NajVAČjl v Združenih dritvab Vefcr. z« ra leto • • . $6.00 Za pod lete ..... $3.00 Za Ne« York cele leto . S7.00 $7.00 i ! J GLAS NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki. Daily šn tike United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under Ad of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1249 No. 88. — Stev. 88. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 15, 19 37—ČETRTEK, 15. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. HENRY FORD POPUŠČA IN VSEM PRIVOŠČI SVOBODO "delavci so izgubljeni če se ne organizirajo; ie izjavil governer frank murphy Ford pravi, da so bile razmere, kakršne določa Wag-nerjeva pDstava, že od nekdaj uveljavljene v njegovih tovarnah. — Še vedno zatrjuje, da nima delavec od unije nobenega dobička. — Unijski voditelj pravi, da se bo v kratkem začelo splošno organiziranje unijskih delavcev. Obupen položaj zajetih fašistov r DETROIT, Mich., 1 3. aprila. — Včeraj se je vrnil avtomobilski magnat Henry Ford s počitnic, ki jih je preživel na svoji plantaži v Ways, Georgia. — časnikarjem je rekel, da so bile določbe Wagnerje-/e postave že odnekdaj uveljavljene pri Ford Motor ompany. Ko so mu povedali, da je rekel Madden, predsednik National Relations Boarda, da se bo moral Ford podvreči Wagnerjevi postavi, češ, da ga bo v nasprotnem slučaju zadela občutna kazen, je odvrnil magnat: — Seveda se bom pokoril postavi. In čemu bi se ji ne? Nikdar mi se ni prišlo na um, da bi dik-• iral svojim ljudem, kateri cerkvi, uniji ali društvu naj se pridružijo. Nikdar jim pa ne bom svetoval, da bi se pridružili strokovni organizaciji. Kakorhi-iro se delavec pridruži strokovni organizaciji, izgu-•3i svojo svobodo. Izza novega leta so zaštrajkali v •nnogih tovarnah. Stavke so bile uspesno poravnale. Pa kaj imajo delavej od tega? Nič, popolnoma nič. Ko so Forda vprašali, kaj bo storil, ko mu bodo United Automobile Workers predložili svoje zahteve, je zamahnil z roko,rekoč: — Zaenkrat ne odgovarjam na to vprašanje. Vprašajte me takrat, ko se bo to zgodilo. — Z Wall Stretom bom začel nekoliko konkurirati, — je smeje nadaljeval. — Toda pomislite morate, da ne more gospodar, ki plačuje delavcem ni-::ke plače z nikomur konkurirati. Na vprašanje, če bo sedanjo minimalno dnevno plačo (6.00) povišal, ni hotel odgovoriti. — Mogoče bo sčasom v naših tovarnah kaj unijskih članov, — je rekel, -«— toda prepričan sem, da jih bo zelo malo. Proč od unije! — to je bilo že odnekdaj moje načelo. Od unije nima nihče dobička, če izvzamem, seveda, unijske voditelje in nekatera podjetja, ki so pa zelo slabo upravljana. Na vprašanje, kaj misli o \X/agnerjevi postavi, j<* odvrnil: — Treba je še počakati in se prepričati, če bo mogoče določbe te postave izvesti. Mene se Wagnerjeva postava sploh ne tiče. In ne vem, čemu bi mi bilo treba imeti kaj opravka ž njo, če bom ravnal kot sem sedaj. Se predno je govoril Ford s časnikarji, je izjavil Homer Martjn, predsednik United Automobile Work America, da je prihodnji cilj njegove unije Fordovo podjetje. Zdaj ko je Wagner, postava priznana za ustavno, bo vlada prisilila Ford Motor Company, da se bo pogajala z unijo avtnih delavcev. — Spočetka smo nameravali