t T"°6.
r^° *#>
uvrSS^V P$1 po P°n Ti,da !!san'0<noS'i .
E3S*
b** £> *r > ^obo^pii *veS
JI«.
referendum
je
uspel
Kot smo že poročali, je na predlog delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb stekel postopek za organiziranje TOZD Skupnih dejavnosti. V mesecu marcu in aprilu so ta predlog obravnavali v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in povsod je dobil podporo. Poudarjeno je bilo, da s tem dejansko začenjamo prispevati k uresničevanju zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji.
Delavci, ki naj bi se organizirali v novo TOZD Skupnih dejavnosti, so dobili pismeno gradivo, kjer so bila navedena izhodišča za organiziranje TOZD Skupnih dejavnosti. Tako so na zborih soglasno ocenili, da skupna dejavnost izpolnjuje pogoje za organiziranje TOZD, ker: 1. predstavlja zaokroženo delovno celoto 2. ima možnost ustvarjanja in delitve dohodka 3. ima pogoje za uveljavljanje samoupravnih pravic
Tako smo v skladu s temi sklepi in zakonom razpisali referendum, ki je 22. aprila uspel. Delavci so se odločili za organiziranje TOZD Skupnih dejavnosti.
Iz zapisnikov obeh komisij za izvedbo referenduma je razvidno, da je bilo vpisano v glasovalni imenik 163 delavcev; da nihče ni ugovarjal postopku pri izvedbi referenduma; da je od vseh upravičencev 163 delavcev glasovalo 156 delavcev, pri čemer je 127 delavcev glasovalo za organiziranje TOZD, 24 delavcev proti organiziranju TOZD, 5 je bilo neveljavnih glasovnic, 7 delavcev n glasovalo.
Delavski svet je razglasil izid referenduma in na podlagi tega so delavci sprejeli poseben sklep o organiziranju TOZD Skupnih dejavnosti, ki ga bodo poslali vsem TOZD v naši delovni organizaciji, ki lahko sprožijo spor o obstoju pogojev za organiziranje TOZD Skupnih dejavnosti.
Tovariš Rupnik je pooblaščen, da priglasi vpis v register OZD pri gospodarskem sodišču. Če ne bo sporov, bo vsa stvar potekala v prvem polletju, kot smo si zastavili v programu v prej šnji številki. .
>: i K

V V.MV
PKVoaiaasKu
P0V6 LIJU
SAVTjZA sindikatu auoosuvia«

* *********************
JESENI PROSLAVA V POČASTITEV STAVKE V NOVEM MESTU
Na pobudo ObK ZKS Novo mesto smo zadolženi, da v sodelovanju s predstavniki Novoteksa organiziramo letos proslavo, ki bo med drugim počastila tudi stavko leta 1935 v Povhovi obrtni delavnici v Novem mestu.
V ta namen se je že sestal odbor, ki je zadolžen za to proslavo. Dogovorjeno je, naj bo ta proslava v sklopu praznovanj občinskega praznika v septembru. Proslava naj se dotakne vseh pomembnejših dogodkov od stavke do današnjih dni. Predvideno je, da bi odkrili spominsko ploščo na bivši Povhovi tovarni, katere naslednik je Labod. Akademija pa bo v kulturnem programu v domu JLA prikazala družbeni proces od začetkov tekstilstva do danes. Hkrati je organizacijski odbor zadolžen, da v avli doma JLA pripravi slikovno razstavo, posvečeno temu dogodku.
Člani organizacijskega odbora so: LABOD: Bratož Milan, Potrč Lojzka, Muhič Jože, Krajnc Ivan in Terček Marina. NOVOTEKS:	Kovačič Danilo, Pureber Bojan, Dolinar
Martin
¥
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥

Sestanek v centrali Ljubljanske banke
Uspešno večletno sodelovanje vrste proizvodnih organizacij iz SR Slovenije in podjetja blagovnic ,,Beograd“ iz Beograda prihaja v novo fazo. S, samoupravnimi sporazumi med proizvodnimi organizacijami „Labod“ iz Novega mesta, „Li-sce“, „Ilirf e — Vedroga“, „Mu-re“ iz Murske Sobote, „Goren-ja“ in „Iskre“ s podjetjem blagovnic „Beograd“ bodo določeni temelji dolgoročnega poslovnega sodelovanja in načela združevanja sredstev ter sovla-
ganj na podlagi dohodkovnih razmerij in skupnega rizika. Po tej poti bi radi razširili proizvodnjo in zagotovili širše možnosti za prodajo blaga na enotnem jugoslovanskem tržišču. ,
O teh vprašanjih so na sestanku 13. aprila v centrali Ljubljanske banke razpravljali predstavniki omenjenih delovnih organizacij — upravlj alcev Ljubljanske banke, podjetja blagovnic „Beograd“, gospodarske zbornice Slovenje, Beograjske banke — prve temeljne ljubljanske in beograjske podružnice Ljubljanske banke.
proslava 1. maja
Letošnji praznik dela 1. maj smo v Novem mestu praznovali v znamenju pomembnih jubilejev. Preteklo je 40 let od ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, pred 40 leti je prišel na čelo Komunistične partije Jugoslavije tovariš Tito, cela naša domovina pa ta mesec proslavja 85. rojstni dan tovariša Tita. Delavski razred Jugoslavije in vsi delovni ljudje želimo k temu prazniku dodati nove delovne zmage.
Tudi delavci Laboda smo ponosno slavili.
Vsa naša prizadevanja, da bi sledili duhu ustave in zakona o združenem delu, niso ostala neopazna. 28. aprila je bila delavcem TOZD Ločna podeljena v Beogradu PRVOMAJSKA LISTINA. To je podelila Zveza sindikatov Jugoslavije za dosežke na področju samoupravljanja, za dosežene rezultate pri delu, za dosežke na področju organiziranja splošnega ljudskega odpora, civilne in narodne zaščite in za družbenopolitično delo. ,
To veliko priznanje je bilo svečano izročeno delavcem TOZD Ločna v petek, 29. aprila, na proslavi, ki smo jo pripravili v počastitev 1. maja in so se je udeležili tudi predstavniki občinske skupščine ter občinskega sindikalnega sveta. ,
/ ; \ Delavci TOZD Ločna se za vse prejete čestitke ob
podelitvi PRVOMAJSKE LISTINE toplo zahvaljujejo vsem delovnim organizacijam in TOZD ,,La-bod-a"
v------------------------------------------------------/
nezadovoljstvo
in
spodbuda
Zadnjič je na sestanku 00 ZK v delovni skupnosti skupnih služb tekla beseda tudi o slabem počutju članov na sestankih. Tema je zelo zanimiva. Slabo počutje mlajših v organizacijah Zveze komunistov? Misli se mi prepletajo v glavi. Bolj ko mislim, bolj sem prepričana, da rešitev razmer še zdaleč ni tako težka, da bi morali obupati in se umakniti. Smisel pomlajevanja vrst ni le v številčni krepitvi ali starostnem sestavu, temveč predvsem v vsebinskem delovanju. To delovanje pa bi lahko zagotovili mladi s svojo zagnanostjo. ,
Poglavitna vloga osnovne organizacije je predvsem v tem, da se s svojo marksistično analizo konkretnih družbenoekonomskih in političnih razmer in ukrepov, kot je pred kratkim dejal Vlado Janžič, dvignejo na raven politično zrelega, organizacij skega, akcijskega in uglednega dejavnika. Tega pa nam seveda ne zagotavlja ne statut in ne program ZK, temveč le naša lastna sposobnost, enotnost, politična angažiranost. Prav zato se mora vsak član čutiti odgovornega, da osnovna organizacija postane temeljna, vodilna idejnopolitična sila v okolju, kjer deluje. To pa brez nezadovoljstva nad sedanjimi razmerami, ki pa mora biti objektivno, kritično in ustvarjalno, ter brez konkretnih spodbud, seveda ne bo šlo.
