ViBirska in sidjarski .ili t Varikin v 52. šolskem letu 1923-24. (Dalje). Šestinštirideset let, namreč od svojega početka pa do razkroja in zloma bivše Avstrije, je bila šola kot «Steiermarkische Landes-Obst- und Weinbauschule« popolnoma nemiki učni zavod pod nemško deželno upravo v Gradcu. Pretežna večina gojencev je pa tudi takrat bila slovenske narodnosti, kar je bilo naravno, ker so prihajali s slovenskega ozemlja; vendar so učence vzgajali strogo v nemškem duhu, ne brez kvarnih posledic za naše narodne težnje. Znano je, da je bila v zavodu najstrožje prepovedana vsaka slovenska beseda — slovenska govorica med učenci, pa tudi tiskana jbeseda; celo slovensko strokovno čtivo je bilo zabranjeno. Mnoge slovenske mladeniče, nevešče nemškega jezika, je to zelo oviralo v njih strokovnem izobraževanju. Vendar so se pa slovenski mladeniči v splošnem vedno odlikovali po svoji vztrajnosti in tudi naravni nadarjenosti. Prava strokovna izobrazba je Irajala ludi za nemške uprave kakor danes: samo dve leti; za slovcnske mladeniče z nezadostno izobrazbo, pri čemcr se je najbolj upoštevalo znanje nemškega jezika, je bil ustanovljen še pripravljalni razred kot prvi letnik. Tako je imela šola tedaj tri letnike; prvi, kot pripravljalni letnik, je bil namcnjen predvscm Slovencem. To je močno vplivalo i na slovenskega kmcta, ki je neprijetno čatil in spoznaval, da mora njegov sin znali neniški, ako se naj v tej šoli izobrazi. Slično je bilo v drugib učiliščih. Tako je začcl znalcn del našega pretežno kmetijskega naroda od vlade zahtevati, naj se poučuje i mladina ljudskih šol v nemščini, v takrat edino zve- ličavnem jeziku. Slovensko šolo so zapostavljali. Ponemčevali so v zadnjih desetletjih pred preobratom vedno huje naše ljudstvo, katero je gnjavila nam neprijazna deželna in državna uprava; ali jedro našega naroda je ostalo zdravo; po osvobojenju iz narodnega in gospodarskega suženjstva je narodna zavest povsod zopet vzplamtela. Po dolgih 46 letih nemške uprave je zaključila slovenska uprava 28. julija 1923. peto, skupno pa 51. šolsko leto tega zavoda z 59 gojenci (25 drugoletnikovabsolventov, 29 prvoletnikov in 5 praktikantov). Iz Slovenije jih je bilo 49, s Primorskega 4, iz Hrvaške 3, po 1 gojenec pa je bil iz Dalmacije, črnegore in Srbije. Vsi so sinovi bolj ali manj premožnih kmetovalcev. V 52. šolskem letu 1923.-24. pa je v zavodu 47 rednih gojencev (brez 12 praktikantov): iz Slovenije 39, iz Hrvalske 2, iz Srbije 1 in s Primorskega 5. Obisk zavoda je zelo povoljen in se zadnja leta v splošnem še stopnjuje, Internat nudi prostora brez vsake tcžave le za 50 gojencev. Najboljši dokaz, kako šola ustreza našim kmclijskim potrebam. Da se zagotovi nadalje dober obisk, treba podelili manj premožnim kmetskim fantom izdatne podpore in nslanove, da jim omogočimo obisk zavoda; šola ni in ne sme biti samo za prcmožnejše sloje kmetskega ljudstva; to bi bilo nesocialno in negospodarsko. Blizu 700 absolventov in na tisočo obiskovalcev raznih učnih tečajev vinarske in sadjarske šole v Mariboru je delovalo in še deluje šiiora naše domovine in drugod na kmetijsko-gospodarskem polju; nekaj se jih jc pa rcs pcraz-giibilo v drugih, nekmetijskih poklicih, v kojih pa tiidi morejo vsaj neposredno koristiti kmeiijstvu, četud! v manjši meri. V zadnjem čr>.su je \ tem pogledu boljc: z redkimi izjemami se posvečujejo vsi absolventi kmetijski praksi, največ na domači gru- di, odnosno na posestvih svojih staršev. Tako dosega vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoj glavni namen, ki se mu mora posvetiti tudi v bodočnosti. Ker je Maribor ena najvažnejšib prometnih točk na severu naše mlade države, narašča trajno število obiskovalcev zavoda. Kmetijski strokovnjaki šole pa prirejajo po možnosti še posebna predavanja v Mariboru in po vaseh. Na nmoga pismena vprašanja se dajejo pismena strokovna mnenja. Tako ima šola premnoge vezi z zunanjimi kmetijskimi interesenti. Velepomemben zgodovinski dan vinarske in sadjarske šole v Mariboru je bil 19. november 1922., ko smo proslavijali petdesetletnico obstoja tega zavoda z otvoritvijo nove srednje kmetijske šole v Mariboru, ki je začasno naslanjena v prostorih vinarske in sadjarske šole. Odlične svečanosti so se udeležili zastopniki števiLnih oblasti, uradov, kmetijskih šol, kmetijskih organizacij, korpofacij itd.; razen teh gostov je bilo navzočih še nad dve sto drugih udeležencev, nekdanjib absolventov, učencev obeh šol, kmetovalcev, prijateljev šole itd. Kot strokovni učitelji so delovali v šolskem letu 1922.