pozvati Fordove delavce na štrajk. Zdaj pa tega ne bo treba. Fordovim delavcem se ni treba več bati špijonov in ovaduhov. Vsak se lahko brez skrbi pridruži uniji. Ed Hali, drugi podpredsednik United Automobile Workers je rekel: — Kampanjo bomb pričeli pa še prav vkratkem. Prihodnje dni bodo letela nad Fordovi tovarnami letala, iz katerih bodo govorniki oo radio pozivali delavce, naj se pridružijo uniji. LANSING, Mich.. 14. aprila. — Gover ner država Michigan, Frank Murphy, ima o delavskih organizacijah povsem drugačno mnenje kot ima Henry linčanje dveh Črncev Mučili so ju z razbeljenim železom in ju umorili. — Tretjega so pretepli in pognali iz mesta. WINONA, Mi>s., 14. aprila. — Okoli HM) belcev je v torek oopoldne in uri lo in linealo dva r i ilea, ko sta pre ušel usodi svojih tovarišev. Kot pravi šerif C. K. Wrig je Roosevelt Townes priznal, ko zborovanje in jim je samo j in delavskimi unijami, da raz • dovolj« no shajati se v sinago- ;» *a\ Ijajo o določbah Wagncr-i ga h. Policija ni naznanila, za-! jeve postav«* in izdelajo enoten j k;ij j«- bila izdana ta pre|M»ved ' «!elav-ki program. ' i sc* »« 7110roJ° sP°niin.';a- j Prva s,. ja je ,|ol«>čena za J<>. M llln~1 april in povabljeni so Myron navzlic pomanjkanju živeža se mesto bilbao ŠE vedno drž! MADRID. Španska, J 4. aprila. — 10,000 faši- stov, ki so zajeti v razdejanem Vseučiliškem mestu, je na ultimatum republikanskega poveljnika, da se predajo, odgovorilo s samomorilno protfofenzivo. ti nikakega dejanja, ki irio imeti za po-ktlico tako pre-1 T.,vIor ( rilLu.,i steel Corpora-1 l,ove,K . . lion), Walter C. Teagle (Stan-i • Tu,h če bodo na ulici stali j (^ ()i, ComI)allv)> j,redsed- ištire židje# jih 1m, policija pre- nik ;ini(.ri:;ke trgovke zborniee. Herjier Sibley, Carl C. (iray župnik je razjezil sodnika &kim sodiščem. — Sodniku je posla potrpežljivost. .. v-- . .. .. gnala. S<«| ne bodo smela ini<» iti it i. Njegovega tovariša Me-r „«., , VA .. ti židovska društva, klubi, t«- Panielsa pa -«> ustrelili in nj«-g«»vo truplo sežgali. MdJanit ownesa m l>a lovadtie druge.! organizacijo 111 Zidje >o boje, da bodo l>os!a-U,Mla m ni v koncentracijska taborišči šerifu Wriglitu iztrgali iz ro.k,iin h() njihovo premoženje za- ko ju je z dvema pomožnima šerifoma peljal iz sodnijske »Ivorane v zapor. <'rilcema st-z v ^ Zid i r«»k«' in ju posadili v šolski bus. < rnea sta obupu-) klieala na pomoč, toda bus j- t.u llilJM. naanielsa so takoj ustrelili. Towncsa pa -«> mučili z 4tblov.* torcliem Okrožni sodnik .lohn F. Al len. pred katerim sta ernea priznala svojo krivilo, je bil spočetka zelo osupel nad grozniir. dvojnim umorom, nato pa je rekel: "Velika porota bo to strašno zadevo takoj vzela v i okc." Sodnik ji- r«»k«d. da bo zastavil vse svoje moči, da doseže Urivee zaslužena kaz« n. je pričela gonja bo nazijska vlada slednjič še za-j s. |nik Xational Labor Rela 1:tevala, da bodo morali Židov-• 1 ions Koartl J. Warren Mad-ski trgovei na svojih trgovinah i 4i{,n imeti napisano, da s«» ži.lje. j Ko j,. \Vm. Green v Wash j ingtonu za pom»deljek sklieal sejo izvrsevalnega odbora ame 11 iško delavsko federaeije v na-inonu, tla sesta vi j«) načrt za obsežno kampanjo za pridobitev novih članov, je iz New Ken sington, Pa., prišlo poročilo, da so delegati delavcev v dojetih največjih ameriških tovarnah za aluminij sklenili, tla odstopi jo od Amerieaii FVderatnm ol Labor in pristopijo k ('!