Pustimo formalna vprašanja ob strani. Mnogo bolj pomembno je, da vsak komunist ustvarjalno sodeluje pri obravnavi bistvenih vprašanj v svojem okolju. Tako se akcijsko usposablja, planira, organizira, usmerja in uresničuje zastavjje-ne akcije, ocenjuje družbenopolitične razmere v delovnem okolju. Tega ni mogoče zagotoviti brez ustreznih metod dela organizacije, brez jasnih in konkretnih stališč vsakega posameznika, brez odgovornosti, brez tovariškega opozarjanja na slabosti ali brez odpravljanja vsega tistega, kar lahko povzro-
ča omahovanje ali slabo delo organizacije. Organizacija mora še posebej, vedno in neprekinjeno ocenjevati razmere v svojem okolju in izražati resnične interese dela na idejnopolitičnih osnovah ter pravočasno opozarjati na vse, kar ni v skladu z usmeritvijo ZK in človeškimi hotenji. ,
Pri temu člani ZK lahko veliko naredimo. Ne samo, da moramo nastopiti proti dolgoveznim razpravam, ki ničesar ne prispevajo, proti samogovorom, pustim geslom, zapletenosti, samovšečnosti posameznikov in podobnemu, temveč tudi zahtevati od organizacije, da odkrito spregovori o vseh problemih, da zagotovi konkretnost in v akcijah dokaže svojo odgovornost. Boriti se moramo za resnico in iskrenost, četudi bi včasih razmere napačno presojali. Predsednik CK ZKS France Popit je dejal, da je treba v takih primerih zaščititi posameznika celo takrat, kadar je v zmoti, razen če ne nastopa iz reakcionarnih, zavestno sovražnih nagibov. ,
Zato se mladim v ZK zaradi nezadovoljstva	ni potrebno
umikati, temveč moramo zaradi nezadovoljstva	ukrepati in
spodbujati. Ce drugega ne, je umik neke vrste vdaja ali vsaj oportunizem, česar si kot člani ZK ne bi smeli dovoliti. Včasih sije pač treba dokazati, da imaš prav, da si v nekaj prepričan in da znaš to tudi zagovarjati ter potrditi. To je ena nujnih zahtev sistema socialističnega samoupravljanja, da posebej o nalogah komunistov sploh ne govorimo. ,
25 let
sodelovanja
Letos aprila sta trgovski podjelji ,,Zaija“ Maribor in „Emona“ Ljubljana praznovali 25 oziroma 30-letnico obstoja.
Proslav v teh delovnih organizacijah so se med drugimi udeležili tudi naši predstavniki, Iger so jim izročili priznanja za dolgoletno uspešno sodelovanje. ,
Ob tej priliki je v imenu „Laboda“ glavni direktor poslal „Zarji“ v Maribor sledečo čestitko:
„25 let plodnega sodelovanja med trgovskim podjetjem „Zaija“ Maribor in tovarno oblačil „Labod“ Novo mesto. ,
Poslovni stiki med „Zarjo“ Maribor in „Labodom“ Novo mesto so celo daljši kot 25 let, saj je imel „Labod“ Novo mesto (prejšnja „Industrija perila"), ki je že pred tremi leti praznoval 50-letnico svojega obstoja, poslovne stike tudi s predhodnikom trgovskega podjetja „Zarja“ - glavno potrošniško zadrugo Maribor. Trgovsko podjetje pod imenom „Zarja“ se je predstavila kot posledica zgodovinske prelomnice v našem razvoju v času, ko smo uveljavili geslo „Tovarne delavcem" in je resnično nastala tudi vizija — zarja samoupravljanja.
Sedanji čas in 25 let aktivnega ustvarjanja delovnega kolektiva „Zaija“ Maribor pomeni obdobje najbolj intenzivnega razvoja na vseh področjih družbenega življenja. Med najvidnejša trgovska podjetja se je v tem času vključevala tudi „Zarja“
Maribor, kar dokazuje njena organiziranost, uspešnost in tudi investicijska dejavnost z blagovnico na čelu. Ob poslovnih vprašanjih je bil v naših medsebojnih odnosih vedno prisoten interes potrošnikov, kar ni izhajalo le iz proizvodnega programa oblačil, še zlasti modnih, ki jih je treba zares že ob nakupu nameniti končnemu potrošniku, ampak je bil tak odnos tudi posledica odnosa, ki ga je gojila „Zaija“ do organiziranosti tržišča in do neposrednega potrošnika. ,
Poslovne vezi med „Zarjo“ Maribor in Labodom so znatno razširjene po združitvi „Delte“ Ptuj z Labodom in po razširitvi proizvodnje iz moških srajc še na ženske bluze, moška in ženska vrhnja oblačila, ko se je k ,,Labodu" pripojil še Tip-top Ljubljana in Rog Novo mesto.
Nad 2000 delavcev v Labodu, ki proizvajajo preko 15.000 moških srajc na dan ter moška in ženska vrhnja oblačila, danes z zanimanjem spremlja razvoj in uspehe svojih kupcev, med katerimi je vedno bila tudi „Zarja“ Maribor. ,
Posebej prijetno je, kadar lahko brez ovir in slabih spominov zremo v preteklost, če ob tem tudi bodočnost ni neznanka. ,
Zato sem toliko bolj počaščen, ko ob 15-letnici, odkar vodim delovno organizacij o „Labod“ in osebno sodelujem s kolektivom „Zarja“ Maribor, lahko izrečem našo zahvalo in izrazim zadovoljstvo nad prijetnim in uspešnim sodelovanjem.
Čestitamo delovnemu kolektivu ,,Zarja" Maribor ob 25-let-nici uspešnega delovanja in mu želimo tudi v bodoče veliko uspehov."
družbena
samozaščita
Najširši varnostni sistem delavcev v združenem delu ter ustavna in samoupravna pravica in hkrati dolžnost je družbena samozaščita.
S patriotično zavestjo, s katero delavci v združenem delu od TOZD do OZD varujejo samoupravni socialistični družbeni sistem, uresničujejo pravice in dolžnosti s področja družbene zaščite. Ta sistem, zasnovan na tradicijah in spoznanjih narodnoosvobodilne borbe in naše socialistične revolucije, naj postane nerazdružna celota samoupravljanja na vseh področjih našega življenja. Ta zavest in dolžnost nas naj spremljata povsod: kot delavca z združenem delu kakor tudi kot občana doma ali v tujini.
Varnost ustavnega reda, delavcev ter varstvo sredstev, ki so naša — družbena lastnina, samoupravnih odnosov in pravic, enakopravnosti, bratstva in enotnosti in seveda interesov združenega dela je osnovni namen družbene samozaščite. Da bomo delavci v združenem delu uresničevali naštete pravice in dolžnosti, ki nam jih na-
laga družbena samozaščita, moramo odgovorno:
—	razvijati našo zavest, da varujemo temeljne vrednote našega družbenega sistema
—	neprestano in neposredno delovati za zavarovanje socialistične samoupravne ureditve
—	razvijati in organizirati splošno varnostno kulturo in zavest
—	varovati z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi pridobljene pravice in dolžnosti
—	varovati enakopravnost, enotnost ter bratstvo jugoslovanskih narodov in narodnosti
—	odkrivati vse, kar bi lahko povzročilo izpodkopavanje naše ustavne ureditve ter ekonomske moči naše družbe
—	odkrivati vse, kar bi škodo-
* ***** **** *>«-* * ********
Razstava
,,NAŠIH 40 LET"
V prostorih družbene prehrane v Novem mestu smo 4. maja odprli razstavo, ki jo je pripravila 00 ZK DSSS v sodelovanju z domom JLA v Novem mestu. Z razstavo, ki nazorno prikazuje 40-letno pot ZKS, se želimo vključiti v praznovanje meseca mladosti in celotnega sklopa letošnjih pomembnih mejnikov. Otvoritve se je udeležil poleg članov kolektiva tudi sekretar ObK ZKS Novo mesto tovariš Janez Slapnik.
valo ugledu OZD in drugim samoupravnim subjektom
—	zavarovati družbeno in osebno premoženje
—	se boriti proti gospodarskemu kriminalu, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju
—	skrbeti za varstvo okolja, komunalnega reda in naselij
—	skrbeti, da se odpravijo z ustreznimi socialnimi, vzgojnimi, normativnimi in drugimi dejavnostmi vzroki kriminalnih in drugih asocialnih pojavov
—	varovati javni red, ki temelji na spoštovanju in uveljavljanju socialističnih norm
—	ukrepati pri odhajanju delavcev v tujino in sprejemanju tujcev v delovne organizacije preprečevati požare in delovne nezgode in se boriti proti drugim elementarnim nezgodam
—	fizično in operativno zavarovati objekte in premoženje v OZD
—	delovati in sodelovati z odborom za delavsko kontrolo, z organi, ki so prostojni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj ter prekrškov in družbi škodljivih pojavov.
