričeli z letošnjo revijo Na- ša beseda, ki jo prirejata Občinska konferenca Zveze socialistične mladine iz Žal- ca in Zveza kultumoprosvet- nih organizacij. Revija, ki bo trajala štiri dni bo potekala v Grižah. Glede na to, da v glavnem sodelujejo le osnov- ne šole in samo štiri osnov- ne organizacije Zveze socia- listične ml!adine, se lahko vprašamo, kje so mladi iz delovnih oiganizacij. Iz orga- nizacij združeneg^a dela nam- reč iii prišla niti ena prijava. J. V. DAN KOVINARJA Preko sedemdeset mladih v konjd^ki občini se je udele- žilo »dneva kovinarja«, kjer NEOBJAVLJE- NA PARTIZAN- SKA POEZIJA Narodnoosvobodilna bor- ba pomeni vsestranski vi- šek ustvarjalnosti sloven- skega človeka. Marsikate- ro doživetje iz tega časa je našlo svoj izraz v ver- zih. Nastalo je mnogo pesmi. Veliko jih že poz- namo, so pa še vedno ta- ke, ki so iz različnih raz- logov ostale javnosti ne- znane. Slavistično društvo Celje želi pomagati ljub- ljanski univerzi, ki se je lotila velike akcije, zbra- ti in urediti vse neobjav- ljene pesmi iz narodno- osvobodilne vojne. V ta namen vabi društvo vse, ki jih to zanima in lahko pomagajo, na predavanje prof Irene Benedičič. Ne- objavljena partizanska po- ezija, ki bo 12. IV. ob 18. uri v Gimnaziji v Celju. Po predavanju bi se pK)- govorili, kako podpreti to akcijo. KOKARJE: USPELA IGRA Člani dramske sekci- je prosvetnega društva »Franc Finžgar« Kokarje so za kulturni teden pri- pravili igro v štirih deja- njih »Za grunt«. Prvič so jo izvajali 6. februarja. Zaradi velikega obiska so jo ponovili še dvakrat. Odšli so tudi na gostova- nje v Bočno, Luče, Reči- co, Mozirje in v Liboje pri Celju. Delo je režiral A. Venek. Kulturnoprosvetno delo v Kokarjah ima že 50-let- no tradicijo in zato se današnjih uspehov veseli- jo vsi, ki so že tedaj orali ledino na tem področju. FRANC FLERE ŽABE BODO nREGLJALEcc Jutri zvečer bodo v Narodnem domu spet zbrane »žabe«, edini za- bavni orkester na širšem celjskem območju, kjer se bodo glasbeniki predstavili z novim programom. Kon- cert je bil sicer napove- dan že prej, pa je bil za- raai objektivnih težav pre- stavljen na jutri. Novi vodja Žab je France Ka- pus. XII. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CEUU Le najboljši mladinski *borl lahko nastopajo na MLADIN- .SKEM pevskem FESTIVALU. Sest celjskih mladinskih zborov ln\a to pravico. Med šestimi najboljšimi slovenskimi otroškimi zbori, ki bodo peli na otvoritvenem koncertu, sta dva iz Ceijai (OPZ I. osn. šole in OPZ o. š. I. celjskc čete). Na zveznem tekmovanju bosta sodelovala dekUškl zbor PSC-Celje (srebnui medalja MPF 75) in mladinski zbor o. š. I. celjske čete. škoda, da se MPZ I. osn. šole (bronasta medalja .MPF 75), ki ima to pravico, ni prijavil. MESANi MLADINSKI ZBOR GIMNAZIJE — na sliki (zlato medalja MPF 75), bo sodeloval na medna- rodnem tekmovanju, na katerem bodo sodelovali tudi zbori fat Belgije, Bolgarije, CSSR, DDR, Finske, Poljske in ZRN ier zbora iz Maribora in Niša. Na množičnem koncertu pa bodo nastopili mladinski zbori vseh osnovnih šol občine Celje in še 10 mladinskih zborov to celjskega območja. Skupno število pevcev je nad 1000. viii. abonmajski koncert GODALNI JAVDUSIL" DOBER ZAČETEK S SIMFONIETTO W. A. MOZARTA opijski godalni orkester je za letošnji abonmajski kon- cert, oziroma za letošnjo koncertno sezono naštudiral povsem nov, zelo zanimiv in predvsem pester koncertni program. Na VIII. abonmaj- skem koncert.u, ki je bil v sredo 30. marca v Narodnem domu, je orkester pod vod- stvom prof. Valterja Rateja, navdušil že s prvimi takti Simfoniette — W. A. Mozar- ta. Mozart, ki je sicer trd oreh za vsakega glasbenika, seveda če mu hoče stilno priti do dna, je našim celj- skim komomikom zazvenel prav dobro. Stilno je bila simfonija izdelana, stavki — Alegro, Andante in Alegro molto pa tudi nimajo preza- htevnih elementov, ki jim or- kester ne bi bil kos in ki bi lahko razdrobili tudi zvoč- nost orkv^istra. Malce preza- htevni so bili le nekateri stavki ostalih izvajanih del. Predvsem hitri stavki in na- primer Playful pizzicato Sim- ple Simfonie B. Brittna, ki so s svojimi zahtevnimi pasaži, pi22;icati in drugimi instru- mentalnimi elementi kazali, da jim tudi zelo dober ama- terski orkester ni popolnoma kos. Kot je bil Mozart dore- čen je bil Bachov koncert za klavir in orkester v F mo- lu premalo bachovski, solist je bil mladi celjski pianist Hinko Haas. Zelo je navduši- la Otroška simfonija J. Hay- dna, ki je bila resnično izde- lana in tudi mladi učenci glasbene šole so se z otroš- kimi instrumenti vlili v or- kester, kot bi bili stalni čla- ni orkestra Slavka Mihelčiča. Morda so malce modernejše harmoniije delale preglavice intonančnositi orkestra, ki pa je kljub temu zelo vzorno za- ključil. Koncert je ponovno pokazal nenelmo umetniško rast Celj- skega godalnega orkestra, ki je eden redkih tovrstnih ama- terskih ansamblov v Sloveni- ji in celo v Jugoslaviji. Po- kazal je, da lahko tudi ama- terski instrumenti pričarajo publiki visok umetniški uži- tek ob glasbi Mozarta, Bac- ha itd. Ob tem je samo še želeti, da tujdi ta naš orkester pridobi še več svojih ljubi- teljev, ki bi glasbenike še bolj spodbujali. R. V. LJUDSKA PROSVETA NA OSREDNJEM KOZJANSKEM - 1945 - 1955__ Kulise so potrebo- vali za tridejanko Bele vrt- nice, s katero so nastopili doma, t. j. na Pilštanju, v Kozjem in Šentvidu. Igra je bila privlačna in igrana kot malokatera kot ugotav- Ija v kroniki kronist, ter nadaljuje: »V Belih vrtni- cah so nastopili Dragica Regvat in Jože Kocman, v naslovnih vlogah, Da- nica Krofi in Franjo Cepin, Voja Kocman, Adela Rauter in Marica Bosio. V vlogi oderulia je nastopil Jurček Zdovc. Tu- di mladina to leto ni poči. vala. Uprizorili so Petrovi- čevo Ploho in z njo gosto- vali v Podčetrtku. Stojana Marica je igrai Franc Amon, Stano Slavica iBe- linc. Marka Miloš Turk, Maro Marica Mraz, Pelo Jožica Potočnik, ciganko Slavica Belina in Janjo Pepca Turk.« O Pričaranem ženinu, ki so ga igrali 15. II. 1953 je neznan dopisnik (verjetno pa Franjo Cepin) zapisal v Savinjski vestnik: »Plehka stvar, vendar ta- ko zaigrana, da gledalci niso imeli prilike da bi se oddahnili od smeha, še manj, da bi op>azili napake in plehkost. Igro so Pil- štanjčani ponovih 28. II. na Pilštanju in 8. III- na Bučah.« Kot žena čevljarja je nastopila Dragica Regvat, Jože Kocman je bil poštar, Ciril Cerar je igral Ameri- kanca, Franjo Cepin pa če- vljarja Dreto. Sodelovali so še Vojka Kocman, Slavica Lah, Marica Bosio in Dani- ca Krobl. 26. aprila 1953 so igralci znova posegli po Nušiče- vem delu, tokrat je bil na vrsti njegov Navadni člo- vek. Predstava je napolni- la dvorano, uspeh je bil popoln. Zaradi nesoglasij niso gostovali, četudi je ve- čina to želela. Poleg Fra- nja Cepina, Slavice Belina, Adele Reuter, Huga Bosia st., Marice Bosio, Draga Jazbeca so nastopali .•^e novi igralci Hedvika Pun- gartnik, Gubenšek Anton, in Fric Kovačič. Živahna amaterska gle- dališka dejavnost in nasto- pi pevskega zbora so bili vzrok, da se kozjanska pu- blika ni več zadovoljila s puhlimi in plitvimi pred- stavami, pač i>a so zahte- vali čedalje več. Neopazno su rastli njihovi estetski kriteriji in prav to je brez dvoma največja zasluga ljudi, ki so žrtvovali za to delo svoje opravke, moči in brez odpora sledili vi- šjim ciljem. Precejšnjo vlogo v tem kulturnem osveščanju, v procesu, ki nikakor ni šel mimo ljudi brez žrtev, je gotovo odigrala veliko vlo- go tudi pilštanjska ljud- ska knjižnica, ki je bi- la pK) vojni (po podatkih knjižnice), ena najbolj obiskanih tovrstnih usta- nov v občini. Pred vojno je imel trg zelo bogato knjižnico, ki pa jo je okupator uničil do zadnjega lista. Izgini- la je tudi omara, ki je tudi po osvoboditvi niso našlid). Za poživitev knjižničar- skega delovanja je v letu 1946 prosvetna oblast po- slala posameznim krajem nekaj knjig kot osnovo za ponovno ustanovitev knjiž- nice. Tudi pilštanjska ljud- ska knjižnica je dobila okoli 40 knjig in začela pK>časi delati, brez prave- ga reda in zanimanja za razširitev. Knjižaiičarke so se menjavale, knjig niso vračali in tako v letih po vojni ni bilo kaj izposo- jati. Spomladi 1953 je knjižnici priskočila na po- moč Kmetijska zadruga Lesično in ji F>oklonila 10.000 dinarjev podpore. Knjižničarka Jožica Žirov- nik je bila premeščena v Rogaško Slatino, s 1. ju- lijem pa je knjige prevze- la Rozika Cepin, ki ji je tudi uspelo, da je dobila od občine manjšo omaro. 