-23. poleg ravnatelja vinarske in sadjarske šole, kmetijskega ravnatelja Andreja žmavca, ki je učil vinarstvo in klelarstvo, naslednji gg.: inž. Valentin Petkovšek (kmetijski prirodopis, poljcdelstvo,kmelijsko gospodarstvo in zadružništvo, kupčijstvo in kmetijsko pravo, ktnetijsko knjigovodslvo), Josip P r i o 1 (sadjarstvo, sadjeznanstvo, uporaba sadja, vrtnarslvo, čebelarstvo), -J- inž. Drago Švigelji (živinorcja m mlekarstvo, tclovadba, splošno obrazovanje in konverzatorij); razen teh stalnih strokovnih učiteljev so sodelovale prvovrstne učnc moči z raznih drugih učilišč v Mariboru kot pomožni učitclji za ostale pomožne, odnosno pripravljalDe in »plošno izobraževalne pred- mele. Vsled prerane smrli inž. š v i g e 1 j a (*j- 10. maja 1923), sviplenta srednje kmetijske šole v Mariboru, ki je bil na vinarski n sadjarski šoli pravzaprav pomožni učitelj, in zbog dolgotrajne bolezni strokovnega učitelja P r i o 1 a sta bila zavodu v tekočem šolskem letu 1923.-24. zača-sno dodeljcna strokovna učitelja L a p s kmtlijske šole na Grmu v Novem mestu za sadjarstvo z uporabo sadja in vrlnarstvo ter okrajni ckonom Wernig iz Slovenjgradca za živinorejo in mlekarstvo na obch šolah, nanovo pa je bil imenovan inž. Z u p a n i č, ki uči vinarstvo, kcmijo z agrikulturno kemijo, vinsko kemijo z vajami, telovadbo ter splošno obrazovanje in konverzatorij. Vsa praktična dela pa vodijo in neposredno nadzirajo demonstralorji, odTiosno instruktorji, ki jih je — všlevši oskrbnika — pet. Stalni pisarniški moči sla dve (knjigovodja in pisarniška pomočnica). Da izpolnjuje vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoje naloge slej kot prej tako častno, je zasluga vseb, ki na njej vzgledno delujejo, po geslu našcga Simona Gregorčiča: • «Nc samo, kar veleva mu stan, \ Kar morc, lo mož je storiti dolžan!« Spiošni pogoji za sprejem učcncev. •Šolsko leto začenja srcdi seplembra in končuje koncem julija prihodnjcga leta. Ob sklepu vsakega pollclja (scmostra) sprejnM*jo učenci šolska spričevala. Učenci drugega lclnika prislopajo pred izstopom iz zavoda k sklepniin izpitom iz strokovnih predmelov, na kar sc jim izroča glavno spričevalo, ki ocenjuje tudi njih vedenje, pridnost pri pouku tcr pridnost in spretnost pri delu. Pogoji za sprejcm učencev sc uradno objavljajo navadno meseca junija ali julija vsakega leta v raznib strokovnih in drugih listih ter se glase približno tako le: Xa državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko lelo dne . . . septembra t. 1. Šola je dvoletna. 2 njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarslvu. Taki imajo pri sprcjemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolck scdaj 25 dinarjev) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarsku in sadjarske šole v Mariboru do . . . . julija l. 1.; prošnji sc morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šol- sko spričevalo; 4. spričcvalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki nc vslopijo v zavod» neposrcdno iz kake drug€ šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero sc zavežejo plačcvati stroške šolanja; 6. obvczna izjava staršcv ali varuha, ki reflektirajo na dižavni ali kak drug stipendij iz javnih sredstev, da bo njih siii ali varcvanec ostal pozneje na domači kmctiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprcjcle ziieske podpore iz javnih sredstcv; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljnu napreduje, izgubi slipendijo. Za sprcjem je potrebna slarost najmanj 10 let Ut barem z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmelski sinovi, ki ostaiu-jo po končani šoli doma. Sprejme sc ludi nckaj ckslernislov (izven zavoda stanujočih učenccv). O sprejcmu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpila iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katcrega so oproščeni samo absolventi meščanskc ali kake nižje srcdnje šolc. Ob vstopu v zavod se mladeniči prciščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravslveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mesečno .... dinarjev. Plačuje se vnaprej v dveh enakib polletnih obrokih. Izključcnim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Piidnim sinovom ubožnih posestoikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premožcnja z navedbo družinskih in gospodarskib razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. Razen navcdenib pogojev za sprejem je pomniti še sledeče: V zavodu stanujoči učcnec (intcrnist) mora s seboj princsti najmanj 4 srajcc, 2 spalni srajci, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, G žepnih robcev, 4 obrisače, 1 glavnik, po 1 krtačo za oblcko in obuvalo, potrebščine za krpanje oblcke, po 1 popolno letno in zimsko obleko za delavnik in praznik, moški predpasnik, 2 para dobrega obuvala (z gladkimi podplati ali kvečjemu nabitimi z gladkimi žreblji), 4 posteljne rjuhe, po 1 letno in zimsko odejo, 1 zglavnik z dvcnia prevlckama. Trsne škarje, vrlnarski in cepilni nož tcr ročni brusni kamen, kakor vse za pouk potrcbne knjige in drugc šolske potrebščine se nabavljajo po posebnih ustnih navodilih po možnosti skupno. Perilo mora biti zaznamovano vsaj z začelnima črkama lastnikovega imcna in s številko, katero pa naznani ravnateljstvo šele ob sprejemu v šolo. Perilo sc pere v zavodu. (Dalje prihodnjič).