Prav vsi delavci smo dolžni spoštovati in se ravnati po določilih, ki so zajeta v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih, splošnih aktih in v sklepih samoupravnih organov. Za-
gotoviti si moramo organizacijo dela, ki bo onemogočala protipravno odtujevanje premoženja v OZD.
Dolžnost slehernega delavca je, da če ugotovi, da v OZD obstaja konkretna nevarnost za uničenje, poškodovanje, elementarne nesreče ali kaj podobnega, to odvrne. Če tega ne zmore sam, če bi bila taka intervencija nevarna in bi ogrožala njegov obstoj, mora o stanju nemudoma obvestiti odgovornega v OZD, službo za zavarovanje podjetja. Če to ni možno, pa državni organ, pristojen za ukrepanje.
V najkrajšem možnem času je vsak, ki je zaposlen v OZD, dolžan prijaviti vsako kaznivo dejanje, oziroma storilca, ki ga je storil. Delovanje družbene samozaščite bo v dobršni meri odvisno od tega, kako se bo zavzela SZDL. Njeno področje aktivnega sodelovanja je zelo široko, od obveščanja o mestu in vlogi ter funkciji do opozarjanj a na nosilce in oblike ogrožanja družbenih vrednot ter vzpodbujanje, da bodo sprejemali ustrezne ukrepe za samozaščito.
Enako nalogo ima sindikat v OZD. Prevzeti mora odgovornost za organizirano delovanje vseh subjektov družbe pri varstvu samoupravnih pravic. Zaradi tega mora biti uveljavitev delavskega samoupravljanja ena prvih skrbi nadzora in sodišč združenega dela ter ostalih samoupravnih subjektov.
►•••••••••••••••••••••••••••••••••«
preko
700
I izdanih računov v apriiu
S
t
i
i
Aprila lani j e začel veljati novi zakon o zagotavljanju plačil medsebojnih obveznosti med uporabniki družbenih sredstev. Namen ukrepa je bil, da se doseže red in enoten pristop na tem področju. Že po enem letu je dosežen viden napredek, ne samo v plačevanju medsebojnih obveznosti, marveč tudi pri odkrivanju šibkih točk glede rednega in pravočasnega prevzema blaga, ta-
kojšnjem preverjanju kvalitete izdelkov in podobno. Toda tak način plačila in zlasti roki, v katerih morajo kupci plačevati dobaviteljem svoje obveznosti, povzroča, da kupci kupujejo na krajši rok. To pa pomeni več manjših odprem izdelkov, kar povzroča obilico administrativnega dela. ,
Lansko leto smo na primer v prvih štirih mesecih izdelali 6.50D faktur, letos pa celo 16.60D faktur.
Ta primerjava z lanskim letom kaže močan porast, saj smo v lanskem letu izdali cca 30.000 faktur, letos pa že v prvih štirih mesecih več kot polovico števila lanskih. To nam povzroča veliko drobnega dela ne samo v pripravi dokumentov, marveč tudi v sestavljanju komisio-nov v skladišču in pri odpremi.
In nič ne moremo proti temu: ,,Trg odloča in kupec ima vedno prav". Zjato se bomo morali v bodoče še bolj potruditi in še bolje organizirati. K temu naj bi prispevala nova organiziranost TOZD Skupne dejavnosti, ki je v ustanavljanju. , Glavni direktor ZDRAVKO PETAN
2ELIŠ POSTATI ČLAN FOLKLORNE SKUPINE?
Na pobudo izrečeno v TOZD-u Ločna in DSSS v Novem mestu nameravamo organizirati folklorno skupino. Vse, ki se želite vključiti in sodelovati, vabimo, da se javite v tajništvu TOZD-a Ločna do 1. junija letos.
tozd
temenica
se
osamosvaja
Konfekcijski obrat v Trebnjem je pričel delati 1. maja 1965 s programom moških oblek in plaščev, in to samo šivanje, likanje in adjustiranje. Priprava dela in krojilnica so bili v Ljubljani.
Vsa ta leta seje obrat Trebnje srečeval z raznimi problemi, kot npr. neskrojen kompletni nalog, napake v osnovnem materialu, napake oziroma poškodovani posamzeni deli pri kon-fekcioniranju. Za vsak poškodovani posamezni del je bilo treba javljati v Ljubljano in čakati 2 do 3 dni na zamenjavo posameznega dela, kar je povzročilo zastoje v proizvodnji in odpremi gotovih izdelkov. Na račun tega so se tudi povečali stroški prevoza, stroški telefona in plačilo delavcem za čakalne ure. Vse to je narekovalo formiranje lastne krojilnice v TOZD TEMENICA.
Zahvaljujoč delavcem in vodilnemu kadru TOZD TEMENICA pri formiranj priprave in krojilnice za tesno sodelovanje in trem inštruktorjem iz TOZD TIP TOP iz Ljubljane za pomoč na posameznih fazah dela, posebnih organizacijskih težav ni bilo. Pojavile pa so se težave pri produktnivnosti dela. Težave glede produktivnosti smo že po dveh mesecih dela odpravili.
Za povečanje produktivnosti dela je treba dati priznanje delavcem priprave in krojilnice, prav tako tudi komercialni službi za prodajo večjih količin
posameznega modela. Imamo pa še težave z opremo.
Vertikalni nož je dotrajan in brez brusilne naprave, stroj za številčenje posameznih delov j e star in nizkoproduktiven. Na tračnih žagah smo morali opraviti remont, ki pa ni povsem uspel, kar vpliva na kvaliteto dela. Težave so tudi s prostorom, saj imamo krojilnico in skladišče skupaj.
Krojilnica je pričela delati avgusta 1976 istočasno je tudi proizvodnja stekla v eni izmeni. Izdelan je bil tudi proizvodni plan ter dnevne kapacitete za trak suknjič in trak hlač. Cilj vseh nas je bil doseči boljše rezultate dela, zato j e bila naloga priprave in krojilnice pripraviti proizvodnji dvodnevno kapaciteto vnaprej, vse dele skrojiti čim bolj natančno, pripravo dela pa prilagoditi načinu dela, ki najbolj ustreza proizvodnji: vse dele, ki so poškodovani ali imajo napako, pa takoj doreza-ti, da ne bi prišlo do zastoja v proizvodnji. Le s takim načinom dela in skupnimi interesi ter sodelovanjem lahko dosežemo večjo produktivnost dela in boljšo kvaliteto. Po zadnjih analizah so se rezultati dela izboljšali, prav tako kvaliteta.
Pojavljajo pa se težave pri tehnologiji, kvaliteti in dostavi pomožnega materiala, tu pa je tudi prostorska stiska. Tehnologijo izdelave posameznih modelov razčiščujemo v proizvodnji, kar nam povzroča zastoje in podobno.
Za odstranitev teh težav bo potrebno analizirati možnost povečanja prostorov za predpripravo v skladišče surovin in gotovih izdelkov. Tako bi dosegli večjo tehnološko samostojnost, prevzeli bi celovito odgovornost nad izdelavo modelov ter zmanjšali stroške.