1954 leta so knjižnici zno- va priskočili na pomoč Kmetijska zadruga Lesično in Drensko rebro ter obči- na, ki so ustanovi daro- vaU skupaj 35.000 dinar- jev podpore, število knjig se je močno povečalo, predvsem po zaslugi ne- umorne knjižničarke Ro- zike Cepin, ki Je poslej posvetila krxjigam vso lju- bezen. Menda je ni nedel- je od tistih težkih časov, da Rozika Cepin ne bi bi- la v knjižnici vse dokler nd odšel zadnji ljubitelj slovenske besede. Knjižni- čarka je uredila katalog in končno spravila v red knjige. Težav pa seveda še ni bilo konec. Začela se je borba za večjo so- bo, ker dota'kratna v kap- laniji ni ustrezala. 1954 je knjižničarka Rozika Cepin zaiova pozvala ljixli, naj vendarle vrnejo knjige, ki so si jih iziposodili, bodi- si pred vojno ali prva le- ta po osvoboditvi. Priza- devanje je rodilo le skro- men uspeh. K doslej zbranim podat- kom smo uspeli izbrskati še nekaj podatkov, pred- vsem po izjavah ljudi, ki so takrat delovali v ome- njenih dejavnostih in upa- mo, da bodo popestrili in dopolnili sliko, ki kljub prizadevanju najbrž ne bo popolna. Gledališka družina je v počastitev krajevnega praz- nika, 15. julija 1954 upri- zorila dve enodejahki in sicer Zadnje srečanje in Idealna tašča. Igrali so Jože Kocman in Vojka, Adela Rauter, Marica Bo- sio, Ciril in Zofka Cerar in Slavica Lah. Krajani so bili zelo zadovoljni z ljub- ko mladinsko igrico, ki jo je predstavila šolska mla- dina. Vrstili so se sestanki, čestokrat tudi žolčni, de- lo pa ni in rii krenilo naprej. Po dveh ali treh vajah se je družina navad- no razšla in do uprizorit- ve ni prišlo, četudi je bi- lo iger na razpolago do- volj, pretipkaval pa jih je breaplaono kar sam pred- sednik Ljudske prosvete, Franjo Cepin. Podobno je bilo tudi z zborom. Razen ob krajevnih in občinskih pi-acsnikih nI več nastopal. Včasih tako živega delo- vanja nd bilo več mogoče poživiti. Zakaj, je težko vprašanje. Naj bo tako ali tako, resnici na ljubo je vendar- le treba priznati, da je bilo delo takratne Ljudske prosvete daleč mo^ejše kot danes, četudi pod mnogo težjimi pogoji. piše milenko strašek (7) ŠENTJUR: USPEL KONCERT v soiboto, 2. feprila, se je v Šentjurju zopet predstavil domači moški pevski zbor »Skladateljev Ipavcev«, s sa- mostojnim koncertom narod- nih in umetniii pesmi iz slo- venske in jugoslovanske glais- bene zakladnice. »Moški pevski zbor sklada- teljev Ipavcev« šteje danes 40 i>evcev, vodi pa ga zbo- rovodja Edi Goršič. Po pre- jetih kritikah in ocenlah so- di v srednji razred moških zborov v Sloveniji. V letu 1976 se je predstavil na reviji pevskih zborov celj- ske regije in dosegel mesto, ki ga je ob zborih iz Celja pripeljalo na republiško revi- jo pevskih zborov »Naša pe- sem« v Mariboru. Zbor goji danejs narodne in sodobne umetne pesmi iz Uterature naSe glasbene preteklosti, po- sebno dolžnost pa čuti zbor do skladb skiadateljev Ipav- cev. To svojo dolžnost do njih in njihovo glasbene za- puščine, je zbor izrazil z na- stopom na RTV Ljubljana, ki je posnela ploščo s sklad- bami Ipavcev. Na tej plošči je zbor izvajalcev treh Ipav- čevih i>esmi. V prihodnjem obdobju se bo moral zbor še povečati in izpopolnjev^flti tako, da bo lahko izvajal tudi zahte\Tiejši program in posegel tudi po skladbah renesanse. Predvide- vajo tudi ponovno snemanje za RTV Ljubljana-. V letoš- njem letu bodo odpotovali v pobrateno občino Užičko Po- žego, vzpostavili bodo vezi s pevci v mestu Szeged na Madžarskem in n)a stopali na toonoertih v bližnji okolici. Topel sprejem poslušalce^' na sobotnem koncertu je ne- dvomno pokazal, da ima zbor »Skladateljev Ipavcev« veliko občudovalcev, ki ljubijo lepo petje. mojca bucer POLZELA: OBSEŽNA DELA Na sfji sveta Krajevne skupno- sti Polzela so sprejeli plan dela za letošnje leto. Polep rednih vzdrževalnih del bodo letos še as- faltirali tri odseke krajevnih cest in to od Novega Kloštra do Pre- log v dolžini dveh kilometrov, od Založ do Lovske koče v dolžini enega kilometra in od križišča na Polzeli do Založ v dolžini 450 me- trov. Napeljali bodo vodovod in zpradili avtobusno postajališče v Ločico in na Polzeli ter opravili še več manjših del, kot popravi- lo spomenika žrtvam v prvi sve- tovni vojni, odkupili bodo zem- lijšče za novi del pokopališča in drugo. Za vsa omenjena dela bo- do potrebovali milijon osemsto petintrideset tisoč din, od tega pa bodo občani s samoprispevkom zbrali petsto trinajst tisoč din. O načrtih bo v naslednjih dneh raz- pravljala še konferenca delegatov pri krajevni skupnosti na Polzeli. T. TAVČAR ŠENTJUR: RAZSTAVA ROČNIH DEL Na Kmetijsko-gospodinjski šoli v i^entjurju pripravijo vsako leto ob koncu pouka raz- stavo ročnih del učenk prvega in drugega letnika. Letos je bila razstava obogatena še z vrtnarskim kotičkom, ki je prav tako pritegnil številne obiskovalce. Sicer pa se je 60 učenk te šole predstavilo v soboto in nedeljo s številnimi skrbno izde- lanimi izdelki. Osrednji razstavni prostor je bil napolnjen z izredno lepo vezenimi prti, prtički, zavesami, videli smo lahko pletene in šivane izdelke. Dekleta, ki so razstavo v glav- nem tudi sama pripravila, so z razstavljenimi izdelki številnim obiskovalcem od blizu in daleč najbolje pokazala, kaj vse znajo in zmorejo. Seveda pa gre ob tem uspehu pohvala tudi strokovno usposobljenemu kadru na šoli, ki poučuje in usmerja učence in učenke Kmetijsko-sospodinjske šole v Šentjurju. MATEJA PODJED VRHOVO KAJ PA ZICNiCA? Vrhovo, naselje na desnem bregu Save pri Radečah, je zelo razgibano. Aktivna je dramska sekcija, ki je pri- pravila igro »V Ljnjiblijano jo dajmo«. Gasilski dom, kd so ga zgradiLi v spomin na pad- le v NOB, dobro vzdržujetjo. Pred letd so zgradili nov vodo- vod. Za vse nanredeno ima naj- več zaslug KarJo Kržan, poslo- ■v^Kija trgovine na Vrhovem. Drugače pa je z žičnico za prevoz preko Save, ki se je poslužujte zlasti tisti, ki ho- diijo s te strani rja delo v Sevnico ah sploh onstran Sa- ve. Zgradili so jo pred približ- no dvanajstimi leti. Ker je no en prejšnji upravi j alec umrl, dela zdaj le na ročni pogon, četudi je urejena tu- di na električni tok. In zdaj moraš dobiti človeka, da bo vrtel kolo. Sicer ni nič. Lju- dje si želijo, da bi problem čdmprej uredih, saj je vse pri- pravljeno za dobro delo upravljavca žičnice. šentjur POBUDA SZDL KRAJEVNE ORGANiZACUE ŠiRŠE Pred nedavnim je Nova vas pri Šentjurju štela le malo hdš, danes pa je slika neko- Uko drugačna. Tam, kjer so bile nekoč njive in travniki, je zraslo novo naselje, števi- lo prebivalcev se je močno po- večalo in vzporedno s tem tudi kopica noviih problemov. Krajevna skupnost Šentjur — okolica zajema štiri vaške skupnosti, vendar se prob- lemi in interesi občanov po- sameznih vasi med seboj ze- lo razilikuijejo. Zato se je ob- čanisika konferenca SZDL Šen- tjur odločila, da v posamez- nih vaških skupnostih orga- nizira krajevne organizacije SZDL. In tako so bile že us- tanovljene na Blagovni, v Ja- kobu in zdaj še v Novi vasi. Člani izvršnega odbora kra- jevne organizacije SZDL No- va vas so se že sestali na pr- vi seji in sprejeli okvirni pro- gram dela. Za osnovno nalo- go so si zadali — vključiti v akoiije pranr vse občane, dati možnost slehernemu, da pove svoje mnenje pri reševanju skupnih problemov kot so vodovod, kanalizacija, ceste, zaščita okolja itd. Zelo po- membno je tudi informiranje občanov, utrjevanje delegat- skega sistema it-d. Naloga krajevne organizacije