n ehvaležen p ro jek t. Celotno delo im a trdno; ilrn p reg ledno zasnovo z dosledno izvedeno red ak cijo tako, da so pog lav ja razm erom a enakom erno obdelana. P rv a k n jig a v sebu je tek s tu a ln i p reg led s tan ja , op rem ljen s štev iln im i p reg ledn im i tab e lam i in 14. tem atsk im i k a rtam i. Ta k n jig a je n am en jen a najširši^ javnosti. D ruga k n jig a v sebu je in fo rm acijsko sta tistično osnovo za 512 občin Jugoslav ije , in je n am en jen a zgolj in te rn i uporab i. S ta tis tičn i p o d a tk i v d rug i k n jig i so razp o re jen i po istem v rstn em redu , ko t v p rv i kn jig i, in so v b is tv u dodatna pog lob ljena in fo rm ac ija te k s tu a ln im obraz­ lož itvam p rv e knjige. P osebej m oram o po d črta ti, d a so se sestav lja lc i ob rav n av an e p u b lik a ­ cije dob ro zavedali kom pleksnosti p rob lem ov okolja in m edsebo jne sood­ v isnosti pojavov. Z ato so se tu d i odločili, da bodo skupaj o b ravnavali p ro b ­ lem e človekovega oko lja in p ro sto rsk eg a u re ja n ja , k er so sm a tra li, da je u re ja n je p rosto ra , ki ne upošteva prob lem ov človekovega okolja , zgolj iz­ ko riščan je p ro s to ra in obratno : p rob lem i človekovega okolja, ki ne v k lju ­ ču je jo u re ja n ja p ro sto ra , se om eju je jo zgolj na varstvo-zaščito obsto ječega stan ja . Z ato p u b lik ac ija ni sam o m ehan ičn i seštevek p rispevkov o s tan ju posam eznih trad ic io n a ln o o b rav n av an ih področij (naselja , vode, zem lja, zrak, in fra s tru k tu ra , itd ), am pak je tu d i po izkus n ad g ra d n je posam eznih reso rsk ih raziskav . S estav lja lc i so im eli p re d seboj cilj p r ik az a ti in ugo to ­ v iti osnovne razv o jn e tokove in n jihove m edsebojne odvisnosti. T ako zas­ novano o b rav n av an je prob lem ov o k o lja je v m arsičem povsem iden tično s kom pleksn im p ristopom v geografiji. V ečinom a negeografi, k i so sestav lja li to publikacijo , so se v velik i m e ri poslužili kom pleksno geografske m etode dela. Z anim ivo je , da so sestav ljalci, n eob rem en jen i s k lasičn im geograf­ skim konceptom od fizične k d ružben i geografiji, na prvo m esto postav ili razvoj p reb iv a ls tv a in p rob lem e s tem v zvezi te r šele v d ru g em poglav ju o b ravnavajo n arav n e v ire in pogoje. O snovni cilj dela je b il ugotoviti, v m erilu cele Jugoslav ije , vzroke p rob lem ov in n jihove posledice. V tre tje m sk lopu poglavij je ob ravnavano u re ja n je okolja in posegov v p rosto r. V če trtem , zak ljučnem pog lav ju je govor o sred s tv ih in u k re p ih u resn ičeva­ n ja po litike o p rob lem ih okolja . V zak lju čk u je podan p ro g ram u k repov in ak tiv n o sti Z veznega izv ršnega sve ta v zvezi s človekovim okoljem in p rosto rsk im u re jan jem . O m enim o naj še to, d a je v isti zb irk i izšla tu d i k n jig a »Čovek, p riro d a i lju d sk a naselja« (138 s tra n i) , k i je izbor c ita tov iz del M arxa, E ngelsa in L enina. K n jig a je zanim ivo in k o ris tn o b ran je , k i z lasti o sv e tlju je pogle­ de n av ed en ih teo re tik o v m arksizm a n a prob lem e okolja. V zak ljučku te kn jige je tu d i zan im iva d a ljša raz p ra v a izpod peresa B ož idarja Jak šiča z naslovom »M arksistička m isao i čovekova sredina«. M ilan O rožen A dam ič Iz poljske in madžarske geografske književnosti W. Tyszkiewicz, Struktura agrarna Folski 1945— 1975; A naliza p rzestr zenno-czasow a. D okum en tac ja geograficzna, 1978-1, PAN, In s ty tu t geografii i przestrzennego zagospodarow ania. In š titu t za geografijo in gospodarjen je s prostorom , k o t bi se v n e ro d ­ nem p revodu glasil novejši naziv geografskega in š titu ta PAN, im a že dol­ go letno trad ic ijo v p ro u čev an ju ag ra rn e po k ra jin e . S lovensk i geografi sm o sko ra j celo obdobje sledili tem u delu, v eč k ra t p a tu d i ak tiv n o sodelovali. In š titu t je izdal v rs to del z agrarno-geografsko p rob lem atiko , v an jo pa se u v ršča tu d i p red s ta v lje n a k n jig a W. T yszkiew iczeve o ag ra rn i s tru k tu r i na P o ljskem v povo jnem obdobju. K akor se zdi pojem ag ra rn e s tru k tu re na prv i pogled p rep