ŠTEFAN NEMEC

85.
rojstni
dan
7. maja 1892 leta se je rodil zagorski deček. Otroška leta je preživljal tako kot večina tedanjih otrok. Trpljenje se je začelo z dnem, ko se je odločil, da gre v svet za kruhom. Tedaj je začel okušati vse tegobe tedanjih delavcev, pešačil je kot nezaposlen ključavničar v Trst, okusil je Galicijo, sibirske tajge in vse to je prispevalo, da seje začel poglabljati v probleme delavstva. ,
Vključil se je v delovanje sindikatov, aktivno je sodeloval v stavkovnih pohodih, kar gaje pripeljalo v zapore in taborišča. Pot, ki ga je vodila preko Moskve in Pariza, je v njem krepila in vzgajala osebnost, kije vse trdneje pripadala Jugoslaviji. Je izredno pomembna osebnost kot komunist, politik in državnik. .
Njegovo življenjsko pot bi lahko razdelili na štiri poglavja, štiri izredne prispevke k marksizmu in demokraciji.
— Dvignil in usposobil je jugoslovanasko partijo, ki je predstavljala ljudske množice kot avantgarda razreda in naroda.
— Zoperstavil seje vsakemu monopolnemu žarišču, ideologiji pritiska s tem, da je ponosno razgalašal lastno, jugoslovansko pot v socializem. ,
— Praktično je spelaljal idejo samoupravnega socializma, kot najhitrgšo pot do brezrazredne družbe. ,
— V nemirnem času se je lotil naloge, kako priti do miru mimo blokov, tako da razvijaš filozofijo in politiko miroljubne koeksistence in neuvrščenosti.
Tita je cenil celo sovražnik. Seveda so morali Nemci v javnosti to zanikati. V zaprtih kro-gih pa so se čudili njegovi hrabrosti in bistrosti. Tako je Himmler na sestanku z višjimi oficirji 21. septembra 1944 med drugim dej al:
„Želim vam predstaviti še en primer upornosti maršala Tita. Poudariti moram, da je star komunist, ta gospod Josip Broz, da je čvrst človek. Na žalost je naš nasprotnik, vendar je resnično zaslužil naslov maršala. Vendar, ko ga dobimo, ga uničimo na mestu samem. Bodite prepričani v to. Je naš sovražnik, a bi bil zelo vesel, če bi imel ducat Titov v Nemčiji. Ljudi, ki bi imeli tako odloč-
*
★
★
*
*
*
★
t1 ★
★
★
★
*
*
*
*
★
★
*
*
*
*
*
*
★
*
*
*
*
★
★
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
*
★
*
*
*
★
*
*
*
*
★
*
★
★
★
*
★
*
*
*
★
*
*
*
★
*
★
*
*
*
*
*
*
★
★
*
★
*
★
★
*
*
*
*
★
★
★
*
*
♦
*
*
*
*
*
*
★
*
★
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
*
*
★
*
★
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
nost in tako močne živce, da se nikoli ne predajo, pa čeprav so popolnoma obkoljeni. Vedno, ko je bil obkoljen, je ta človek našel izhod, da se prebije. Nikoli se ni predal. Vemo bolje od vseh ostalih, kakšne skrbi nam povzroča na srbsko-hrvaškem področju. Pa vendar samo zato, ker se vztrajno bori. .
In tako mi razbijamo te divizije v korpuse in prafaktorje, pa jih ta človek ponovno ustvarja. To mu uspeva samo zato, ker je brezkompromisen in vztrajen vojak, ker je vztrajen komandant.1'
Mar ni ta izjava dokaz resničnega stanja in zaslug tovariša Tita za našo zmago nad fašizmom in domačimi izdajalci? !
Ni se zadovoljil z izbojevano zmago narodnoosvobodilne revolucije. Bratstvo in enotnost je bila vedno tema njegovih govorov našim delovnim ljudem, komunistom, mladini. Zakaj bratstvo in enotnost nista le pridobitvi revolucionarnega boja, ampak tudi trajna naloga naše družbe, pogoj za njen napredek.
Tito se rad spominja svojega otroštva, čeprav ni bilo vedno lepo. Želi, da bi bili vsi otroci srečni. Vedno je govoril, da mladi nočejo vojne, hočejo mir, kulturo in svobodo. Hočejo vedro in veselo življenje, ne pa vojnih strahot. Borimo sc za mlado generacijo in ne dovolimo, da bi kapitalistični izra-bitelji položili svojo krvniško roko nanjo. ,
Tito je vedel in poudarjal, da lahko z mladostjo in mlado generacijo Jugoslavija doseže cilje in ideale, za katere so se borili. Govoril jim je, naj čuvajo pridobitve, ki so stale toliko dragocenih mladih življenj. Zaupa, da bodo mladi nadaljevali delo. Tako sta v mislih, dejanjih in življenju Tito in mladina že desetletja povezana. Te globoke povezanosti ni mogoče ločiti.
Mladina ima v osebnosti tovariša Tita vedno najboljši zgled.
Glede splošne ljudske obrambe, mesta in vloge mladine v njej je tovariš Tito na X. kongresu ZKJ dejal: »Pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite imajo družbenopolitične in družbene organizacije. Med njimi imajo posebno mesto organizacije, ki zbirajo mladino, saj je mladina največ ja moč obrambe. Vedno je znala ceniti svobodo in se zanjo žrtvovati. To bo, če bo to treba, znala tudi v bodoče."
Titova štafeta, izraz ljubezni in zaupanja mladih do tovariša Tita, je na pobudo USAOJ prvič šla na pot maja 1945 iz svobodnega Kragujevca. Štafeto so nosili preko razrušenih mest in vasi, v katere je komaj prišla svoboda, vse do Zagreba, kjer sojo izročili tovarišu Titu.
★
*
★
*
★
*
★
★
★
★
★
*
*
★
*
*
*
*
★
*
★
*
*
*
★
*
★
*
★
*
*
*
★
★
*
★
*
*
*
*
*
*
★
*
★
*
*
*
★
*
*
★
*
★
*
★
*
★
★
*
★
*
*
*
*
*
i
*
★
*
★
★
*
*
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
*
★
★
*
★
*
★
*
*
★
★
*
*
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Od leta 1957 dalje pa je proslava štafete, praznovanje Titovega rojstnega dne, vključeno v proslavo dneva mladosti, ki ga vsako leto praznujemo 25. maja.
priznanje
titovi
legendarni
osebnosti
Na predlog mnogih delovnih ljudi in njihovih kolektivov je predsedstvo Zvezne konference SZDLJ sprožilo pobudo, da se tov. Titu tretjič podeli Red narodnega heroja. Zvezna konferenca SZDLJ je prejela na tisoče pisem iz tovarn, šol, mest in vasi, iz družbenopolitičnih in drugih organizacij, iz enot JLA in teritorialne obrambe. V teh pismih naši delavci, delovni ljudje z vasi, mladina, žene, vojaki in drugi občani izražajo globoko ljubezen in pripadnost
It
n
n
u
ir
tov. Titu, njegovemu revolucio-JJ narnemu delu, vsemu, kar jejf storil na čelu naše države in* Zveze komunistov za zgodovin- * ske zmage jugoslovanskih na-,'£ rodov in narodnosti v minulih * štirih desetletjih.
Kot je poudarjeno v predlogu* ZK SZDLJ, je poglavitno sporo-* čilo teh pisem, da so vsi naši* delovni ljudje in občani trdno* na pozicijah socialističnega* samoupravljanja in neuvršče-* nosti, da bodo enotno in odloč-'£ no branili in nadalje razvijali* pridobitve naše revolucije tet J nadaljevali borbo na poti raz- J voja, ki sta ga začrtali ZKJ iU * tov.Tito. Za vse delovne jjudi* in občane je Titovo ime simbol * naše revolueje, njenih trajnih* pridobitev in sporočil, naš« * slavne preteklosti in svetle bo- * dočnosti. V visokem priznanju- * ki ga izkazujejo tov. Titu, vidijo J pomembno spodbudo za nova J prizadevanja pri našem celo-* kupnem razvoju in pri nadaljnji * krepitvi ugleda ter položaja *
naše države v svetu.