SZDL je tudi organizirati pro- slave in prireditve, vključe- vati v družbeno politično de- lo čimveč žensk, pritegniti mlade k akti\'nemu delu v mladinski organi^^acdji itd. Mladina je tu že imela svo- jo organizacijo, a je razpad- la, saj mladi niiso imeli ni- kakršnih pogojev za delo. LENKA VRABIC KDO JE NAŠEL SMUČI? Zgodilo se je na pustno nedeljo. Kot večkrat, sem bala tudi tokrat v zadre- gi, kako potovati z avto- busom na smučanje na Golte, še posebeg pa,, ka- ko se viača.ti. Dosedan,ie izkušnje so bile namreč slabe. Ne samo, da vozni redi niso prilagojeni po- treben potnikov — smu- čarjev, tudi šoferji se ne drždjo voznega reda. Ker je to nedeljo šofer odjpeljal avtobus s spod- nje postaje preden je pri- stala naša gondola in ker bi morala čakati celo uro na naslednji avtobus, če bi ga sploh pričakala, sem prosila avtomobilista z za- grebško registracijo, da me pelje. Sprejel me je v svoje vozilo, žal pa mo- je smuči ni dobro pritr- dil na streho. In tako smo jih izgubili. Na to nas je opozoril za nami vozeči vozniik. Tedaj smo se obr- nili in prevozili več kilo- metrov, da bi jih našli. Toda, za njimi nd bdlo sledu, čeprav je od izgu- be do iskanja m.inilo le nekaj minut. Kaj zdaj? Kdo je kriv za izguibo skoraj novih smaiči? Zagrebčan, kd je reše\'al slabe avtobusne zveze ali neodgovorni Iz- letnikov šofer? In kaj je bilo s smuč- mi? Kdo jih je »odstra- naJ«, da ne bd ovirale pro- meta? Ali jih bom dobdla nazaj? Sicer pa najditelju oblju- >ljam nagrado za trud in krb, če mi vrne ?anuči. Moj naslov lahko dobite v uredništvu Novega ted- nika. F. B. IMENOVANJE ULIC Najprej moram prizna- ti, da to, kar bom zapi- sal, ni moja ideja, mar- več jo le ponavljam. Gre namreč za predlog, da bd v mestih uvedli novos.t, da bi na začetku ulic, kjer je tudi imenovana, bile table, na katerih bi pisalo, kdo je tisti, po komur se ulica imenuje. To menda ne bi tako strašno obremenilo občin- ski proračim, oddolžili pa bi se ljudem, ki so za- služni za takšno prizna- nje. In na koncu: več bi vedeli tudi o zgodovini našega mesta. PRIPIS UREDNIŠTVA: Pobuda, ki ni nova, je naletela na razumevanje in tako je celjska občin- ska skupščina že pred ča- som sprejela ustrezni od- lok. Zdaj je le na tem, da ga uresničijo. Bržčas pa ni daleč čas, ko bomo v Celju prav v t«m smi- slu dobili nove napisne table za ulice, ceste in trge. N^mKRAJ CELJSKI TABORNIKI V SREMU Taborniki II. grupe odredov v Ce- lju so te dni zelo aktivni. Zimski pro- gram dela ,se zaključuje, še malo in že se bodo podali na akcije v nar' torej rezultiat po- ktja za določen po- Jilikovnega )zražanja ohe gre pozabiti na 1 kovnega pedagoga, ■u otroku najboljši i Vidik poklicnega •rf torej svoje ustrez- likovnem pouku. Pia življenje pome- to poklicnega us- ! iilj je, da otrok : enja, sposobnosti tako trdnih osno- hi pravilen poklic, k je proces, ki se redavanjem o po- ici njim tudi konča- pravočasno vklju- v.itinuirano delo in nem domu v Sent- r' 10. aprila, vsak ;i5 in od 14. do 17. e Mateja podjed vitanje še trije kilometri so dobili asfalt Pred dnevi so asfaltiriah cestni odsek Vitanje—Fužine Zdaj še urejajo bankine in opravljajo druga zaključna dela. Tako je asfaltiranih blizu tri kilometre ceste ia Vitanja proti Celju. Asfalt je položen n!a staro traso, ki je ponekod razširjena. Cesta pa je na- vzlic temu ozka in potrebna bo previdna vožnja, saj je poleg tega še ovinkasta in nepregledna. Modernizacijo ceste je fi- nancirala krajevnia skupnost Vitanje. Investicija je znaša- la 2,040.000 din. Nekaj čez polovico te vsote je krajevna skupnost plačala iz zbranega samoprispevka, ki krajani plačujejo za zboljšanje druž- benega standarda. Vendar zbrana sredstva niso zadošča- la. Zato je krajevna skupnost niajela pri izvajalcu del, Slo- venija-ceste, premostitveni kredit v znesku enega nove- ga milijona dinarjev, ki ga mora vrniti do 1. novembra letos po ll odstotni obrestni meri. Zdaj se dogovarjajo, kako bi zbrali tudi ta sred- stva. To je prva od treh cest, ki je asfaltiran'a iz Vitanja. Proti Stranicam in Doliču je še vedno makadam. Pa tudi ta cesta je asfaltirana le do občin,ske meje Konjice—Ce- lje. Zato Vitanjčani pričaku- jejo, da bodo tudi Celjani asfaltirali svoj del ceste od Strmca do Fužin. Obljube in upanja so tudi v tem, ker bo letos v Strmcu osrednja proslava celjskega občinskega praznika. In tako bo Vitanje lahko polno zaživelo šele te- daj, ko bo vsaj z ene strtani povezano z večjim centrom z moderno cesto. FRANJO MAROŠEK gornji grad pomenek o prosvetnem društvu »f. žmavc« Vika Venišnik je pravkar zaključila šolsko uro. Na šoli v Šmiartnem ob Dreti. Sicer pa živi in dela, tudi na kul- turnem področju, v Gornjem gradu. Tu je tudi predsedni- ca prosvetnega društva »Franc 2mavc«. »Katere dejavnosti gojite v društvu?« »Najbolj agilna je igralska skupina, ki ima petnajst člU- nov. Ce pa je treba, jih na- stopa več. Društvo ima še kino sekcijo ter knjižnico.« Igralci so najbolj prizadev- ni. Tako je zdaj, pred leti I>a je bilo mrtvilo tudi na tem področju, saj niso imeli ustreznega vodje. Zdaj je Finžgar j evo igro »Rlozvalina življenja« režiral domači zdravnik dr. Aci Urlep. Z mladimi pa dela učitelj Jo- že Venišnik. »Gornji grad .je znan po dobrem sodelovanju med ob- čani. Kako je s tem na kul- turnem polju?« »V kraju smo praktično vsi ena družina. Poleg tega so- delujejo vse org'^nizacije. In to zelo plodno.« »So občani zadovoljni z va- šim delom?« »Verjetno, saj nam vsepov- ,sod pomagajo in napolnijo dvorano do zadnjega kotič- ka, če imamo kakšno kul- turno prireditev. Seveda pa so nas veseli tudi v sosed- njih krajih in vaseh.« »In pogoji za vaše delo?« »Dobri! Garderoba je sicer tesna, toda to ni ovira za delo. Razveseljivo je, da ljudje prihajajo k vajam tu- di po delu. Sicer pa je tre- ba še reči, da sodelujejo v našem društvu tudi kmetje in dijaki pa seveda študent- je. N'^j povem, da bodo ob- čani z delom in prispevki pomagali pri popravilu doma. Tudi v tem je odnos do kul- ture. In to lep!« »Kakšno pa je sodelovanje s šolo in z občinskimi orga- nizacijami?« »Šola in prosvetni delavci vsestransko sodelujejo. Pa tudi z Zvezo kulturno pro- svetnih organizacij dobro de- lamo. To je prišlo do veljave tudi v času kultiunega ted- na, ko ,smo niastopali v dru- gih krajih, kar seveda po- meni dodatne težave. Vseka- kor pa so takšna gostovanja zelo pomembna, saj se tako društva med seboj bolje spo- znajo in tesneje sodelujejo.« ALEKSANDER VIDECNIK lEOPOlD TERAN V Šoštanju in okolici je boleče odjeknila žalostni vest, da je po krajši in hudi bolezni v bolnišnici Topolšica v soboto, 2. aprila umrl priljubljeni domačin, Leopold Te- ran. Pokojnik se je rodil 1903. leta v Mošnjah pri Naklem, v šoštanj pa je prišel 1931. leta, kjer je odprl gostinski lokal ter klobasičarsko delavnico. Skupaj s prizadevno so- progo Ivanko sta si s solidnim in vestnim poslovanjem ter prvo- vrstnimi gostinskimi uslugami pri- dobila ugled in sloves. V njegovi hiši so se sestajali tu- di prvi šoštanjski komunisti in na- prednjaki, ki jim je v borbi za delavske pravice nudil vso podporo in materialno pomoč. Njegovo na- rodno zavedno delovanje ni moglo ostati prikrito okupatorju. Zato so ga maja 1942. leta aretirali in po zaporih doma odgnali v Mauthau- sen. Na Jijegovi zadnji poti na poko- pališče Podkraj pri Velenju ga je spremila velika množica ljudi. Od njega sta sc poslovila Miloš Volk, predsednik krajevne skupnosti šo- štanj in Slavko Vrtačnik, predstav- nik Zveze borcev.' V. KO J C TEREZIJA NAREKS Prejšnji teden se je na mestnem pokopališču v Celju poslovilo od Terezije Nareks, kmetice in gospo- dinje, veliko število ljudi. Tiho in boleče, kot je bilo njeno življenje. Z možem, tudi že pokojnim, sta si uredila dom in posestvo v Lo- čah pri šmartnem v Rožni dolini. Rodila je štiri otroke. Družina je bila narodno zavedna in zato ni naključje, če je Nareksova hiša med zadnjo vojno večkrat sprejela