rost, je av- to rica po p reg ledu strokovne li te ra tu re ugotovila zelo raz lična g ledan ja in različne vsebine. Žal p r i tem n i pokazala p o treb n e k ritičn o sti in ob likova­ n ja la s tn ih stališč. V dveh osnovnih pog lav jih so ob ravnavane povojne sprem em be a g ra r­ ne s tru k tu re na P o ljskem te r posebej n a jv ažn ejše sp rem em be po le tu 1970. S edan ja ag ra rn a s tru k tu ra izh a ja p redvsem iz ag ra rn e re fo rm e v le tih 1944 in 1945. V erje tn o je p rem alo p o u d arje n pom en raz lik v a g ra rn i s tru k ­ tu r i p ok ra jin , ki so b ile n ekda j pod rusko , p ru sko in av s trijsk o v ladavino . Te raz like se še danes m očno odražajo v po ljskem km etijs tvu , celo več, po n e k a te rih raz iskavah se celo povečujejo . V zahodnih in sev ern ih p o k ra ji­ n ah p rev la d u je jo sred n je velike km etije , m ed tem ko je n a jugovzhodnem delu iz raz ita p rev la d a m a jh n ih km etij. S tem je povezan tu d i delež p r iv a t­ nega se k to rja v k m e tijs tv u ; le-ta je n a jn iž ji ravno v zahodnih in severn ih p ok ra jin ah , n a ozem lju, ki je bilo pod p ru sk o oblastjo . V elika k m e tijsk a posestva so nam reč večinom a p reš la v d ržavno last. V d rugem , osnovnem poglavju, av to rica u g o tav lja po rast štev ila zad­ rug, k i im ajo storitveno-pro izvodno funkcijo , to re j so podobne našim zad ­ rugam . P ra v tako se povečuje štev ilo km etij, k i j ih osta re li la stn ik i, v za­ m eno za poko jn ino , p red a ja jo državi. N jihova povp rečna velikost je 7 ha. Vse slabša je tu d i slika g lede naslednikov. L eta 1971 4 %> km etij ni im elo naslednika, le ta 1975 pa k a r 11% . D elu je p riložen obširen seznam lite ra tu re te r povzetek v angleškem in ru sk em jeziku. O čitno je , da av to rica n i im ela am bicij nap isa ti s trokovno poglobljeno analizo ag ra rn e s tru k tu re , pač p a le d a ti bolj ali m an j sp lošen pregled . T ekst je p isan brez p o treb n ih poudarkov , n a p rim e r ko piše o velikosti posestev, parce ln i razd ro b ljen o sti itd . P ra v ta k o je te k s t poln štev ilk . Ugo­ tov itve so p rev e čk ra t le fo rm alne, b rez po jasn il o vzrok ih za tako s tan je . Delo o a g ra rn i s tru k tu r i na P oljskem v povojnem obdob ju — čeprav nas­ lov obeta precej — je žal ostalo n a v išin i in fo rm ativ n eg a p rikaza. M arijan K lem enčič Taderjsz Szczesny, Ochrona pryrody i krajobrazu. PW N, W arszaw a 1977 s. 158. P oljsk i geografi že v rs to le t p rouču je jo p reobrazbo človekovega okolja in uk rep e za varstvo . P rik azan o delo je bilo izdano ko t p riro č n ik za š tu ­ den te v iš jih šol, g re p a že za tre tjo , dopo ln jeno izdajo. A vto r je sis tem a­ tično p rik aza l v arstv o oko lja s poudarkom na an a litičn i p red stav itv i. H isto ­ ričnem u p reg ledu vzrokov za u k rep e v zvezi z varo v an jem n ara v e sledi podrobnejši p reg led v a ro v a n ja p rs ti (p o u d arek n a u k rep ih p ro ti eroz iji) , p rob lem i v a ro v a n ja vodn ih virov, ras tlin stv a , ž ivals tva in zraka. V ospred­ ju je opozarjan je p red p re tira n o in nenadzorovano kem izacijo pok ra jine , k i je zarad i raz ličn ih s tran sk ih učinkov še posebno nevarna . T udi po ljske reke so že močno onesnažene. N jihova onesnaženost je p rik azan a v š tir ih raz re d ih (čiste, rah lo onesnažene, onesnažene, m očno onesnažene rek e ), to ­ re j podobno ko t p ri nas. K ar 23,4% večjih p o ljsk ih rek je m očno onesna­ ženih. A vto r p o u d a rja po trebo po v a ro v an ju p o k ra jin e k o t celote, k je r naj bi b ili poleg ekoloških p riso tn i tu d i es te tsk i k r ite riji . O greva se za raz širitev n a ro d n ih parkov , p riro d n ih rezerv a to v in n a ra v n ih spom enikov, č lo v ek vedno bolj p o treb u je naravo , čisto in m irno okolje. V arovan je oko lja do­ b iva vse bolj rek rea tiv e n pom en. Z arad i kom pleksnosti onesnaženosti in v a ro v a n ja okolja je p o treb n o tesne jše sodelovanje znanstven ih d isc ip lin in m ednarodno sodelovanje. K er g re za p riročn ik , k i je n am en jen š tuden tom , je nekoliko p resk ro m en k a rto g ra fsk i prikaz . D ušan P lu t