Letos, ko slavimo 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in njegov 85. rojstni dan, želijo naši ljudje in narodi ustrezno obeležiti to veliko obdobje svoje zgodovine, ki bo ostalo označeno kot Titovo obdobje. V teh Štirih desetletjih je Jugoslavija potem, ko je z lastnimi močmi izbojevala svojo svobodo in izvedla socialistično revolucijo, dosegla izredno hiter materialni razvoj: zgradila j e novo družbo na podlagi samou pravdanj a in oblasti delavskega razreda, vzpostavila polno enakopravnost ter bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, dosegla čvrsto politično enotnost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, zgradila nov sistem notranje in zunanje varnosti na samoupravnih temeljih, dala velik prispevek k uveljavljanju politike neuvrščenosti, ki je danes tako pomemben dejavnik v boju za mir in za nove odnose med narodi.
V dokumentu SZDLJ je med drugim rečeno, da je Titova ustvarjalnost globoko vtkana v vse te zgodovinske dosežke, njegovo ime pa je bilo in ostaja simbol socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. S, tem, ko se tovarišu Titu tretjič podejjuje Red narodnega heroja, bo na najuspešnejši način obeležen njegov letošnji jubilej, kije tudi jubilej našega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Na koncu predloga tega pomembnega dokumenta je rečeno:
»Izhajajoč iz enoglasno izražene volje delovnih ljudi in občanov Jugoslavije in vseh njenih narodov in narodnosti, predsedstvo Zvezne konference SZDLJ predlaga Skupščini SFRJ, da se predsedniku Josipu Brozu Titu tretjič podeli Red narodnega heroja. S, sprejetjem tega predloga bo Skupščina SFRJ dala najvišje priznanje legendami osebnosti tovariša Tita in njegovi celokupni ustvarjalnosti. Ta odlok Skupščine SFRJ bodi navdih sedanjim in prihodnjim generacijam za nove zmage na naši poti izgradnje socializma in v našem boju za pravico vseh ljudi in narodov, da sami odločajo o svoji usodi."
★
*
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
i
★
★
★
★
★
★
★
k
k
k
k
k
k
k
k
★
★
★
★
★
★
★
★
k
k
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Društvo novinarjev Slovenije je ob pomoči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pripravilo srečanje novinarjev v združenem delu s članom ustanovnega kongresa KP tov. Mfhom Marinkom. Srečanje je bilo na zgodovinskih Čebinah. Pqvabilo je dobilo tudi naše uredništvo, vendar se mu ni nihče odzval Objavljamo brzojavko, ki so jo udeleženci tega srečanja poslali maršalu Titu:
Dragi tovariš Tito!
Novinarji tovarniških časnikov, združeni v aktivu novinarjev glasil v združenem delu pri Društvu novinarjev Slovenije, smo v organizaciji aktiva in republiškega sveta ZSS ter v sodelovanju revirskega odbora za pripravo proslave ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije obiskali Čebine, kjer smo se srečali z enim ustanoviteljev slovenske komunistične partije, članom sveta federacije tovarišem Mihom Marinkom. V prisrčnem pomenku nam je tov. Miha Marinko približal delo slovenskih in drugih jugoslovanskih predvojnih revolucionarjev, ki so v najtežjih pogojih boja proti reakcionarni vladavini izkoriščevalcev delavskega razreda uspeli povezati najnaprednejše in razredno osveščene delavce v avantgardo delavskega razreda, Komunistično partijo. Qb tej priložnosti, ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije, ob 40. obletnici Tvojega prihoda na vodstvo KP Jugoslavije in Tvojem osebnem prazniku, 85. obletnici rojstva, Ti novinarji v združenem delu izražamo svoje občudovanje, toplo hvaležnost in iskrene čestitke.
Novinarji glasil v združenem delu, zbrani na srečanju
na Čebinah
mesec
mladosti
Letošnje praznovanje meseca mladosti, ki se je pričelo s prvomajskimi proslavami, smo mladi zastavili slovesno in delovno hkrati. Ne bom naštevala vseh akcij in načrtov, kijih nameravamo ta mesec uresničiti, vseh delovnih nalog, ki smo sijih zastavili. Gotovo pa bomo prispevali svoj delež k revolucionarnim spremembam v naši dmžbi, v katerih mora biti velik delež prizadevanj, dela in misli mladih.
Prav je, da spregovorimo o tistem, kar smo že dosegli in za kar se zavzemamo, da bo postalo vtkano v vse mehanizme delovanja naše družbe, da bo imelo delo edino in odločilno vlogo pri odločanju o vsem, kar se v naši družbi dogaja in spreminja. Zavedamo se, daje razvoj naše samoupravne socialistične družbe neprestan in neprekinjen proces, ki temelji na vse večjem osvobajanju delavca in dela, da mora biti proces razširjanja vseh oblik samoupravljanja tisto odločilno gibanje, ki bo odvzelo manevrski prostor vsem tistim silam, ki bi hotele naše revolucionarne sile zaustaviti, jih zmaličiti, da bi s tem omajale vero in prepričanje, da lahko edino vsi delovni ljudje enakopravno gradimo svobodnejši in lepši svet jutrišnjega dne.
Čebine, 24. marca 1977
Pri tem celo marsikdaj naletimo na ironizacjo Marxove misli, da bo prišel čas, ko bo vsak delovni človek prispeval svoj delež glede na svoje sposobnosti in dobil plačilo po svojih potrebah. Pod ščitom te Marxove vizionarske misli so nekateri pripravljeni zelo hitro in površno kritizirati vse, kar smo dosegli. Zavestno smo se odločili za plačilo po delu, hkrati pa zagotovili neokrnjene vse pravice delovnih lj udi, ki izhajajo iz dela. Med temi pravicami je pravica do samoupravljanja temeljna pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka v naši družbi. Še več, z novim zakonom o združenem delu sm zagotovili najbolj neposreden vpliv delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na sprejemanje vseh odločitev in zagotovili, enake pravice in obveznosti kar zadeva produkcijska sredstva in druga sredstva družbene reprodukcije v družbeni lastnini. In ne samo to: zagotovili smo si upravljanje s temi sredstvi v svojem, skupnem in družbenem interesu.
Tako gre za novo revolucionarno obdobje v našem družbenem razvoju. Za obdobje, ko bo še bolj utrdilo oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. In v tem je praznovanje meseca mladosti novo, oplemeniteno z novimi dosežki in novimi prizadevanji za odločilno vlogo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Za to bo rdeč nagelj v gumbnici na raznih srečanjih in zborovanjih znak take revolucionarnosti, kot pred leti, simbol povezanosti vseh delovnih ljudi in njihove medsebojne solidarnosti.
*
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
-k
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
KAPLJICA KRVI
Kako je lepa kapljica krvi, ki se blesti na znački tvoji, ta kapljica - znak dobrih je ljudi, ki dajo kri, kot jo heroji.
Za svobodo bili pripravljeni so dati, za svobodo se vsega žrtvovati!
Tako ste tudi vi - junaki sedanjih dni - rdečekriževski junaki.
Ta kapljica bila je dragocena od tisoč tvojih iz srca - le ena!
Na prsih tvojih se lepo blešči -priznanje tvoje dobrosrčnosti!
Ponosno nosi nosi žrtvovanja lepi znak, da vidi vsak, da si junak pripravljen dati tudi kri za srečo, zdravje soljudi.
Uk
4. junij - dan
krvodajlcev
Krvodajalstvo je izraz globoke solidarnosti med ljudmi, izraz humanizma in človekove srčne kulture, pripadnosti in povezanosti z družbo, v kateri živimo in delamo. ,
Kri ni zdravilo, ki bi ga lahko izdelali v tovarni ali za še tako drag denar kupili v lekarni. Zato dajmo kri zdravi, da bi z njo pomagali bolnim. Ne dajemo je za denar in ne za slavo. In kadar slišimo presunljivo zavijanje sirene rešilnega avtomobila, beremo ali pa smo sami priče težkih prometnih nesreč, nesreč pri delu, naravnih katastrof, težkih bolezni, ki nenadoma in neusmiljeno posežejo v življenje naših prijateljev, sorodnikov. znancev ali neznancev, pomislimo:	Morda bo prav
moja kri rešila neko življenje, vrnila mater ali očeta otrokom, otroka staršem. Kajti samo kri lahko nadomesti kri!