pod streho partizane in jim nudila vse, kar je imela. Septembra 1958. leta jo je zadela možganska kap in jo položila v posteljo, od katere se poslej ni več ločila. Dobrih osemnajst let je bila priklenjena na domače ležišče. Tr- pela je tiho in potrpežljivo. Bole- zen ji je okrnila telesne funkcije, ne pa duševne. Tako je še nekaj let s postelje spremljala delo na posestvu, ki je zadnja leta v rokah hčerke Helene, ki jo je tudi vsa ta dolga leta negovala. Veliko po- moč pa so jima nudili tudi sosedje ter upokojenec Janez štuler. Pri odprtem grobu se je Od nje poslovil prof. Janez Erklavec. MB MALA ANKEti^ SESTRE IN RUDARJI V velenjski Rdeči dvorani so pred dnevi zaplesali na prvem maturantskem plesu dijaki Rudarskega šol- skega centra. Z njimi so sodelovale dijakinje srednje zdravstvene šole iz Celja, saj so velenjske gimnazijke to sodelovanje odklonile. Kakorkoli že, bilo je to iz- redno prijetno srečanje mladih, ki se bodo po konča- nem šolanju vključili v prizadevanje za naš lepši ju trišnji dan. V tistem znamenitem uvodnem delu je zaplesalo kar več kot 200 parov, vsi prežeti z veseljem in radostjo, da bodo kmalu uspešno končali študij in ^ takoj zatem nadaljevali z delom. Fantje iz RšC bodo pomagali pri zalogi goriva, dekleta pa pri reševanju in zdravljenju. Pod vodstvom tovarišice šulekove so zaplesali dva plesa, in sicer mazurko ter angleški val- ček. Veselje z maturantskim plesom je za njimi. Zdaj jim ostanejo še zaključni izpiti in diploma, želimo, da prav tako uspešno, kot zadnje srečanje v Rdeči dvo- rani. M.\RJANA CK>RICAR iz Polzele: »Nisem se težko odločila za poklic, ki ga bom kmalu imela. Medici- na me že od nekdaj veseli, saj bom s tem pomagala mnogim piotrebnim zjdrav- ja. še posebej pa sem vese- la, da bom lahko pomagala svoji mami, ki je bolna in ki mi je vedno veliko pomagala. Pomagala tudi taiko, da sem končala oz. bom končala to šolanje.« VALČI RLOPČIC iz Razborja pri Zagorju: »Že kot majhna deklica sem začutila nagnjenost do me- dicine, do poklica s kate- rim lahko samo koristiš ljudem v stiski, štipendije nisem imela, pri šolanju so mi pomagali starši. Po šolanju se bom zaposlila v velenjskem zdravstve- nem domu. Ob Ofpravlja- nju poklica pa bi rada nadaljevala študij kot iz- redni študent. Seveda na medicini!« ASIM zdk.ILIC je v Velenje prišel iz Jajca, se vpisal na Rudarsko tehnič- no šolo, sicer pa je šti- pendist Rudnika Trbovlje: »Delo, ki ga bom kmalu začel opravljati je težko in zahtevno. Vendar ga bom zmogel. Hvala tudi dekletom iz Celja, ki so nam prišle na »pomoč«, da smo lahko i25E>eljali naš maturantski ples. Ne ves- te, koliko nam to pome- ni!« bernard pušnik iz Mu te: »Končal bom elek- trotehnično šolo in se za- poslil v Gorenju Muta. V šoli sem veUko pridobil in upam, da bom to znanje prenesel tudi v proizvod- njo, kamor bom kmalu od- šel. Tudi sam se pridru- žujem mislim Asima — hvala dekletom iz Celja. Kmalu smo se &po(p(rija- teljili in upam, da bomo to z delom tudi kasneje dokazali v življenju.« HELENA GRADIŠNIK iz Celja: »Za ta poklic sem se odločila zato, ker želim pomagati ljudem. V zdfij- šnjem šolanju sem prido- bila veliko znanja., ki ga bom koristno izrabila. Ve- dno in povsod bom pri- pravljena pomagati lju- dem. Zaposlila se bom v bolnici v Celju. Doslej so mi pomagali starši, po za- poslitvi pa bom študirala dalje in si F>oskušala po- magati sama.« Tekst in foto: LOJZE OJSTERSEK 10. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 7. april 1977 laško LOTILI SO SE NAČRTNEGA DELA Lanskoletne izkušnje s prodajo kmetijskih pridelkov po zasebnikih iz naših južnUi krajev s katero so bili v laš- ki občini občani zelo zado- voljni, tako zaradi založeno- sti kot tudi glede izbire in ka- kovosti, so na^peljale iavršni svet k razmišljanju kako traj- neje zagotoviti boljšo preskr- bo občanov. To nameravajo doseči s tem, da bodo zaseb- nikom omogočili, zlasti v ve- čjih krajih, kot so Laško, Rimske toplice, Zidani most in Radeče, odpreti prodajalne kmetijskih in industrijskih proizvodov in gozdnih sade- žev. Tega so se oprijeli zato, ker v občini trgovska mreža s svojimi zmogljivostmi ne zadovoljuje potreb jbčanov pa tudi zato, ker želijo zago- toviti prodajo kmetijskih in industrijskih živilskih proiz- vodov preko vsega leta, ne le čez poletje. Obrtni zakon pa dovoljuje zasebnikom odpreti prodajalne prodaje na drob- no v krajih, ki jih določi ob- čina. So pa v laški občini tudi spoznali, da preskrbe prebi. valstva ne bodo rešili le z piranjem zasebnih prodajaln na drobno. Zato je Izvršni svet sprožil akcijo za samou- pravno združevanje sredstev za pospešen razvoj kmetijstva v tem srednjeročnem obdo- bju. Zagotoviti nameravajo skladnejši razvoj celotnega gospodarstva in skupno ter solidarno reševati socialno problematiko na vasi. Name- ravajo združevati sredstva te- meljnih organizacij združene- ga dela in drugih samouprav- nih organizacij, lovskih dru- žin, izobraževalne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti in družbeno politične skupno- sti. S temi sredstvi bodo v naslednjih petih letih med drugimi sofinancirali akcijo za zdravstveno varstvo živine, za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, za izdelavo in- vesticij skotehnične dokumen- tacije, za nabavo čistopasem- skih plemenic, za cenejši na- kup umetnih gnojil in semen, pa tudi za napredek čebelar- stva, ki bo lahko pomemben del kmetijske proizvodnje. Sredstva pa bodo namenja- li tudi za šolanje kmečkih gospodarjev v kmetijskih šo- lah. Skratka, v laški občini sose resno lotili razvoja kme- tijstva in skrbi za zagotaiv- Ijanje pr^krbe prebivalstva. BOJAN VOLK PREMALO ZA VSE PIŠE MILENKO STRAŠEK Skorajda je ni seje na Smarskem, da se ne bi v vsaj eni točki dnevnega reda dotaknila cest, to pa je tudi tisto področje, ki občane šmarske občine najbolj spravlja iz ravnotežja. Težko je zadovoljiti vse in če lahko ta trenutek povemo, da so vsaj bistveni proble- mi cestne povezave tako rekoč že rešeni, ne sicer de- jansko, pač pa s financiranjem, še ni rečeno, da je s tem problem rešen v celoti. Obstaja še vedno precejš- nje število makadamskih cest, ki bodo še dolgo ma- kadamske in cest, ki jih štejemo pod tako imenovane občinske in ki bodo piav tako še dolgo občinske. Krajevne skujmosti imajo za vzdrževanje teh cest določena sredstva, ki pa še zdaleč ne zadoščajo za popravila, nemalokrat pa lahko z njimi le za silo za- krpajo cestišče. Razburjajo se občani, razburjajo se vozniki avtobusov, prevozniška podjetja pa so že po- nekod odtegnila s prog svoje avtobuse. Občani so v nezavidljivem položaju, na nič boljšem pa ni občinska skupščina, ki je redno izpostavljena pritiskom. Najobičajnejši je ta pritisk v obliki zahtevka za pre- kategorizacijo cestišča. Dogaja se, da občani žele pre- kategorizirati nekoliko boljši kolovoz v občinsko cesto. Krog še vedno ni zaprt. Tudi občina želi prekate- gorizirati svoje občinske ceste v ceste vsaj III. reda, da bi zadovoljila občane. Občani pa slej ko prej ho- čejo najprej svoje, potem šele to, kar želi občina. Razumljivo je, da je nekaj žlic premalo za vse in da bi občani morali imeti pred očmi najprej tiste ceste, ki so za občino, torej tudi za njih, življenjsko važnega pomena (to pomeni tudi hitrejše odpravljanje nerazvi- tosti) in šele potem cestišča, ki sodijo zgolj v kra- jevne okvire in ne trmoglavo zahtevati najprej zase, ko je vendar jasno, da je denarja premalo. Očitki, češ saj smo vendarle dali posojilo za ceste, sedaj pa ste nas postavili pod kap, niso utemeljeni: z denarjem, zbranim kot presežek, bi naredili le bore malo, če ga ne bi uporabili kot polog za kredite za ureditev po- membnejših cestišč. Nesporazumov pa najbrž ne bi bilo ali pa vsaj ne v takšni meri, če bi vodstva krajevnih skupnosti pra- vilno interpretirala cestno politiko občine in ne svo- jeglavo vlekla le nn svojo stran in tako vnašala med občane nezadovoljstvo. MILENKO STRAŠEK tretje