(>. NAZIJSKO ČASOPISJE PROTI PAPEŽU proti Židom leta ko sn i.aziji prišli do vlade, Židi niso več popolni nemški državljani in so sinejo ženiti samo med seboj. V ta namen je bila leta 1!>.'>.*) -prejeta postava za varstvo nemške krvi in časti. Nazi ji sedaj trdijo, da Žid je \ Nemčiji niso Nemci in nikdar ne morejo biti. So samo "židje v Nemčiji" in nemški |xxlani-ki, n«* pa tudi državljani. Predsednik nemškega tlrn-štva zdravnikov, «I r. (ierhanl 'A čigner, j»ra'\ i, ,i,kai!"i pa "V •str"j"i- . cami otloili oba napada in gen«- se zagovarja pred nem-!r:il Miaja je pri(,el z arli|eri:, obstreljevati fašistično postojanke v Vseučiliškem mestu. Štiri dni so se oblegani faši-Mi tlržali za razbitini zidovjen' .. brez hrane, v«»tle in municiic, BLRUV Nenicija, l.J. apr. 1<{,ajo(, na ^ jih lovn. - I redsednik ljudskega sodi-|r:^v v (.atfa dc CainJ>4>< kj«-k," je zavpil -od-nik in je udaril s |n»stj«> po ini-k«► je glavni <»btoženeir skušal pojasniti svoje stališče. Glavni obtoženec je vplivni župnik .Joseph Rossaint iz Dus-seidorfa. ki je vodilna oseb i lost v katoliškem mladinskem gibanju in ki j«- poskušal sestaviti skupno fronto katolikov in komunistov. Župnik Rossaint je m<'d drn giin tii« 1 i obdolžen, da je na drevesa ualepljal znamke ka tolišk«' mirovne «lružb« ognja jim niso mogli na pomoe. BILBAO, Španska, 14. apri !a. — Prebivalcem v Bilbao, katerih šfrevilo so begunci jkivo-ča i i na 4(K>,u pa je tudi nemški posla nik pri Vati kanu D i ego von Bergen vročil pajH-žovemu državnemu tajniku kanlinalu Pa-roMiju nemški protest. N«*m^ki protest d«»lži p*i|>eža. da se ni >ain«> vmeševal v nemške notranje zadeve, temveč da je šel še tako daleč, da je hotel postaviti proti nemško front««. Nemška vlada o« 1 ločno oporeka papeževi trditvi, «la nazijska vlada zatira katoličane ter celo trdi, tla so naziji rešili Nemčijo ooljševizma in s tem tn«li kat<^-liško cerkev pre«l uničenjem. peljati živeža v Bilbao. . 35 ,,aj,,-| živež v mestu se je že tako som: "Mor zagovarja vojno! krWU w.kttteri lju)li<. ,-luzbo. največ pripomore «i ;(lo llo je župnik Rossaint skušal to dejanje upravičiti in j-* izjavil, «la je bil m-ktlaj prepričan, da t»i> z«>]»f'1iui ol»orožit«-v ojno poo ves hrib na' 1 vasjo Manaria in vje-li več fašistov, ine«! njimi tu«ti lahi naglo grade ceste v abesiniji f rl k „ -------- ------I »hi pri tem ničesar rzgulnla, ako: naznaniu fla 1>0(I() vsi tujei. ki Zgraditi hočejo ceste v!,mI tuka-> 0,1,,1°J0 h,kl ,Jl|,,Je- j so nahajajo v mednarodni hri- s,Mlii.i«»«Vira siNlnika minila P- T4.k.,j x,.nu.ov. ' r| jezljivost in je zakhcal: - j SALAiMAXCA, Španska, 14. Ivoimtr v .Vemčiji n. všeč. na.!jn rila. _ Fašistični poveljnik gre v inozemstvo. Nemčija ne! rem.raI Fran<.isc(l Kramo > Addis Ababo pred deževno dobo. — Na delu je 107,000 delavcev. A 1)1 MS A baba. Abesinija, jo. aprila. — Italijan-ki minister za javna dela Cabolli (»i 16 RIBIČEV UTONILO SKOl'L. Koreja. 1-». april«. 