Zato dajmo kri danes, morda jo bomo sami potrebovali že jutri! To je moto vseh naših krvodajalcev, kijih ob tej priliki imenujemo:
TOZD Ločna	darovali kri	
1. Avsec Milena	1 X
2. Arko Valerija	7 x
3. Bojane Rozalija	7 x
4. Blatnik Zdenka	10 x
5. Ban Marjana	1 X
6. Blažič Slavka	12 x
7. Badovinac Ana	5 x
8. Bevc Renata	6 x
9. Bakšič Stanka	3 x
10. Bučar Marjeta	7 x
11. Ergič Ana	4 x
12. Cvelbar Jožica	2 x
•13. Fink Marija	10x
14. Fink Jožica	2 x
15. Fink Danica	1,
16. Golob Jana	1 x
17. Gošnik Nevena	1 X
18. Gazvoda Milka	2 x
19. Glavan Olga	1 X
20. Godec Martina	5 x
21. Gorišek Dušanka	2 x
22. Hrastar Milena	1 X
23. Jerčin Milka	14 x
24. Judež Danica	18 x
25. Jerman Slavka	11 X
26. Juršič Marija	1 X
27. Kastelic Anica	18 x
28. Kic Jožica	2 x
29. Koščak Marija	2 x
30. Kadivnik Ana	5 x
31. Kastelic Ivanka	1 X
32. Koželj Anica	12 x
33.	Kastelic Marija	6	x
34.	Kajič Marija	9	x
35.	Kos Martina	2	x
36.	Korasa Jožica	10	x
37.	Ljubi Alojz	4	x
38.	Lumpert Jožica	4	x
39.	Medle Justina	7	x
40.	Mikša Branka	15	x
41.	Mišura Marta	14	x
42.	Mihalič Milena	1	x
KRVODAJALEC
Nesreča na cesti, nekdo obleži v mlaki krvi.
Za njega rešitve skoraj več ni.
Kdo ga bo rešil?
Krvodajalec!
Porodnica ječi, odteka ji kri, življenje je dala otroku, njeno na nitki visi...
Kdo jo bo rešil?
Krvodajalec!
Težak bolnik omedli, v naročje smrti hiti, komaj še, komaj sapo lovi.
Kdo ga bo rešil?
Krvodajalec!
Oj, dragocena človeška kri, krvodajalčeva kri!
Rešuje življenja tisoč ljudi.
Morda jo boš rabil kdaj tudi ti?
Zato se čimpreje prijavi na krvodajalski postaji!
To bo plemenito dejanje, pomagati tem, ki ne veš zanje.
Šoferji, kolesarji in mopedisti,
• pešci, trudno hiteči, in vsi tisti ljudje plemeniti, plemenite krvi, hvala za rešitev premnogih ljudi!
Prijetna zavest, da življenja rešujete, prometne žrtve s krvjo svojo zmanjšujete. O, naj le steče dva, tri deci krvi za zdravje, življenje nesrečnih ljudi.
43. Povše Štefka	2 x
44. Mohar Mojca	5x
45. Novak Milka	1 x
46. Penca Jožefa	1 X
47. Pekolj Tone	6 x
48. Peterle Marija	4 x
49. Povše Antonija	3 x
50. Pate Jelka	1 X
51. Pirnar Milena	6 x
52. Primc Marija	10 x
53. Penca Sonja	11 X
54. Pavlin Jožica	10 x
55. Rajk Ana	8 x
56. Ri 'elj Marja	1 X
57. Radovan Slavka	7 x
58. Radič Marija	5 x
59. Srebrnjak Anton	16 x
60. Sučevič Marija	5 x
61. Švegelj Ivanka	1 X
62. Šime Marija	2 x
63. Štangelj Marija	4 x
64. Saje Anica	1 X
65. Saksida Štefka	2 x
66. Vidrih Olga	17 x
67. Vovko Eli	2 x
68. Udovič Jožica	2 x
69. Udovč Marija	1 X
70. Turk Fani 48	4 x
71. Turk Slavka 49	5 x
72. Zupančič Milena	1 X
73. Zagoranski Vera	1 X
74. Zupančič Slavka	1 X
75. Zarabec Fani	5 x
76. Žagar Slavka	4 x
77. Žagar Ana	5 x
DSSS	
1. Jereb Jože	7 x
2. Jerman Polde	l X
3, Hrovatič Franc	21 x
4. Hrovat Anton	13 x
5. Dular Majda	5 x
6. Kavšek Stane	13 x
7. Kobe Milena	7 x
8. Krapež Marica	3 x
9. Marenče Slavko	5 x
10. Matoh Ana	10 x
11. Pirnar Jože	20 x
12. Pavlin Lučka 9	1 X
13. Rukše Anton	3 x
14. Šobar Boris	4 x
15. Tekstor Zdenko	4 x
16. Zalokar Danica	5 x
17. Žibert Dušan	15 x
18. Židanik Bojan	9 x
Dovolite, dragi naši krvoda-	
jalci, da se vam ob tej	priliki
zahvalimo za vaše humano po-	
četje. Ste kot bratje, ki ste pri-	
pravljeni darovati svojo pleme-	
nito kri za zdravje sočloveka. V	
imenu Rdečega križa,	vseh
tistih, ki sojo prejeli in ki j o še	
bodo prejeli, hvala vam.
Vemo, da zahvaljevanje za ta dejanja ne more odtehtati vašega nesebičnega žrtvovanja. Kri, ki ste jo prostovoljno dali, je trpeče rešila smrti in jim dala novo življenje. ,
Hvala vam za darovano kri, ki vam jo ne moremo poplačati z značko in odlikovanjem. Cenimo vaš značaj in dobrosrčnost, ki si z vašimi odločitvami pridobivata povsod prijatelje. Zato vam želimo vso srečo v življenju ter uspehe pri delu. ,
V TOZD Tip-top, kjer izdelujejo damski program vrhnjih oblačil, likajo s sodobnimi likalnimi stroji. (Foto: arhiv Laboda)
dobiček -izguba?
Ali je bilančno izkazan dobiček res dobiček, ali je bilančno izkazana izguba res izguba?
Da bi bili delavci - upravljalci seznanjeni z delom in rezultati svojega dela v skladu z zakonom o združenem delu, je za vse temeljne organizacije združenega dela obvezno sestavljanje trimesečnih periodičnih obračunov (bilanc) in letnega zaključnega računa. ,
Bilanca nam pokaže predvsem dvoje:
1.	stanje virov in sredstev (premoženja) TOZD ob koncu obdobja, na katero se bilanca nanaša in
2.	rezultat dela oz. poslovanja TOZD ob koncu obdobja, na katero se bilanca nanaša.
Nas v tem prispevku zanima predvsem rezultat, ki se v bilanci pokaže kot ostanek dohodka (dobiček) ali kot izguba in kako se ta rezultat ugotavlja oz. iz česa izhaja. ,
Temeljna organizacija proizvaja določene proizvode (v našem primeru oblačila) zato, da jih na trgu proda in to neposredno ali v našem primeru s posredovanjem komercialne službe, kije trenutno še v sklopu delovne skupnosti skupnih služb, v prihodnje pa bo predvidoma v sklopu TOZD skupne dej avnosti. Denarna vrednost, prejeta za prodane proizvode na domačem ali tujem trgu, predstavlja celotni prihodek TOZD.
