223
Obrtnija.
Vipavska železnica.
Zadnja „Soča" je priobčila sledeči članek : Početkom 1. 1891. smo dobili Slovenci dva nova državna poslanca? ki sta začela obračati vso svojo skrb v to, da bi dobil* čim prej zaželeni železnici po Soški in Vipavski dolini. Takoj 12. aprila je bil drugi shod pri Rebku, ki je obravnaval isto vprašanje in tolmačil hrepenenje vse doline po železnici od Gorice do Ajdovščine in dalje na Kranjsko.
V začetku 1. 1892. se je pa začelo sistematično in nepretržno delovanje za to železnico. Dne 18. marca 1. 1892. v št. 12. smo prinesli članek, ki je zavzemal skoro celo  prvo stran;  članku je bil naslov „Naše kra-
jevne železnice". Ta obširna razprava je zbudila splošno zanimanje. Tam smo povedali, da zemljemerec Gasser in inženir Luzzatto sta poslala 10. aprila 1. 1891. trgovinskemu ministerstvu prošnjo za [dovolitev, da izgotovita načrte parnega tramvaja od Gorice do Ajdovščine. Mini-sterstvo je odklonilo to prošnjo; ali izreklo se je, da bi ne imelo nič proti [temu, ako bi hotela prirediti načrt krajevne železnice z normalnim tirom, katera bi se polagoma lahko podaljšala na Kranjsko do Postojine ali do kake druge točke ob južni železnici.
Tu smo imeli najlepšo priliko, da se obrnemo do vlade z novimi prošnjami, vlada je zaprečila parni tramvaj. Vipavska dolina je bila mej tem oškodovana z vinsko klavzulo, naj se torej da nekaka odškodnina z — železnico.
Takoj potem, 25. marca, je bil tretji shod pri Rebku, sklican je bil na migljaj iz Gorice. Pri tem shodu je govoril tudi državni poslanec dr. Gregorčič. Shod je bil sijajen. Sklenjena peticija je bila odposlana na vse strani.
3. aprila istega leta je bil shod v Dornbergu, kjer je bil razgovor o uravnavi Vipave in o železnici. Tudi tam je govoril državni poslanec dr. Gregorčič.
Naši poslanci so napenjali vse moči, da bi pomagali krasni misli do uresničenja. V deželnem zboru so pridobili 100.000 gtd. iz deželnega zaklada za nakup delnic. (Goriško mesto je tudi glasovalo 50.000 gld., a ta sklep pozneje razveljavilo. Nič za to! Naj si jih ob-drže!) — V državnem zboru sta stavila poslanca veliko resolucij, interpelacij, predlogov, a tudi v odsekih sta vlado opozarjala na to železnico. Dostavljamo še, da znani obhod po Vipavski dolini, ko sta naša poslanca spremljala dva oddelna predstojnika od Gorice do Vipave, je veliko koristil naši vipavski železnici.
Tudi letos je bila postavljena od slovenske strani resolucija v deželnem zboru v korist vipavske železnice. Toda Lahi so hoteli to zaprečiti, zato so prinesli na dan furlanski tramvaj in hoteli spraviti oboje v nerazdruž-ljivo zvezo. Ako bi se to zgodilo, bi utegnili še dolgo čakati na vipavsko železnico. Ker je nadškof glasoval z Italijani proti resoluciji, je ta padla; toda slovenski poslanci so zaprečili, da peticijski odsek ni mogel resolucije, predrugačiti — in deželni zbor ni dal letos od sebe nikakega glasu v prilog vipavski železnici, pa tudi ne proti nji.
Kmalu potem so prišli neki čudni glasovi z Dunaja, ki so dajali malo upanja, da se kaj kmalu reši to železniško vprašanje. — Toda reč se je obrnila na bolje, naša poslanca sta storila vse, kar jima je bilo le mogoče, — in vlada je dala trdno obljubo, da vipavska železnica se zakonito zagotovi še v 1. 1896.
In res, koncem aprila je vlada že imela pripravljen načrt zakona, s katerim naj bi se zagotovilo 11 krajevnih železnic, med temi dve na Slovenskem, namreč Gorica-Ajdovščina in Ljubljana-Vrhnika.
224
Toda vlada nas je v nečem presenetila; zahtevala je namreč od dežele in udeležnikov 250.000 gld. Ker je 100.000 gld. dovolila dežela, bi morali zložiti udeležniki 150.000 gld. To bi bila pretrda zahteva; vipavske občine bi ne zmogle tolike svote. Zato smo v „Soči" še molčali o tem vladinem načrtu, kajti naša poslanca sta napela vse moči, da bi izposlovala pri vladi popusta še za 100.000 gld.
Zgodilo se je! Konečno je predložila vlada rečeni načrt zakona državnemu zboru; v njem se zahteva od dežele in udeležnikov le 150.000 gld. — Občine Vipavske doline bodo morale kupiti torej le za 50.000 gld. delnic, kar ne bo nikaka težava. Zdaj torej lahko pustimo povsem na strani goriško mesto, od katerega ne zahtevanjmo ničesa! — Občine si denar lahko izposodijo, da kupijo delnice; ta denar torej ne bo zavržen, marveč le naložen pri podjetju vipavske železnice.
Za vipavsko železnico se bo moralo ustanoviti posebno delniško društvo; podpisovanje in vplačevanje delnic se bo vršilo pod vladnim vodstvom, še predno se izda koncesija. Vipavske občine naj bodo že zdaj pripravljene na to!
Vipavska železnica bo dolga 30*4 kilometrov; kapitala bo treba 1,635.000 gld. (nominalna vrednost pa 1,666.000 gld.) — čistega dobička se je nadejati prva leta 35.000 gld., naslednja pa 49.000 gld. — Državna garancija se določi na 1,516.000 goldinarjev glavnice in 64.5000 gld. letnega prinosa. In s tem bi povedali vse, kar moremo danes reči o tej znameniti pridobitvi za Vipavsko dolino in za deželo sploh. — Dostavljamo le še, kar smo že povedali, da ta železnica se utegne podaljšati do Vrhnike, od koder pojde do Ljubljane nova železnica, ki se tudi letos zagotovi z istim zakonom. (Ta bo dolga 12 kilometrov, stala bo 450.000 gld., donašala bo 13.000 gld. na leto; vlada zagotovi 400.000 gld. glavnice in 17.000 gld. na leto; dežela da 20.000 gld., udeleženci pa 30.000 gld., torej razmerno veliko več nego udeleženci vipavske železnice). — Ako bi se zvezali te dve železnici, potem bi bila krasna zveza med Ljubljano in Gorico, najmanj 50 kilometrov poti bi si prihranili. Dal Bog, da bi se to uresničilo.
Za danes pa: presrčna hvala vsem poslancem in drugim možem, ki so složno delovali za tako ugodno rešitev tega prevažnega gospodarskega vprašanja!