1<> ribičev j«» utonilo, (»1 jih s«« fMigrešajo in in ribiških la- Nemčija hoee v svojih mejah j(. j,'riš«d v Addis Abalx-J^'i so preobrnili viharji, ki so olalržati eiUnstvo, zato ne do- ;|a lia(kwni,mj io7,(KM> d,dav-::'Jl,,n> tri ,,T,i ,,iv.ii«li na obre-voljuje nolieni veri, da bi po- l%r(te- ne sme vmeša.ati v ceiiiško notranjo ]H>litik«». nahajaj« 'gadi na 'vladni stran, dobili > arno spremstvo do špansko meje. Franco pravi, da so mnogi tujci prišli na .Špansko za dehnn, ne pa tla se bojujejo ter .fim je obljubil pomoč, da se morejo vrniti v svojo domovino. i-i-v prati ča-u. prostoru in v namenu. Italijauske oblasti so se od-ločile. da dovrš«' 21.">0 milj «lo|-ge |M)trebne «»este od obrežja i i vs«» «-«»>te breziH»gojno dobro tlakovane — naprej 'J «lo o čev- Ford. Po Fordov em mnenju nima delavec od «•« z gorato |M>krajino «lo AIast deUdega kaine Ababo, preilnoVe v junija pri-Jija. na to pride manjše kaine-čne deževna «loba. S Kmii hoče .nje, zatem |iesok in slednjič as-Italija napraviti Addis AbabojfaU. w unije ^odvisno od železnice, ki pe- 1'radno je bilo naznanjeno, prav nobenega dobička, dočim je governer Murphj* Ije v Džibuti v fran«-oski Soma- «1« morata biti «h> deževne dob » " ' -----J" 07 -----------K---S ------.--I ............»• ' ■" '>«'■ »•• v M"i' izjavil: — Organizacija je tisti temelj, na katerem t*"1" '»'»varovali tudi cotovljoui • Kc glavni ••»•»ti: delavstvo lahko uspeva. Brez organizacije je dela- pri^nrežev^'''" ".......... '"' VELIKA EKSPLOZIJA V PREMOGOVNIKU V rumuneltem premogovniku 44Viktorija" Vulkan" na mograškem je nastala katastrofalna eksplozija. Vneli 30 so jamski plini in usmrtili pot ru-darjev, ki so bili takoj mrtvi. Zakaj ne bi se naročili na Glas Naroda"—najvec- lavec izgubljen. mesta pred osamljenjem, pre-j iz Asm are skewi Qtioram ....... I Dessve ter iz Mai Timehet v j " slovenski dnevnik V Še pred deževjem morajo bi-1 Gondar, ____________^ Združenih državah. O LA 9 V A ROV A" New York, Thursday, April 1 5, 1937 THE LARGEST S LOV EN F DAILY IN UJSjf. - "Glas Naroda" (A OorpormtiMl) Owned and PubUabed to 4LOVENIC PUBLISHING COMPANY . resident L. VUM of of the corporation ud Kb ef of ibon Htm I«k Qtf, N. X. G L A 8 NARODA (Veice «f the Peeple) Uvmry Dej Kxoept Snodaji end HoUdaje erto leto relja immrllrn to |h>i lets • •. Četrt leta . • • »teeeeveeveae** e •• e e ••••••••••• • fMO • eeeet»eee»eeee«* .30 Ze New York mm. celo leto ......97.00 Za pol leta................... $3.50 Za loocemstTO u crto »etc......|7.00 Za pol leta...................................(3.00 Bebec rtptloo Teerl/ 90.00 Piše kakor misli FRANK KER2E Advertisement on "Glae Naroda" Uhaja raakl dan Ur nedelj tc praanlkm. "GLAS NARODA21« W. 18th Street. New Yet*. N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 DVE VRSTI FARMERJEV In vendar se giblje. I. Ondan som čital kolono zna-ncgu \VesfcbrtM>k Poglerja, v kateri piše o delu kolumiiLstov in pravi: "Ena kolona j«* et oživel v naši javnosti. Kno loto in tri mesece da si»doTndeset i na koncu tudi dodal, kaiko s* "Ta rojak ima eno zadevo, •katero bi rad rešil. Pa sem mu rekel: jaz vem za enega človeka, ki res v.