Iz celotnega prihodka je TOZD dolžna nadomestiti materialne stroške in amortizacijo osnovnih sredstev po minimalnih stopnjah. ,
Materialni stroški so izdatki za porabljeni material, za vzdrževanje osnovnih sredstev, za storitve, ki so potrebne pri opravljanju dq avnosti (storitve drugih), za varstvo pri delu, za strokovno izobraževanje, kot tudi za druge sprotne potrebe, ki so pogoj za delo in proizvodnjo. ,
Z amortizacijo po minimalnih stopnjah, ki so predpisane z zakonom, pa se sproti nadomešča obraba in staranje pri delu uporabljenih osnovnih sredstev. Ko torej iz celotnega prihodka nadomestimo materialne stroške in amortizacijo po minimalnih stopnjah, dobimo dohodek temeljne organizacije. ,
Iz dohodka temeljne organizacije se krijejo najprej tako imenovane zakonske obveznosti, pogodbene ali samoupravno dogovorjene obveznosti, obveznosti do delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena v delovni organizaciji in pospešena amortizacija osnovnih sredstev. Razlika pa predstavlja čisti dohodek temeljne organizacije, ki ga delavci razporejajo na osebne dohodke in skupno porabo, ter za poslovni sklad (za razširitev materialne osnove dela) in rezerve (občinske in republiške skupne rezerve in rezervni sklad TOZD).
Če je temeljna organizacija v določenem obračunskem obdobju (npr. v I. trimesečju 1977) za vse navedene izdatke, vključno z izplačanimi akontacijami osebnih dohodkov, porabila več kot pa je znašal njen celotni prihodek, je poslovala z izgubo, v nasprotnem primeru pa je ustvarila ostanek dohodka, ki ga delavci med letom začasno, po zaključnem računu
pa dokončno razdelijo na morebitno razliko za osebne dohodke in na sklade (sklad skupne porabe, rezervni sklad in poslovni sklad).
Ah je tako ugotovljen ostanek dohodka ali izguba res popoln odraz dela in poslovanja temejjne organizacije?
Čeprav sta način formiranja celotnega prihodka in razdelitve (namenske porabe) z zakonskimi predpisi določena, so posamezne rešitve le prepuščene temeljnim organizacijam, da jih rešujejo po svoje, kot na primer: način vrednotenja nedokončane proizvodnje in zalog gotovih proizvodov, višina pospešene amortizacije osnovnih sredstev, način pokrivanja nekaterih stroškov. Prav to pa v veliki meri vpliva na bilančno izkazan poslovni uspeh. Naj navedem samo dva primera, ki se nanašata na letošnje I. trimesečje:
1.	TOZD Temenica ima bilančno ugotovljen pozitivni finančni rezultat, ostanek dohodka 2,5 tisoč dinarjev. Vendar pa v tem niso vkalkuli-rane obresti na sanacijsko posojilo (ker je pogodba o tem posojilu šele v fazi podpisovanja) v znesku 150,0 tisoč dinarjev, na drugi strani pa je vkalkulirana pospešena amortizacija 117,5 tisoč din. Torej če ne bi obračunali pospešene amortizacije, upoštevali pa obresti na sanacijsko posojilo, bi bila namesto izkazanega ostanka dohodka že izkazana izguba 30,0 din.
2.	TOZD Delta ima bilančno ugotovljeno izgubo v znesku 280,9 tisoč dinarjev. Ima pa hkrati vkalkulirano pospešeno amortizacijo v znesku 641,9 tisoč din in celoletno zavarovanje osnovnih sredstev, ki znaša 240,0 din (na I. trimesečje odpade tega le 60,0 din).) Z upoštevanjem samo teh dveh specifičnosti bi bil namesto izgube izkazan ostanek dohod-
ka 541,0 tisoč dinaijev. (kar bi bilo bolj realno). ,
Na doseženi finančni rezultat nasproti realizirani proizvodnji in prodaji pa vpliva tudi to, da se kot prihodek lahko upoštevajo le prejeta plačila za prodane izdelke. Torej vrednost prodanih, a še ne plačanih izdelkov, se ne upošteva kot prihodek tega obračunskega obdobja, temveč šele takrat, ko je prejeto plačilo. Za Labod kot celoto je bilo konec lanskega leta dobavljenega, a še ne plačanega blaga (terjatve do kupcev) za približno 10,0 milijonov dinarjev, konec letošnjega I. trimesečja pa kar za 25,0 milijonov dinaijev. Č,e bi bili vsi dobavljeni izdelki tudi plačani v tem obdobju oz. če se stanje terjatve ne bi povečalo, bi bil skupni bilančno izkazani uspeh znatno boljši.
Torej lahko ugotovimo, da je bilančno izkazani rezultat v pretežni meri odvisen od uspešnosti proizvodnje (izvrševanje plana proizvodnje po obsegu in kvaliteti), od racionalnosti dela (višina poslanih stroškov) in uspešnosti prodaje (po količini in ceni), da pa vplivajo delno tudi nekateri ostali faktorji, ki jih moramo ob oceni dela in poslovnega rezultata prav tako analizirati in upoštevati, ker bodo ugotovitve le tako realne, ukrepi pa lahko učinkoviti. Prav v ta namen je v Labodu že vrsto let praksa, da poleg podatkov na predpisanih bilančnih obrazcih zbiramo in prikazujemo tudi vse druge podatke (bilančne priloge in mesečni operativni podatki), ki z vseh plati osvetlijo dosežene uspehe in stopnje pomanjkljivosti pri delu in dajo tudi dokončni odgovor na vprašanje, postavljeno v naslovu tega prispevka in sicer tako za vsako temeljno organizacijo posebej, kot tudi za Labod kot celoto. ,
JOŽE FABJAN
sejem mode v munchnu
Na sejmu je bila prikazana ženska moda za pomlad in poletje, nekaj modelov tudi za jesen.
Linija kostimov in plaščev je zelo ženska. Večinoma prevladujejo kostimi a la blezer in nagubano krilo, posebno letos zelo aktualni sončni plise. Dolžina kril pokriva kolena. ,
Za mlajše in za tiste, ki se oblačijo športno, je veliko športnih bluzonov, ki se zapenjajo na zadrgo in imajo v pasu okrasno vrvico. Še vedno prevladuje črno-biege kombinacija, žgano rjavi toni, nekaj zelene, roza in rdeča barva.
Zelo zanimivi so športni modeli v tako imenovanem safari stilu: kostimi, bluzoni, kombinezoni, krila in bluze. Vsa ta oblačila so v vojaški zeleni ali surovi barvi.
Ženske bluze so v čmi, surovi, rjavi in žgani barvi v rahlo deziniranem vzorcu — črte ali tudi karo. Tkanine so zelo lepe, iz bombaža ali jerseya, kroj je enostaven, brez posebnih našitkov ali žepov, spredaj ima samo letvo. Bluze v športnem stilu v vojaški barvi imajo vse našitke, različne žepe in sedla. ,
Na sejmu so bili poleg oblačil prikazani še modni dodatki, pasovi, torbice, rute in okrasni nakit. ,
JELKA
moda 77
Štirinajsta modna revija MODA 77, kijoje letos priredil „Rijeka— tekstil" v opatijskem hotelu KVARNER 15. in 16. aprila, je prisotnim omogočila, da so dobili vpogled v modne novitete 40 znanih jugoslovanskih proizvajalcev konfekcije.
Značilnost dnevnih kolekcj je enostavnost, eleganca in ženskost. Modeli za mlade so poudarjeni s športnimi linijami. To je posebno dobro vidno v naši „safari“ kolekciji, ki je naletela na navdušen sprejem publike v dvorani.
Bliža se čas dopustov, ki jih bomo preživeli tudi na morju. Verjetno ni prezgodaj, da si malo ogledamo ,,vročo modo".
Letošnja moda je takšna, da marsikaj lahko naredimo zase in za svoje malčke same, z malo denarja in z malo domišljije. Materiali so mnogokrat taki, ki so priljubljeni pri naših Romih in tudi moda jih v mnogočem posnema.
S to modno revijo smo dokazali, da gremo zelo uspešno v korak z modnimi tokovi in si prizadevamo, da bi potrošnikom ponudili čim več za najrazličnejše okuse. ,
Mogoče se vam bo zdel kateri od teh modelov premeren, morda boste kaj dodale ali odvzele in že boste imele nov model. Poglejte si skice na tej in na naslednji strani!
