"JO, (».; L-ISTEK. ^Praugor". (Jaeoš Golec.) (Dalje.) Začel se je prvi bojni pohod Sentpetranov nad Podsrečane v nofii od 10. na 11. apnila leta 1882. — Sultan je vedil konjc in razporedil kot ravnokar doslužen vojak napadaloe po \-ojaskih varnostnih predpisih, Vozili so se skupno le nekaj 6asa, dokler ni hil skovan in zvarjen celi bojni na^rt in ix>razdeljene razne vloge meid posameznike. Predvsem se je lo•Sila od glavne 6ete moCna predstraža.. Ta prerlstraža je zopet poslala dva poizvedovaloa, ki bi naj kot prva previohunila sovražni tabor: od katere strani bi ga bilo bolje presenetiti in osvoboditi s kolikor mogože nekrvavimi izgubami zarobljenega praugerja. Glavna četa, vozeč se na vozu, si je za-sigurala desbo in levo krilo ter hrbTet s posebnimi oddelki, da jej ne bi sovražnik ^nemogočil po\Tatka. Vse }e bilo ur.> jeno hvalevredno, bojne sile zadostne, i&e bi se morebiti vendar le spoprijeli z nasprotnikom, katerega 0 domnevali vsi v trdem spanju in snu. Ob 1% uri ponoči sta se priplazila prva Šentpetrana v podsreCki trg, ki se je Že odevaJ v nočni spanec, sladki senj in mir. Poseda sicer Poasreda po na pol in celem ra^unano sedem gostiln, lci so bile v oni nogi izvefiine prazne, le tuintam je Se kimal pospano za mizo kak zakasneli gost. Krog tržkega — prangerja je po6ivalo vse v miru in tihoti, še noCni čuvaj G«rzinatov Juzl ni stražil z leščerbo in heldbardo trfcanov in njih svetinj. Pr\ra poroftila poizvedovalcev do predstraže in gTavne čete so bdla pač najugodnejSa.., V vojno pohoflno grto razvlte vrate so se združile tik pred Podsre- do, da zgrabtijo z združenkm močoii kamenitega in vkopanega prangerja. Voz za Sentpetrane zibelka novorojenega tržanstva, za Podsrcčane — mrtvaški oder njih Basti, je postal tik ob prangerju, ki stoji in je stal v oni noči na glavnem trgu Podsrede. FantofvsKO krepke roke so se tesno oklenile žo starodavnega stebra, skiepi so pokali napadalcem vsled napora, a kamen tržkih pravio se še niti zganil ni. Zasadilo se je v zemljo veS krampov. zarožljala je težka veriga, na pritisk 1 dvig zvoda je odjenjal v zemljo zakopani prauger in se pr;'T^v!l na' sprehod in polet v St. Peter Udrihanje krampov po trdih tleh' in c-inketanje vp-*ge je predramilo noSu%;a čuvaja. ki je hr.jo\>al • n klopi ob kaplaniji in ^ama], da so je gostiJ n-i ohceti svoje hčere. Previdno se je dvignil s trdega ieZišča in jjobulil po vzroku v Podsredi nenavadnet'a ponofinega nemira in ropota. ...ležig, Mat' nebeška", mu je ušlo skozi zapaj ust, ko je zapazil 14 črnih postav, vaz in konje krog edinega m najsvetejšega tržkega spomenika. JSfi vam bil Juzl straJioitetec, ker še ni imel doslej opravka s oredrznimi ponoftnjaki, a tokrat so se mu potresle lilače, zašklebetali zobje, dvignili lasje in sesedel se ,je nazaj na klojj. Nesreča je hotela, da je zadel malo preveC pri tem naravno ujiravščenem oddihu ob svojo noSno svetilko in helebardo, oboje je padlo z ropotom na tla. Žvenket železa jo preplašil prangerja dvigajoče St.Petrane, ki so trenutno prekinili dvigalni napor, — strmeč proti Jcaplaniji. Juzl je bil uverjen: Po meni h/O, pa še nisem preskrbel nobene od sedmih hčera. Strah ga je spreletel od nožnega palca do najvišjega Jasnega konCa na glavi, ni pobral svetilke in ne orožja, amiiak zabrusil je po tloh s petami urno KOt bi potegnil žnoro od kaplanije do krčme pri BlaSkotu, kjer je šo brlela lufc. Juzl, obdan od ograje štirih sten, ojunaCen po' človeška roki ukresani luči, ,je na&tavil v Blaškotovi veži svoj nočni rog* in žatulil vanj prosefee- v noč kot bi gorel trg na vseh konoih. Pocferefeani so se dramili, Juzl je trobil na pomaganje, Sentpetrani pa S»niso bili naložili prangerja. Godilo se jim po gveto« pisemskem opisu onih proti nebu bahavim Ijudem, ki so gradili babilonski stolp, pa jih je omotal Bog z vozli jezika. Juzlov rog, katerega klic sv. Petra vaSČani niso poznali, jim je pretrosil ušesa, da niso ve5 razumeli Sultanovih povelj. Eni so jJvigali tp» žkega prangerja na vso moč, drugi so ga pa tiŠSali pomotoma z vso s;ilo ob tla in v luknjo. Pri tein babilonskem nesporazuirm so zagele frčati tudi krepke obsotelske kletvice navzgor in navzdol. Podsrečani so že izvirali na plan iz no«nih btr logov, Sentpetrani so bili pravkar izpuknili pragerj« iz zemlje, položivši ga na podložene drogove, da ga dvignejo na voz. Dvigali so kamienito težko lavorikot pribren5ali so prvf kamni v njih zjiojne glave in v hrbte. Tovor je zdrknil s koloev na tla, nekaj Podsrefianov se je bližalo neustraSeno mestu zlnčina, sai jih je bodril rešilni junak Juzl z rogom, tulefiim 'svai Tri — ra, tra — tra — lom! Eden od PodsreSanov je pograbil Konje za uzno, drugi pa so potipali z golimi rokaml, g! krainpi 1n kolci oborožene šetitpeterske rofce. Krampi in kolcf so se dvignili nad ge napol zaspanimi podsrefikimi gla» vami in jih prisilili nekaj v oni počitek, ki mu pravimo - omedlevaca. Vnel se je kratek boj neoborož* mh z oboroženimi. Pa to je zlodej, da zamahneS laKko s kolomali krampom samo enkrat, 5e Je nasprot« mk že preblizu, pride ao ro8ne borbe. Tz PodsreCa^ nov m Sentpetranov je nastal en jsam klopfilS, ki m je kotalil po glavnem trgu med vpitjem in ndrihanjem s pestml po glavai, hrbtih in obrazih. V tej po« nocni zmedl ]e p«stU po 'zmoti iveSkrat Sentpetrao Sentpetrana ter Podsrefian PodsreČana, <Da3]e prŁhoHn]ljS^j