-e dobro narodi in nič ne rajta. Zato sem ga pripeljal k vam." Bilo jo precej na "ta debelo," pa som vse skupaj vzel tako, kakor človek, ki ne ve, kaj bi odgovoril pa se komaj vidno nasmehne. Ta drtigi novi ako«tumer" Bile so priliike, ko sem pove-dal resnico z namenom, da bo T^r\r\ TTOČlrA kaj korfe5tlla- Kaj je bila po- X UU VdoIvU lllJUe sledicaT Da sem se zameril. AT Zato smo samo molčali in hva- lili. In je šlo vise naše javno življenje po načrtih cleveland-skcga narodnega doma, koder so odglasovali na vprašanje, ali so za veliki načrt, ali mali, z besedami: 4'Za ta velikega." Ko sem uvidel, da z resnico v javnosti ne pridem nikamor, som — molčal. Nisem ne govore) ril no pisal o vprašanjih, ki so bila javna in naša. Druge poti ni bilo na izbero. Imel sem list, ('as, ki je bil odvisen od javne podpore. Ce bi bil . . . . . razpravljal o zadevali, kakor mi je povedal svojo zadevo in -ti- -i -i u- i -i *' 1 J ^seim ji»h videl in izkusil, bi bila TAKO JE PA NASPROTNIK POVT;DAL Včeraj ste eitali, kako je za iruštvo navdušeni član pohvalil veselico. Danes objavljan? dopis društvenega nasprotnika. ! rinierjajte oba dopisa in skesajte iz njih izluščiti resnico. Nasprotnik torej piše in pra- \ i Da jih lr .sruni ni! pet tednov. Vsak tedon po ena I mora rešiti, nekako s sledečimi kolona in vsaka jo vsaj dvakrat besedami: Projšnji te« len sejo v |»eiiiisylv:»iiskcm mestu Hershev zgodilo nokaj neobičajnega. Delavci \ tamkajšnji tovarni za čokolado so zastavkali. Zathevali so priznanje unije in l »olj še plače. Milijonar Hershev pa seveda«ni hotel ugoditi njihovim zahtevam. Farmerji. ki prodajaj«» !Ier»heyu mleko, so postajali nestrpni — Kam homo z mlekom.' — so vpraševali. Hersliey jim je pa tnlgovarjal«c Saj vidite, da 110 i>otrebujom mleka. Tovarna no obratu jo vm*. Dolavei so jo zasedli. In >o*tti-oč farmerjev je napadlo tovarno in j»re|»odiio stavka rje. Farmcrji, živeči tin Zapadu in Osrednjem Zapadu, se zelo razlikujejo od farmerjev, živečih na Vzhodu. V Miunesoti, Wisi-oiisinu v družili zapadnih državah so fannorji dosti bolj naklonjeni delavcem, kakor pa farmerji \ republikanskih, na zadnjaškili in puritanskili država!.. Na Zapadu niso redki slučaji, ko pomagajo farmerji fa briškim delavcem v bolhi za njihove pravici*, dočim bo še pre-oej dol ko trajalo, protino bodo farmerji ]m> vzhodnih državah spoznali, da ima fabriški delavec pravico boriti se za svoj obstoj. Farmerji morajo prej ali slej sprevidoti, da bodo tudi oni na boljšem, če 1h» fabriški delavit* bolje plačan za svojo delo. Milijonska armada delavstva predstavlja dol>eršen del nakupne sile -kupu« ga prebivalstva. ('imvečja jr nakupna sila, tem dražje lahko farmerji prodajo svoje pridelke. Ko so farmerji zastavkali, lioteč dohiti boljšo ceno za svojo mleko, ^o silne množine mleka zlivali v jarke. To se je vršilo tedne in tedne. Farmerji \ okolici llersiii va v Pennsylvaiiiji so pa že po dveh dneh postali nestrpni, ne vt*doč, kam z mlekom. Sli -o in pregnali štrajkarje ter s tem tudi samim sebi škodovali. Delavci, katerim -o prodajali farmske pridelke, bod'j to dobro zapomnili. tako dolga, kakor Pegierjeva. Iz ti*ga bi so dalo preračunati, da sem |»orabil v toku enega leta in treh mesecev najmanj stojn tileset dni za svoje k oh