leto obnove OVIRA JE GRADBENI MATERIAL Tretje leto mineva, odkar je šmarsko in šentjursko ob- čino prizadel potres. V šent- jurski občini je poškodoval , 1405 stanovanjskih objektov. In čeprav so se v občini kmalu lotili odstranjevanja posledic po potresu, še ved- no niso izginile vse razpoke. V prvi fazi so v občini delo aiastavili tako, da so imeli prioriteto šolski objekti in domovi, zgradili so nekaj za- silnih stanovanj in podprli precej stanovanjskih objek- tov. Se posebno v letu 1975 so pričeh z intenzivno obno- vo stanovanjskih hiš. Pri obnovitvi ix>rušenih, oziroma poškodovanih hiš pa so se v občini domala od vsega začetka srečevali s te- žavami, ki so se pojavile en- krat kot pomanjkanje sred- stev, drugič kot pomanjkanje gradbenega materiala in spet obratno. To še posebej velja za prvo polovico lansk^a le- ta, saj so se do meseca maja natekala šele sredstva za po- krivanje že odobrenih kredi- tov v letu 1975. Gradbena ope- rativa iz Ljubljane je zato pričela z delom šele junija, p>onekod avgusta ali celo sep- tembra. Pomanjkanje gradbenega materiala pa je največja ovi- ra, ki tare občane, prizadete ob potresu, v zdajšnjem času. Program obnove po potresu bi moral v šentjurski občini po predvidevanjih zajeti več kot 400 objektov. Na osnovi dogovora med koordinacij- skim odborom in samouprav- no stanovanjsko skupnostjo bi v letošnjem letu morali odstraniti vse posledice. Ob- nova zastaja, kajti pesti jo pomanjkanje gradbenega ma- teriala, oziroma cementa, ki ga je primanjkovalo celo v zimskem času. Neverjetno pa je, da primanjkuje tudi ope- ke, ki so jo lani opekarne ponujale. Prav zato obstoja bojazen, da zastavljeni pro- gram tudi letos ne bo ure- , sničen. Izkazalo se je tudi, da p>otresniki iz IV. katego- rije z 20 milijoni niso uspeli dokončati objektov. Povsem razumljivo pa je, da bo situa- cija p>ostajala vse težja, če ' pri tem pomislimo na ne- nehen dvig cen gradbenega materiali V dveh letih in pol se je le ta i>odražil za več kot 40 "/o. Ob vsem tem se torej postavlja vprašanje dodatnih sredstev, ki jih bo FKJtrebno zagotoviti za do- končno sanacijo stanovanj- skih objektov. MATEJA PODJED v konjiški občini POVEČANA SKRB ZA ZDRAVJE POVEZANOST MED ZLATENICO IN KURJIMI DVORI NEUTEMELJENA Po zatrdilu občinskega sa- nitarnega inšpektorja KON- RADA HRIBERNIKA, ki vrši svojo dolžnost v Slovenskih Konjicah, ne moremo iskati nobene zveze med kurjimi farmami (menda jih je pre- ko 50) in izbruhi zlatenice med šolsko in predšolsko mladino. Prvo epidemijo he- patitisa so v Slovenskih Ko- njicah zaznamovali že pred- l^skim, do večjega izbruha pa je prišlo lani, ko so zabe- ležili bolezen v 213 primerih. Letos je za isto boleznijo obolelo že 19 ljudi, koliko pa bo še nadaljnjih žrtev, se ne ve. Ko so v Slovenskih Konji- cah iskali izvor okužbe( razi- skave je zelo dobro opravil Zavod za socialno medicino in higieno v Celju), so kot možnost okužbe z virusom hepatitisa naprtili morebitno okuženi pitni vodi. Raziskave so pokazale, da je pitna voda v vsej konjiški občini čista ter po potrebi klorirana. Ko so odvrnili sum od vode, so se ustavili ob neurejeni ka- nalizaciji in nečistem okolju. Ugotovitve so bile sicer alar- mantne, a potrjene. Strokov- njaki so namreč ugotovili, da so za zlatenico oboleli otro- ci, ki obiskujejo šolo Dušana Jereba, doma pa so pretežno iz naselja, ki ni komunalno urejeno, iz Bezine. Kasneje se je izkazalo, da Slovenske Konjice v celoti nimajo urejenega kanalskega omrežja in se vsa odplaka izliva direktno v strugo Dra- vinje. Med vsemi delovnimi organizacijami pa kot one- čiščevalec vode izstopa Ko- nus, ki je že storil potrebne korake. V Konusu se namreč zavedajo kaj to p>omeni, za- to že tečejo dogovori za projekt, ki bo vseboval tudi čistilne naprave. Projv^kt je načrtovan tako, da bo kanal- sko omrežje s kolektorjem, ki bo združeval mestno od- plako, povezano s čistilno napravo, preko katere se bo v Dravinjo iztekala čista vo- da. S projektoni nameravajo začeti letos, kako pa bodo napredovali, pa je odvisno od nadaljnjih materialnih mož- nosti in zavzetosti. »Na vsak način moramo prehiteti na- slednji ciklus nalezljive zla- tenice, za katero je znano, da po množičnem izbruhu, ki traja leto, dve, preneha ter se ponovno pojavi čez sedem do deset let,« je v pesimističnem razgovoru do- kaj optimistično dejal občin- ski inšpektor Konrad Hri- bemik. Opozoril nas je tudi na ve- liko zanimanje občanov, ki je zraslo predvsem ob gle- danju televizijske nadaljevan- ke »Poti in stranpoti«. Pojavi- la se je bojazen in skrb za zdiavje, hkrati i>a tudi prva pobuda, ki je prišla iz kra- jevne skupnosti v Draži vasi. Tu z malimi denarnimi sred- stvi in lastnim delom že urejajo kanalsko omrežje, ki bo v tem kraju rešeno že letos. Neustrezno pa je higiensko stanje odplak v Konjiški va- si, žičah in Ločah. To je namreč področje, kjer so tudi zabeležili večje število obo- lenj z nalezljivo zlatenico. Prebujenje je prišlo tudi iz žič, ki so poslali svojega predstavnika k sanitarnemu inšpektorju, da jim pove, ka- ko se naj lotijo dela, ker bi imeli letos radi urejeno va- ško kanalizacijo. Bili smo priča temu razgo- voru, zato tudi lahko zapiše- mo, da so se ob zadnji epi- demiji zlatenice v konjiški občini zavzeli občani sami, na ustrezno F>omoč pa je pri- pravljena tudi občinska skup- ščina. Ob vsem tem, kar smo za- pisali pa ne smemo zane- mariti dejstva, na katerega je že opozorila svetovna zdravstvena organizacija. Pre- dvidela je namreč, da se bo kolera, kot tipičen predstav- nik črevesnih nalezljivih bo- lezni s hudimi oblikami obo- lenj, širila v severno zmer- nem pasu iz Azije v Evropo. V tem pasu je tudi naša dr- žava, primere obolenj pa zasledimo lahko v Portugal- ski, Španiji, Italiji in Grčiji. Ne smemo jo čakE.ti nepri- pravljeni, predvsem pa mo- ramo poskrbeti, da se kole- ra pri nas ne bo mogla raz- vijati. Ustvariti moramo hi- giensko okolje, kamor spada preskrba z zdravo pitno vodo in urejeno odstranjevanje odplak. ZDENKA STOPAR ZBIRANJE PAPIRJA Občinski odbor Rdečega križa v Celju organizira tudi letos zbiralno akcijo odpadnega papirja. Akci- ja bo potekala v krajev- nih skupnostih in sicer: v sredo, 13. 4. v KS: Os- trožno, Aljažev hrib, Po- lule. Štore v četrtek, 14. 4. v KS: Dol- go polje. Nova vas, Tmo- vlje v petek, 15. 4. v KS: Med- log, Center, Gaberje, Hu- dinja v ponedeljek, 18. 4. v KS: Kajuh, Slavko šlander, Sa- virxja. Na podlagi 48. člena samoupravnega spora- zuma o kadrovanju, štipendiranju in stro- kovnem izpopolnjevanju delavcev, odbor za medsebojna razmerja iz združenega dela TOZD ELEKTROKOVINA LAŠKO objavlja v letu 1977/78 sedem prostih učnih mest za učence v gospodarstvu, in sicer: 4 strojne ključavničarje in 3 stavbne ključavničarje Pogoja za sprejem sta: 1. končana osemletka in 2. starost do 18 let Kandidati naj vložijo pismene prošnje s potrdilom o izobrazbi na naslov: ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA TOZD »ELEK- TROKOVINAR« Laško, 63270 Laško. st. 14 — T.aprif 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 revija otrok in družina 25 LET DELA! VELIK PRIPOMOČEK STARŠEM Letos praznujemo pomem- ben jubilej, 25-letnico revije za starše, ki je v obdobju ene- ga četrtletja opravičila svoje poslanstvo. Ta poljudnoznan- stvena in družbena revija je velik pripomoček staršem, poklicnim vzgojiteljem in tu- di tistim, ki se pri svojem delu srečujejo s vprašanji vzgoje otrok in doraščajoče mladine. S spreminjanjem di-užbe in odnosov v družini in z na- raščanjem stroko\Tiih dognanj s področja najrazličnejših ved, ki se ukvarjajo z vzgojo, se je z leti spremenila in boga- tila tudi revija Otrok in dru- žina. Njeno težišče dela pa je v spoznanju, da je potreb- no družbo in starše nenehno opozarjati na otrokove raz- vojne možnosti v vseh ob- dobjih življenja in na pri- nia.njkljaje, ki nastajajo kot posledica vzgojnega neznanja ter ne dovolj razvite družbe- ne