VERA MAROH
Letošnji spomladanski zagrebški velesejem nam je prinesel velik uspeh in spodbudo za nadaljnje delo. S kolekcijo v stilu safari, ki jo sestavljata oba programa perilo šport -srajce in bluze ter vrhnja oblačila hlače, smo dosegli lep uspeh. Na sliki del nagrajene kolekcije iz našega programa.
„Zlatno pupo" grada Zagreba smo prejeli za kolekcijo ,,safari" modelov. Podeljena je bila 22. aprila v Zagrebu v hotelu Internacional. V tem hotelu je bila v času zagrebškega velesejma tudi revija; sodelovalo je 29 proizvajalcev iz vse Jugoslavije, med njimi tudi DTR in Kamensko.
DRUŠTVO MODNIH RADNIKA HRVATSKE i ZAGREBACKI VELESAJAM
dodjeljuju
ZLATNU PUPU
tvornici
LABOD
za najuspješniju kolekcija u grupi:
rubij a
na Reviji suvremenog odijevanja koju je žiri glasanjem ocijcnio kao najbolju.
UZV prolječe 77
tisoče
pozdravov
tovarišu
titu
Trg mladinskih delovnih brigad v Ptuju je bil v ponedeljek, 18. aprila, prizorišče osrednjega dogodka ob letošnjem praznovanju dneva mladosti v ptujski občini. Skozi Ptuj je namreč potovala zvezna štafeta mladosti, ki jo je na vsej poti spremljalo in ji izročalo tople pozdrave na tisoče mladih src z najboljšimi željami in čestitkami tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan.
Pred slavnostno tribuno je prispela ob točno dogovorjenem času. Pred tem pa j e nepregledna množica Ptujčanov in drugih občanov navdušeno pozdravljala prihode lokalnih štafet.
Tako so se številnim čestitkam in željam pridružili tudi pionirji osnovnih šol, mladi v vzgoji in izobraževanju, v kmetijstvu. mladi v krajevni skupnosti iz družbenih organizacij in društev in mladi delavci ptujske občine, med njimi tudi iz TOZD Delte.
Slavnost je popestril bogat kulturni program. Ob navdušenem ploskanju množice in koračnici godbe na pihala j e štafeta mladosti nadaljevala pot proti Slovenski Bistrici in drugim krajem naše republike.
8. april 1977. Športna dvorana ,,Mladika“ v Ptuju je zaživela. Težko je povedati, kaj je ta petkov večer občutilo čez tisoč ptujskih občanov, ki so se udeležili ene najlepših proslav v Ptuju, proslave v počastitev velikih in za ves slovenski narod pomembnih jubilejev: 40. obletnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dneva ter 40. obletnice ustanovnega kongresa KP Slovenije.
Vsebinsko bogat in dobro pripravljen program se je s podelitvijo knjige o Titu vsem, ki so nad 30 let člani ZK, sprejemom novih članov v ZK, podelitvijo republiških priznanj OF slovenskega naroda in spontanim aplavzom zlili v harmonično celoto dve uri trajajoče proslave.
Proslave se je udeležila tudi delegacija našega kolektiva „Delta“, kije skupno z delegacijami drugih delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti podprla predlog, da se tov. Titu, borcu, tovarišu in vodji vnovič podeli najvišje jugoslovansko priznanje „RED NARODNEGA
HEROJA-’*’.
Na proslavo so bili še posebej vabljeni vsi člani ZK v naši TOZD. Članica mladinske organizacije tov. Milena Golc je nosila prapor občinskega sindikalnega sveta.
r
ZOBOZDRAVSTVO
Da bi uredili vprašanje zobozdravstvene službe v zdravstveni postaji Ločna, so se sestali 20. aprila predsednica odbora za izgradnjo zdravstvene postaje Ločna, tovarišica Ronretova, predstavnik zdravstvene postaje Ločna dr. Uršič in tov. Milan Bratož. V Novem mestu se že nekaj časa sliši negodovanje med delavkami, ker se ne moremo posluževati zobozdravstvenih uslug; o tem so razpravljali tudi na tribunah. Poudariti velja, da je ambulanta odprtega tipa.
Na osnovi dejstev in na predlog tovariša Bratoža je bilo dogovorjeno, da se opravi sistematski zabozdravni-ški pregled približno 590 zaposlenim v Novem mestu. Za to uslugo bo zdravstveni dom poslal ponudbo, o kateri bodo razpravljali in odločali samoupravni organi. Ta akcija naj bi pokazala, kakšne so zobozdravstvene usluge in kako situacj o rešiti.
Na predlog odbora sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je predsedstvo RS ZSS na zadnji seji sklenilo, da se nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene (kilometrina) zaradi podražitve bencina lahko zviša največ na 2 dinarja za prevoženi kilometer. Odbor je ta predlog pripravil na osnovi izračuna Avto-moto zveze Slovenje. Novo višino kilometrine udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti uveljavijo z ustrezno spremembo lastnih splošnih samoupravnih aktov. Višje kilometrine veljajo od dne uveljavitve spremembe in jih torej ,,za nazaj“ ni mogoče zvišati. Na osnovi navedenega sklepa je o tem vprašanju razpravljal tudi delavski svet delovne skupnosti skupnih služb na 15. re,dni seji 12. aprila letos ter sklenil, da se kilometrina od dneva tega sklepa obračunava za vozilo dolOOOccm	1,90 din.
nad 1000 ccm	2,00 din.
V Ptuju so se v času od 18. do 27. aprila odvijala športna tekmovanja v počastitev 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS, prihoda tov. Tita na čelo KP J ugoslavije in praznika dela - 1. maja, ki sojih organizirale komisije za šport in rekreacijo delovnih organizacij. Športnih srečanj so se udeležili tudi športniki TOZD „Delta“, ki so tekmovali v dveh disciplinah: moški v malem nogometu in ženske v pikadu.
Možnost sodelovaija pa so imele vse delovne organizacije v ptujski občini.
Športna srečanja so bila zaključena z objavo rezultatov in podelitvijo pokalov in priznanj 30. 4. 1977 na centralni proslavi v Ptujskih toplicah.
Tudi športniki TOZD „Delta“ so se lepo odrezali in si priborili priznanje.
Delavski svet delovne skupnosti je na seji dne 12. 4. 1977 ugotovil, da so 18. 3. 1977 bili skladno s 5. čl. ZMRDZD sklenjeni v delovni skupnosti: Samoupravni sporazum o osnovah za sistemizacijo delovnih mest in samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest v delovni skupnosti DO Labod
Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov in samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovni skupnosti DO Labod
Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za uporabo sredstev skupne porabe in urejanju stanovanjskih razmerij in samoupravni sporazum o uporabi sredstev skupne porabe in urejanju stanovanjskih razmerij v delovni skupnosti DO Labod.
Tega dne sta dve tretjini delavcev v delovni skupnosti pismen izjavili, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, ki jih določajo predlogi samoupravnih splošnih aktov.
V torek, 12. aprila 1977, je našo delovno organizacijo obiskal pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve s sodelavci. Z zanimanjem so si ogledali proizvodni proces v TOZD Ločna, še posebej zato, ker izdelujemo srajce za vse operativne enote. Sklenili smo tudi pogodbo za izdelavo 22.00D srajc za miličnike in ostale delavce republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Tovarišica Malči Traživan se je v imenu naših upokojencev iz sekcije Novo mesto kolektivu pismeno zahvalila za pripravo proslave 8. marca v domu kulture v Novem mestu, kakor tudi za 200.- din. ki sojih ob tej priliki prejeli. Upokojenci kolektivu želijo še naprej mnogo delovnih uspehov, istočasno pa se priporočajo, da se jih v bodoče spet spomnimo s takšno ali podobno prireditvijo.
labckd
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik:	Marjan Moškon.
Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGOTISK, Novo mesto