me. Vsak 1k» priznal, da je to precej dela in navdušenja za narod. (V bi bil plačan, bi rekli: dola pač. za denar. Tako pa pravijo: dola za fflas Naroda in mora že nekaj imeti ali iskati s tem. Tako so javno pisali o meni seveda tisti, kateri delajo vselej z gotovim namenom, ki konice konea plača tako ali tako. Meni je prav žal, da jim moram povedati, da se motijo v svojih računih. Jaz no delam za Olas Naroda, ampak delam za ljudstvo, ki čita t.a list. Izbral sem ga zato. ker je med petimi slovenskimi dnevniki in skoro-dnevniki edini list, ki dopušča svobodno izražanje. Ni priklenjen ne na to no na na ono stranko ali smernico. Je ki najbolj odgovarja .smernicam demokratične ustave naših držav, ki garantirajo človeku absolutno politično, versko. civilno in nazorno svobodo Dodatno bi pripomnil "Taiko sem jaz premislil in t»ko mora biti. Kdor bi hotel kaj drugače, bi ira moral imenovati za osla." Ker nisem hotel, da pridem sam med to častitljivo dmžho, sem odgovoril rojaku: "fV misliš, da je tako prav, k»kor praviš in sklepaš, potem »ploh no rabiš moje pomoči. Pa srečno." Da pa ni tlelo preveč obraj- tano, je znana stvar. Tudi delo ' i • Ti." , , . , , , di koristiti za mal denar nima tiste vred-i notsti, kakor če kdo pošteno;, i • • , . „ . . . „ . biti zda] \"se.it»dno. |)laea. Zanimiv slueaj o tem mi je pr^d neda^-nim časom pravil moj znanec, Hrvat. On je napravil eno listino za neukega izmeti svojih rojakov in računal pet dolarjev. "Rojak je — zamera. In zamera, prcnc-šena na list, pomenja škodo. Dokler sem bil v javnosti s ('asom, nisem torej mogel in smol nikamor. Potem je prišlo tistih sedem let molka, v katerem jo vsaik nosil svojo gorje, kakor jo vedel in zmal. Par mesecev pmprej, kakor sem za-čol s svojimi članki, se je začelo obračati na boljše. In čutil sem se prvič v Ameriki svo- 44Resnico samo vselej vestni zgo< 1 o v i na r!" Te •besede našega pesnika -o i am prišle na misel, ko smo prejšnji teden pnčitali skrpucalo 44Naša prirtnlite*-* — ogromen uspeh!" Da le sram ni degeneriranega pisuna, ki spravlja takt) neresnico v javnost. In čudimo se bodnega, to se pravi: odvisnega od našo javnosti. Rekel som: da so propriČam, če je Še kaj be-škoditi mi ne morejo več in tu-|l"g* ™ in "imam na ne. Ali se komu glavi vsaj začetkov bodočih ro-prikupim ali zamorim, mi mora1 žicMcv. Kaj hočemo, vsi ne moramo imeti j>eruti na sebi in svita okoli glave. Ce bi ne bilo Kaj, ko bi začel pisati — pisati tako, kakor je in ne, kakor ni ? Resnico povetš lahko na le- vo in desno, pa če je komu prav ali ne. , , v . . lv , , Zakaj bi ne izvedel svet, ka- vzel, plačal in txfsel. Spotoma , , • , , 9 ^ 1 1 . ko smo bili m kako smo! Kito ZAOSTANKARJEM Vsi zaostankarji, ki do (i. aprila niso poravnali naročnine, so dobili opomine. V prava bo nekaj dni čakala odziva, in če odziva ne bo. bo list vsakemu ustavljen. f'e kdo trenutno res ne more obnoviti naročnine, naj na karti sporoči, kar hotno vpoštevali. Onim, ki IhhIo na opomin molčali, hotno pa priinorani prenehati iKišiljati list. i DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO CalfSS _ Din. 1M $ 1.99 _ Din. 299 $ 7J» _ Din. SN $11.7» _ Din. M $23.99 - Din. 1999 __Din. 2*90 V