skrbi za otroke. V svojem prizadevanju po vzgojnem prizadevanju in os veščanju staršev, poklicnih vzgojiteljev ter širše družbe- ne skupnosti, povezuje Ot- rok in družina različne pri z nane strokovnjake: pedagoge, psihologe, pravnike, zdravni- ke. V reviji so zavestno prisot- na naša družbena stremlje- nja ter pomoč družbe druži ni, da bi le-ta uspešno oprav- ljala svoje vzgojne naloge. Ko proslavljamo 25-letnico izhajanja revije OTROK IN DRUŽINA bomo ta jubilej najlepše proslavili na ta na- čin, da postanemo njen na- ročnik, bralec in soustvarja- lec. TABORNIŠKE CVETKE IZ KONJIC Ker smo akcijo o čiščenju okolja v Slovenskih Konjicaii, kjer so sodelovali tudi tabor- niki odreda Heroja Bračiča že zaheležili, nam preostane še nekaj »cvetk«, ki so jiii mladi med akcijo sami doživljali in tudi zapisali. Vod mlajših tabornikov pri- de med čiščenjem na zesebno dvorišče in ugotovi, da bi bi- lo potrebno odpeljati par od- večnih in starih sodov. »Nič ni treba, bomo že sa- mi,« so ORla-sl gospodinja. »Videti pa je, da nas ča- kate,« ji odsovori etlen od ta- bornikov. Bele breze so čistile Parti- zansko cesto. Pa pristopi k njim tovariš srednjih let ter Jim ponudil dve vrečki bom- bonov ter reče: Tudi sam sem bil vča.sih tabornik, všeč mi Je vaša akcija, vzemite vsaj to, ker tudi .laz vržem kdaj kakšen papirček.« SlaSčičarna Rogla je pova- bila en vod tabornikov na h renišnite, turistično društvo je prispevalo pijačo. Vsi sku- paj, zlasti pa najmlajši pa so (MJgre.šalI malico. Murenčki, kjer so včlanjeni predšolski cl- (•icibani, so bili hudo lačni. Pa Jih hoče ena od vodnic jioto- lažiti«. »Samo ena ura še, to boste že zdržali, potem boste pa odšli domov, kjer bosta očka in mamica že pripravila kosilo.« »Eh, pri nas že ne,« vzdihne Simona, katere očka in mamica sta bila v vodstvu akci.je. V Dravinji so taborniki pri čiščenju našli poleg starih ko- les in mopedov, tudi crkn.Je- ne mačke. Neko mlmoidočo frkljo je to zbodlo, zato sc ,ie obregnila vanje: ».%li ste na- predovali že tako daleč, da pobirate smeti, pa Se celo crknjene mačke.« Divje mačke so čistile za farov/em, v parku. »Zdaj bo kar bolj urejeno«, se nekdo oglasi za vodnico Dragico, ki .Je ravnokar rinila v grmovje. »Ro hudiča, bodo že spet na s .... , zastoka vodnica. Ker ie bsio vse tiho. se ozre in •tagleda kaplana, kako ,Jo bri- se proč. H. V. FRANC VASLE predsednik kra.ievne organiza. ci.je SZDL v Andražu nad Polzelo: »Reči moram, da smo v Andražu v teh dneh izredno aktivni. Menda ni bilo žene iz naše krajevne skupnosti, ki se ne bi udeležila kultur- nega programa, ki smo ga pripravili v na.ši dvorani za Dan žena. V nedeljo smo uneli prob- lemsko konferenco o kmetij- ski problematiki oziroma o novih družbenoekonomskih odnosih ter preobrazbi vasi. Sicer pa se v Andražu že z vso resnostjo pripravl.ja.nio na praznovan.)e kra.)evnega praznika. Tokrat prvič. Ima- mo kar precej želja in upam, da se bo dobršen del njih uresničil. Predvsem sre za komunalno urejanje kraja. Pri pripravah na praznovan.ie kra,(evnega praznika aktivno sodelujejo vse družbenopoii- tirne organizacije in društva \ kraju. Veliko pomoč priča- kujemo tudi od mladih. Pred- vsem pri organiziranju pro- stovol,(nih delovnih akcij ter pri izvedbi kulturnega pro- grama. Naj povem .še to, da b» mo krajevni praznik praz- novali v začetku meseca ju- h.ia.« JANEZ VEDENIK FRAN ROS ZVESTA :: ČETA 32 In še so zapeli skozi mesto v noč, v februarsko noč, potem skozi park. zasneženi in samotni, ki je sanjal o ehi, še več: smo nepo- trebno breme, ki po mnenju celo Izvršnega sveta TKS ne sodi v kategorijo vr'hunskih športov. Do lanskega leta smo bili uvrščeni med tek- movalni šport in dobivali do- tacijo, čeprav simbolično; bi- li pa smo vendar )yv zgornjem domu«. Danes smo v rekrea- ciji in bo tako alpinizem ob- ravrtovan pri delitvi denarja kot vadbena skupina katere- koli rekreacijske dejavnosti. Način delitve sredstev iz te- ga naslova je takšen, da se izračunajo vadbene ure ene skupine (15 ljudi), ki deluje 2 krat tedensko, in vsota po- množi s številom skupin in tedni na leto. Po takšnem posplošenem računu (ne gle- de na zvr.st športa), bi alpi- nizem v Celju dobil 15.000 d.- narjev letno v najboljšem primeru. To je vsota za eno vrhunsko navezo v stene Francoskih Alp ali pa samo polovico prispevka za odhod Himalajca Canžeka v Kara- ko^rum. Na skupščini TKS pred ted- nom dni ja bil alpinizem eden od športov, ki ga je Ka- rel Jug ob poročilu imeno- val kot vrhimskega in enega tistih, ki so lani Celju prine- sli sloves. Torej smo veliki po dejanjih, povsem mali pa postanemo v trenutku, ko smo pred delitvijo sredstev. Ali so dvodnevne ture v ita lijanskih Dolomitih in dire- tisimah rekreacij^a? .'Vli je tri- dnevni prvenstveni zimski vzpon preko štajerske Rinke v ledu in snegu normalna te- denska vadba rekreativca? Ali je 200 vzponov šeste stop- nje v lanskem letu morda sindikalni izlet? Tisti, ki celj- ski šp>ort držijo v rokah, iz- gleda da 30 rojeni admini- strative! brez posluha zia lo- giko in vrednost športnega dejanja. Na planinskem obč- nem zboru bomo skušali al- pinisti dobiti odgovor na vprašanje z Odprtim pis-nom, ki bo naslovljeno na najvišje forume družbenega in poli- tičnega delovanja v Celju in republiki. Morda je naše delo le vredno več in psihofizične zahteve vrhunskega alpinista preraščajo pojem rekreacije, CIC revija za radio, t v, film in zabavno glasbo IZ ZTKO v občini v zadnjih letih vidno napredovanje Razgovor s prizade\-nim predsednikom ZTKO Šmarje pri Jelšah tov. Jakobom žni- daričem. »Pri svojem delu v obeh osrednjih zvezah TKS in ZTKO v občini smo se odlo- čili, da ob pomembnih doku- mentih raz\"oja telesne kul- ture v naši republiki tudi v naši občini predvsem uresni- čujemo načelo množičnosti. Tako imamo na vseh šolah izredno delavna ŠŠD, 8 po številu, ki štejejo nad 2000 aktivnega članstva. Njihova dejavnost je pestra, bogata m služi nadaljnjemu napred' ku telesne vzgoje in športa pri nas. Domala v vseh več- jih krajih in KS delujejo TVD Partizan. Trenutno jih imamo kar 10, ki združujejo nad 2.400 občanov vseh ;ita- rosti. Vse bolj se razraščajo taborniki. Občinska taborniš- ka zveza je izredno aktima. Trenutno imamo v občini več 10(j tabornikov v šestih odre- dih. Tudi strelskih družin je v občini 10, vendar OSO ni dovolj aktiven pri vodenju svojih osnovnih organizacij. Tu je še 6 športnih klubov, ki se ukvarjajo s tekmov^al- nim športom. Bogato pa se razrašča športna rekreacija v TOZD, trim gibanje in tradi- cionalne delavske športne igre. Teh Dšl se udeležuje tudi po 36 TOZD. Najbolj množična je udeležba v stre- ljanju, šahu in namiznem :e- njsu.« »Bolehamo za premajhnim številom športnih objektov, predvsem pokritih, ki zago- tavljajo kontinuirano deio skozi vse leto. Nove telovad- nice v Kozjem, Podčetrtku, Šmarju in na Kristanovem vrhu so precej pripomogle k razgibanemu delu v teh kra- jih. Mnogo si obetamo od te- lovadnice v Rogatcu, žal pa Rogaška Slatina, izredno raz- gibana na področju telesne vzgoje, športa in rekreacije, nima sodobnega pokritega ob- jekta za te aktivnosti. Igrišč imamo sicer več, vendar nas tudi tu čaka precej dela, da bomo v vseh KS zagotovili osnovne objekte za to pod- ročje dela. Ob novih usme- ritvah pa nam manjkajo stro- kovni kadri. Zaveadmo se, da bomo le ob st^Jnem šolanju v tečajih in drugih oblikah izobraževanja uspeii z-imašiti z leti tudi to vr/iel.vc »Uresničujemo p>ortoroške sklepe. Delamo 3 selekci- jami v prednosLnLh Športnih panogah, ki so piri nas ko- šarka, atletika, pa namizai tenis, šah, strelja-ije in nogo- met v drugi prioriteti V ko- šarki smo npr. zajeli že kar nad 50 ekip s prak:) 600 igral- ci. Sedaj se pripravljamo na široko akcijo v atletiki. Pri- čeli bomo s krosi za vse sta- rostne kategorije, nadaljevali pa z delom selekcij za šolski atletski pokal Slovenije in vseh drugih atletskih akcijah s pionirja in pionirkami. Ima- mo že ustanovljeno tekmoval- no skupnost s. tremi občina- mi, kjer smo dogovorjeni za izvajanje novega cenenega tekmovalnega sistema.