— 206 — Novičar iz mnogih krajev. Presvitli Cesar so se —kakor Dunajske novice pišejo — pretečeno nedeljo zvečer v Prag-o podali, kjer zdej spet ceser Ferdinand stanujejo, in bojo kakih 8 ali 10 dni tam ostati. Dva ministra sta Jih spremila.—Na češki meji proti Saksonskim inPar-skim stoji čez in čez avstrijanska armada, ki bo v malo tednih z vsim orožjem tako previdena, de bo v stanu , če bi treba bilo , kamor koli marširati. Namen pa, zakaj de tolikšna armada tukaj stoji, še ni znan, — Nemška reč še sicer zmirej ni poravnana, in Bog ve, kako se bo iz tako zapletenih reči na Nemškim štrena izvila! — Od Madžarov, ki so na Turško bežali, pišejo Dunajske novice, de je cela tropa ogerskih begunov iz Vidina v Šumi o (turško terdnjavo v Bul-garii) peljana bila. 30. kozoperska je šla perva tropa — 400 Poljcov, — general Bem, ki se zdej Murat Paša imenuje, je bil njeni vodnik; ž njim sta šla tudi nekdanji ogerski minister Messaros in pa grof Vay. 31. kozoperska je šla druga tropa — 102 Lahov; njih vodja je bil grof Monti. 1. listopada je šlo 165 po-tur čenih Madžarov, Lahov, Poljcov, — Stein je bil njih vodja. 3. listopada je šlo 320 veči del Madžarov, med kterimi je bil tudi Košut z velikim belim peresam na klobuku, grof Kazimir Batthvani, oba Perceljna in Poljec Przyemski. Tudi okoli 40 žensk je bilo zraven, ki so peš šle ali se peljale. Gro-finja Batthvanova se je sama peljala v kočii. Čudno je bilo viditi to preselitev! — Sultan je 14. kimovca rusovskimu čaru pisal, de bo nad Ogerski-mi baguni tako cul, de ne bo nihče v stanu, kakšno novo prekučijo napraviti, — Ministerstvo misli, na Oger-skim seliša za uboge napraviti, kterim bo še ne obdelana zemlja izročena, de jo bojo obdelovali, in tako rodovitnost dosihmal zapušene zemlje pospešili, sebi pa iz revšine pomagali. — Ogerski general KI a p k a je dobil na 5 krajih severne Amerike prostorni svet, kjer se misli z mnogim Ogri vseliti. —Bere se, de so morivca grafa Lamb erga v Peštu zasačili, ki se Ko-lossy imenuje. — Ni res, de bi se bila v Aziatski Tur-čii človeška kuga prikazala, kakor so nektere novice hrup zagnale. Graf Stiirmer, c. k. avstrijanski poslanec v Carigradu je 30. oktobra veselo oznanilo razglasil, de ni nikjer kuge v imenovanih deželah, de se tedej bližnjim avstrijanskim deželam ni nič bati. — Ceske ^Narodne Novine" oznanijo prošnjo, ki so jo učitelji Rakoniškekresije ministerstvu uka predložili, de naj se usmili revniga učiteljskiga stanu. Silna potreba je zares, de se tako imenitni pa dosihmal tako silno zaterti stan ljudskim učiteljem po deželi polajša in poboljša — pa treba bo tudi skerbeti, de boj^> prihodnjič le vredni možje za učenike postavljeni. ¦— V Bol on j i se je uni-dan govorilo, de se bo maršal Radeč k i v Portici k sv. očetu Papežu podal, in ga v Rim nazaj spremil. Ko se je Papež unidan iz Beneventa zopet v Portici nazaj podal, se je na poti lahko prepričal, de je njemu ljudstvo serčno vdano. —