« Piše Karel Jug objavlja prosta delovna mesta sa Veleblagovnico Ž.VLEC 1. VODJA IZMENE 2. OBR.^CUNSKI REFERENT 3. ŠEFA KUHIN-JE i KUHARICO 5. POMIVALKO POGOJI: pod 1.: poslovodska šola ali druga srednja Sola komercivJne smeri, pet let praksa na samostojnejših delovnih mestih, potrdilo o nekaznovanju, dokajsila o moralno etičnih kvali- tetah, paskusno delo tri mesece pod 2.: ekonomski ali komercialni tehnik, zmnje stroje- pisja. poskusilo delo dva meseca pod 3.: ustrezna strednja šola in pet let na podobnem de- lovnem mestu, poskusno delo tri mesece pod 4.: poklicna gostinska šola, poskusno delo tri mesece pod 5.: nedokončana osnovna šola, dve leti prakse na po- dobnem delovnem mesru, poskusno delo en mesec Delo sa nedoločen ča.s. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokaziU o izobrazbi in praksi in moralno etičnih kvalitetah sprejema kadrovsko socialna služba podjetja: Ljubljana, Tomšičeva 2, osem dni po objavi. Tokrat smo se namenil v prodajno enoto Mavrica, kjer vam ljubeznivi prodajalci ponudijo široko izbiro najrazličnejših »upo- rabnih« artiklov, ki jih rabimo pri vsak- danjem delu: Vse za obutev, največ pa praktičnih sprejev Stenski kiti so nepogrešljivi pri lepem oblikovanju Setonal — barve za beton Vse za impregnacijo lesa Avtokozmetika je vse bolj potrebna Velika izbira disperzijskib barv »Mavrica« v Stanetovi ulici v Celju vas prič^kMje 14 — 7. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 rokomet pričakovan poraz ni touko boleč —nepopolni ge eno težko gosto^'anje gljskih rokometašev je za jgjni. Pričakovani poraz 18:23) ni toliko boleč, če ve- no, da so na pot odšli Cc- ijpi v nepopolni postavi in Ji taidi kompletni, težko pre- gnetili odlično Krivajo, ki se ^ri za naslov prvaka Jiogo- ilavije- Samo sreč-anje je po- kazalo, da so Celjani bili v ^6etku srečanja, ko so še 3ieli dovolj moči, boljši od iomačinov, kaj ta vodili so ;1, 6:2. Toda to je bilo tudi 5e'. Odlični domačini Timko, iijatovič, posebno pa vratar Jeter so v nadaljevianju po- azali s\'0j0 kvaliteto in zlaJi- a zmagali. Poraz ni boleč. Celjani so obdržali mesto na tablici. Se- daj pa je potrebno napraviti korak nkiprej. Korak k osvo- jitvi osmega mesta, ki je re- alna vrednost celjskega roko- meta. Do konca prvenstva je na sporedu še šest kol. Toda vmes je odmor. Odmor dolg tri tedne, ki lahko gre v prid samo celjski ekipi in trener- ju Tonetu Goršiču. Ta mora izkoristiti ta čas za čimbolj- še priprave in dvig forme celjskemu pr/olig«išu. Po odmoru se namreč pri- stopi k zaključnim borbam. In te bodo zelo naporne. V Celje pride Vardar, Partizan (Bj) in Crvena z\'ezda. V go- ste pa gredo Celjani v Niš, Železničarju, Crvenki in Di- namu (Pančevo). Torej šest točk doma prinaša osmo me- sto. Kaka točka več z gosto- vanja v Nišu ali Pančevu pa lahko še mesto više. Da pa bi v tem uspeli, bo v prvi vrsti morala tudi zdravniška ekipa pridati svo- je. Potrebno je čimprej vklju- čiti v ekipo Miha Bojoviča in pozneje v zadnjih treh, štirih tekmaSa mordla, še Stan- ka Andcrluha. Ostali igralci pa morajo biti v najvišji for- mi. In to se lahko do,seže, kajti fantje so resni in pri- pravljeni za težaven zaklju- ček prvenstva. J. KUZMA Rukometašice Šmartnega so resne kandidatke za naslov republiških prvakinj v lokometni ligi. Trenutno so druge na tablici, takoj za vodečo Krko iz Novega mesta. V preteklem kolu pa so doma premagale mlado in izredno nadarjeno ekipo Preddvora, ki jim je zadala v jesenskem delu prvenstva prvi poraz. Sniarjanke so se tokrat maščevale in zmagale 19:1«. Na posnetku je lepo viden prodor najboljše igralke Marije Urankar, ki .ie dosegla kar pet zadetkov. Boljša od nje je bila le Kolenčeva s sedmimi zadetki. (Foto T. Tavčar) JUDO: M. FABJAN V REPREZEN- TANCI Celjaiii imamo še enega držav ne- :a rfprezentanta. To je mladi ju- oist JK Ivo Reya, Marjan Fab- m, ki je na državnem clan.skera (venstvu osvojil dru^o mesto in. e trenutno nahaja na pripravah iržavne članske reprezentance za iV^op na Balkanskem prvenstvu. Marja-n Fabjan je Se mladinec, flda izreden hctrec, ki je na repu- iliškcni jirvenslvu osvojil naslov (Tvaka. Mimo teca .je v Prištini Ktsenctll vse prisotne in le z Balo več športne sreče bi postal Iriavni prvak. Toda za to je še ias, pravi njegov trener Dušan r»nko. ki ga vadi še sedmo leto. Obiskali smo tako te dni tek- novalce celjskega Judo kluba Ivo Ifva. V telovadnici četrte osnov- jf šole je bilo na treningu preko M borcev. Delali so resno in mar- jivo. Med njimi smo takoj izlo- ili mladega in čokatega Marja- 0. Pred odhodom na priprave v k)r nam je dejal: »Vesel sem. da so me kot mla- tinca povabili v člansko državno Iforezenianco. \ sebakor bom naj- fcla.iši udeleženec v reprezentanci, jlato se bom še posebej potrudil.« I Xl»p»hl v zadnjih letih? »*imo »Lspehov v leto.šnjem le- tn. ko sem v srednji kategoriji do K kf. osvojil Članski naslov Slo- fnije in drugo mesto v državi, (m lansko leto dvakrat zmaeral i* pokalu Obranovič v Zag:rebu o na rcpubli.škem prvenstvu os- 'fljil dve drugi in eno tretje me- ito. Letos pa pričakujem, da bom •d? v mladinski konkurenci v tpnbliki kakor v državi osvojil 'soko mesto. Vsaj v finale se «m uvrstil.« Mladi Marjan, sicer učenec zla- »rske obrti v celjski Zlatarni, je Sekakor nafvečii talent med ju- oisti v Sloveniji. GIMNASTIKA: NASTOP 300 I^LADIH Gimnastična prvenstva po &D, občinaCi in področju so a pionirje in pionirke kon- ana. N-ad .300 mladih telo- adcev in telovadk je nasto- »lo na teh tekmovanjih, kar luži v dokaz, da ta športna vrst še živi v ŠŠD, pa če- rav v vsej celjski regiji ni iti enega gimnastičnega dru- l-va več! ŠSD Slavko šitender je 2omo organiziralo področno rvenstvo, kjer je nastopilo ženskih in 4 moške ekipe ■ vsega nad 70 izbranih te- ^adcev in telovadk iz osmih "^in. Pri pionirjih so bili '^ičai Zagorjani, ki so po- ekipne zmage bili tudi med '^iboljšimi posamezniki, saj ^^najboljši Celjan Mihec Ca- bil n^ 7. mestu. Drugi ® bili Celjani, nato Šentjur Žalec. Pionirke so bil« mnogo izenačene. Zmagale so ^^Uanke tesno pred Vele- Žalcem, Trbovljami, J^&tanjeLTi, Zagorjem ob Sa- Mozirjem in Šentjurjem, posameznicami je biia J^jboijša Andreja GHavač iz ^'eiija pred Majo Trugarje- 1, iz Trbovelj in Barbaro iz Žalca. Kolajne, di- in pokali — tx) so bi- naj'boljšim, ki jim v ljub spomin na šport- ^ ^ielj (IKE) in Drekonja (Uu), 60 m — Radič (IKE) «,3, Klarer (IKE) in Bračun (Hu), :iOO m — Špegelj (Do) .IS,3, Kednak (Do) in Tomlje (Po), skok v daljino — Radič (IKE) 4,87, Klarer (IKE) in Aerbič (Uu), skok v višino — Nikolič (Hu) 125 cm, Pogorevc (Vo), Jeram (1. OŠ), met medi- cinke — Bre/nik (I. cč) 7,20 m, Babič (I. cč) in Dobovičnik (Vo). Pokale pa so osvojili v posa- meznih kategorijah: Ml. pionirji — 1. Vojnik, 2. Štore, 3. Oš I. cel.jske čete, 4. I. Oš, 5. Polule. St, pionirji — 1. IKE, 2. I. OŠ. 3. I. c. č, 4. Vojnik, 5. Iludinja. Ml. pionirke — 1. Hudinja, 2. Vojnik, 3. I. c. č., 4. IKE, 5. I. OS. St. pionirke — 1. Vojnik, 2. I. OS, 3. Oš I. c. č., 4. IKE in i>. Polule. Organizacija tekmovanja je bila odlična, pokali, diplome in kolaj- ne pa bodo najboljšim v drago- cen spomin na to množično atlet- sko prireditev. namizni tenis že trinajstič v spomin Prizadevni delavci v T\ D Par- tizan Gaberje in nekdanji prija- telji pokojnega dr. Franca Rel>ev- ška, povojnega odličnega namiz- notenKkega igralca Celja, prireja- jo letos v dneh 16. in 17. aprila 1.1. že XIII. namiznoteniški FRENKOV MEMORML. Priredi- tev bo v telovadnici TVD Parti- zan (iaberje na Mariborski cesti. Prvi dan se bodo spoprijeli pio- nirji, pionirke, mladinci in mla- dinke vseh šol v celjski občini v uradnem tekmovanju za prva- ke posameznikov in ekip. Drugi dan pa je namenjen na.stopu vseh tistih namiznoteniških igralcev in ifp-alk, ki Ro prenehali s tekmo- valnim športom, ostali pa so Se nrestl tej Igri i belo iM>glco. ČJa- nl se bodo icpoprlJeU v treh »kn- pinah — člani, st. člani in vete- rani, članice i>a v dveh skupinah — članice in veteranke. Brez dvo- ma bo tako kot prejšnja leta nad- vse zanimivo srečanje veteranov, kjer bodo že po tradiciji nasto- pili vsi bivši .soigralci in tekmeci dr. Rebevška, Frenka, kot so ga imenovali športni prijatelji. Prijave zbira TVD Partizan Ga- berje, pismeno ali pa v društveni pisarni svojega telovadnega doma na Mariborski cesti. I.etošnji XIII. FRENKOV ME- MORIAL bo vsekakor množična namiznoteniška prireditev, k.ier bomo ponovno srečali več nadar- jencev. Žal, da ta športna igra, ki .)e v republiški prioriteti, nI našla v Celju tekmovalne smeri i a ujenM pH SD INORAD JUG 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 14 — 7. april §t. 14 — 7. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 beograjske razglednice (1) TAKO KOT VEČNO MESTO mesto, ki tudi dopoldne kipi od življenja Tam, kjer obalo božajo va. lovi Donave in Save, kjer stara obzidja stoje kot pomniki preteklosti in slave, tam dviga se ponosno, lepo in herojsko, belo mesto. ... (Tihomlr Jeremič) Memda sem bil še šolar te- daj, ko sem prvič prebral pe- sem Tihomirja Jeremiča. Po- zabil sem pesem, a ostala je misel, ki me še danes spomi- nja nanjo. Misel o večnem mestu — Beograd. Veliko sem vedel o Beogradu, iz knjig, iz šole. Vedel sem, da je ob so- točju Donave in Save obstoja- lo že keltsko naselje, ki je ob razcvetu rimskega imperija postalo najvažnejša vzhodna trdnjava carstva in katerega prvo ime je bilo Singidunum. Vedel sem tudi, da je neneh- no menjaval gospodarje. Več- krat so ga zavojevalci tudi povsem upepjelili, a vedino znova se je iz tega pepela dvigal še večji in močnejši, kot Feniks. Vse to sem vedel pa mesta kljub temu nisem poznal. Vse dotlej, ko sem v Beogradu prvič preživel nelcaj dni. Tedaj sam namreč spo- zna! ljudi, ki žive v večnem mestu. In spoznal sem Beo- grad. Kajti mesto niso hiše, ni zgodovina, niso ulice in spo- meniki. Mesto so ljudje, s s(\'ojimi navadami, svojim na- činom življenja, z utripom, ki ga dajejo mestu. Bolj kot v kateremkoli drugem mestu sem to začutil v Beogradu. Verjetno tudi zato, ker so nje- govi prebivalci temperament- ni, izjemno odprti, gosto- ljubni in nenarejeno prepro- sti. S tem dajejo mestu še bolj svojevrsten in pristen pečat. Beograd je kot mravljišče. Dan in noč so njegoive ulice pome ljudi, niti za hip mesto ne umre. Beograjčani pa so ponosni na to, kajti ravno oelodnetvni žtv-žav mestnih ulic dokazuje, da je večno mesto postalo velemesto. In zato radi pripovedujejo tole anekdoto: ob obisku v Beo- gradu je nek angleški nofvinar svojemu listu poslal poročilo o tem, da je Beograd živahno turistično mesto, ki tudi v dopoldanskem delovnem času, kipi od življenija. Pa se je čez nekaj dni svojemu listu ponovno oglasil in sporočil, da so domnemi turisti prav- zapraiv — delovni Beograjča- ni! In kdo so Beograjčani? De- jal bi, da so to delaivci in kmetje, da so to Srbi, Vojvo- dine! in Ma/kedonci, da so štu- dentje in vojaki. Težko je opredeliti Beograjčane, a dej- stvo je, da na ulicah ob naj- preprostejši kmetici oblečeni v narodno nošo s sprehajahio palico v rokah ali pa mlado študentko, oblečeno po zadnji modd. Takšni so Beograjčani in takšen je Beograd. Mesto starega in novega, mesto na- sprotij ,neinavadnih podiob, ve- čno mesto. (Prihodnjič: Ohoet na ulici) PIŠE: BRANKO STAMEJČIČ (1) Knez Mihajlova ulica sodi med najživahnejše v Beogradu, Pronjet z niotoruimi vozili je prepovedan, zato pa po njej dan In noč vre množica ljudi. iz Mon Medtem ko si mi počasi pripravljamo spomladansko-poletno garderobo, v modnem svetu mislijo že daleč naprej. Tako je bil v zadnjih dneh marca v Parizu znani modni sejem Pret-a-Porter, na katerem so nam prikazali kolekcijo za jesen-zimo 77/78. Za majhno ilustracijo nam tale fotografija pove, da bo moda še naprej praktična, linija ohlapna in udobna, barve pa svetle in jasne, STAŠA GORENŠEK GEOGRAFIJA LAKOTE (1] polovica človeštva trpi poman jkanje kalorij v zadnjih letih je bila lakota ena od stalnih tem na straneh vseh svetovnih dnevnikov. Povod je biil marsikdaj v razburljivih političnih dogodkih, ki o prijpeljali do množičnega pomanjkanja hrane in s tem lakote med prebival- stA'om (Biafra), drugod so šele »odkrili« lakoto, čeprav je obstajala žedoJ- go (Btiopija) itd. Svoje je prispevalo marsikod tudi vreme, klimatske spre membe in vse to je dajalo strabobno sliko lakote ah skrajnega pomanjkanja milijonskih množic v ča- su, ko ima človeštvo glede na zmanosit, tehnologijo in sploh celoten razvoj tolik- šne možnosti. Vendar ne vsi! Tega se vse premalo zavedamo, predvsem pa tisti, ki bi lahko cxiločil- no vplivaM na to, da ne bi vsako leto milLJoni umi- rali zaradi lakote. Zakljiiiček analiz 3 3.ta- nju prehrane v svetu (pripravila jdh je FAO pri CXrganizaciji združenih na- rodov) ter v podatkih, ki jih je zbralo mimstrstvo za kmetijstvo ZDA je enak; skoraj polovica člo- veštva trpi v svoji prehra- ni zaradi ponuin,}kanja be- ljakovin oziroma kalorij, ah pa enega ali drugega. Takšna je ugotovitev, ki velja za obdobje zadnjjih fcreih desetletij po drugi svetovni vojni. OZN je pripravila za Svetovno konferenco o pre- hrani (1974 1.) obsežno dokumentacijo s pregle- dom stanija v svetu in to na osnovTi modemih spoznanj o potrebah člo- veškega organizima po hrani, čeprav izgleda čud- no, 90 prvič v omenjeni atuidiji, raziskovali potre- be tako bogatih kot siro- mašnih dežel. Opirajoč se na to doku- mentacijo, lahko a^pLse- mo (nanaša se na stanje 1. 1970), da je bilo pod- hranjeniih 460 milijonov ljudi. To pomeni, da je bil vsak šesta človek v naj- boljšem primeru vedno še toliko lačen, da ni umrl, v najslabšeni pa je bil od lakote pofpolnonia izdipan, .'Vvtorji dokumentacije so povedati, da so uipo- rabljali »zelo ozko pojmo- vanje adekvatne iJTijhra- ne« in da bi »manj konzer- vativna definicija dala več- je število tistih, kii trpe zaradi lakote«. Leta, ki jih dokumentacija zajema (1969—1971), s»D bila zelo plodm leta in cene hrane so bile nazke, E^>znejši ve- lik skok cen hrane je naj- bolj prizadel tiste, ki živeli na roljiji lak»>te — pahnil jih je preiko nje- ga. v črni prepad poma- njkanja. * Svatavno geografeko kar- to lakote je dopodnil s svojimi podatki še »Injstd- tuit za opazavanije sveta«, neodvisna in nakomerciail- na samostojna organizaci- ja s sedežem v glavnem mestu ZDA. Od tod zelo ohrabrujoč podatek s ka- terim omenjena dokumen- tacija ni razpolagala za- radi pomanjkanja podat- kov s tega območja: soci- alistične dežele Azije kot Kitajska, Severna Koreja in Severni Vietnam niso bile prizadete s podhranje- nostjo in to zahvalj'Ujoč velikemu i>ovečanju in raz- voju kmetijstva ter enako- merni razdelitvi hrane. (prihodnjiič dalje) HUMOR »Ali veš, da lahko dela kamela osem dni, ne da bi kaj popila?« pove mož ženi. »Ne, te.t^a ne vem, poznam pa kamelo, ki lahko pije osem dni. ne da bi kaj de- lala.u Kako so redki sejmi, nazorno prikazuje posnetek, kjer je živina v očitni mun,i.šini proj jeklenim stro,jem. Malce že romantična pojava tega simbola je nastala pred dnevi v Pol četrtku, kjer so se nekateri spominjali sejmov izpred druge svetovne vojne, ko je en sirf gospodar pripeljal naprodaj toliko živine, kot zdaj vsi skupaj. Foto: D. Medv<^ NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice,i Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161, Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni ui odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar. Milenko Stra-i sek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo " Cena posamecsn-a številke 3 din — Ololetna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 36 din. Za inozemstvo je cans dvojna. Tekoči račun 50102-60120012 CGP »Delo« Ljubljana — Tel-rfon: 32-309, 23-105, oglasi in naročnma 22-800.