ITALIJO Za $ «39__Ur 199 S 12.25_____Lir 299 f 39.99____Ur B99 f 57.99 ____Lir 1999 $11239-------Lir 2999 $19739 _ Lir 3999 je obračal listino gori in doli, pregledoval strani. Izkratka: nekaj se mu ni zdelo v rodu. Za par dni jo zavije k nekemu drugemu svojemu rojaku, ki je bil prefrigan, pretkan in je vedel, kako se mora ravnati z 44jazbeci", kakor je imenoval svoje rojake. Vzel jo listino, I »a ve kaj o nas, vtštevši nas samo? Ali imamo kje kako resnično sliko o našem javnem življenju? Ali je v listih zadnjih štirideset let? Ni je, zakaj Usti niso nikdar pisali resnice. Vsak je varoval svojo kožo, stranko, če jo jo imel, in uredniku, ker je objavil takšno prismodarijo. Naj nam bo dovoljeno na tem mestu ugotoviti, kar je res, da ne bo splošna slovenska javnost brez ] »otrobe za vaja na in da ji vbodoče ne bo kdo skušal t ro-iti peska v oči. Dopisnik piše, tla so že na vse zgodaj začele valoviti ljudske množice na veselični prostor. No. če j<» ob desetih zjutraj "navsezgodaj", moramo kon-štatirati, da spadajo dopisnik it« njegovi tovariši v razred zaspancev. Na veseličnem prostoru je b"»-lo opaziti samo dve zasta\iei. \ sitni česar o kakšnem okinča-nju ne more biti nol>eiioga go-v ora. Vedrih obrazov nismo prav ti opazili, ker je sleherni že vnaprej vedel, da Im> vso skupaj ^ eiikanska polomija. O tem, kako jim jo bilo nebo naklonjeno, pa pozneje. O predsednikovem pozdravu in njegovi zaslužnosti sploh no bomo razpravljali, ker nočemo nikogar spravljati v zadrego. Istotako tudi o drugih društvenih uradnikih ne. No rečemo, da no znajo govoriti, posebno pred glavno letno -p.jo, ko si - sladkimi besedami, obljubami in tretanjem za jamčijo svoja odboraiška me- pisi prepisal jo, djal spodaj, ktxler , - , - , ^ T > lwl peča.t, pozlačen papirna ko som izdajal ( as, sem dohi-; ,„.],„ rvn • „ . _ i ' . | \ run pa je zvezal vse skupaj z val vse slovenske liste v Ameri- rdeeim svilenim trakom. ki v zameno. Ko jo prenehal, st> [x>lagoma izostali vsi li-sti ^Petdeset dolarjev, brate, drug za drugim. Pil je pa eden, st> Je ffla^il račun. ki je zvesto hotlil na moj dom brez vprašanja, kji KME 89 OENB BE DAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVMŠENE BPEEMEME1 OOE1 ALI DOLI na. Tn to je bil Glas Naroda. Da bi jaz iskal s svojimi elan-ki ali imel kakor tiha beračeva skrivnost kake druge dobič-kaste namene, ne verjamejo niti tisti, ki to pišejo ali govore. Kaj mi pa more dati slovenski narixl v Ameriki? Če bi pričakoval kaj, bi najbrž no pisal, a če bi pisal, bi no pisal tako. Kdor misli, da je vse moje delo naipram narodu opravljeno s temi članki, so preoej moti. lijudje, ki jih čitajo, imajo en«' ali tinufro zadeve, v kattrih bi bili radi na jasnem. In v takem slučaju se obrnejo vselej tje, koder imajo največ zaupanja. Redko mine dan, da bi ne dobil kaikega jiisma z enim ali drugim vprašanjem. Do danes sem vse odgovoril in povedal svojo mnenje. Da to tudi ne plača, je najboljši tlokaz v tem, da moram dati v štirih petinah slučajev tudi znamko. In kaj je plačilo? Zavest, tla nekje pomagam. Anipak to ni od včeraj. Ko sem bil še v Chicagu, sem imel toliko črnega v življenju, bi tudi ne bilo toliko belili povesti. In kar bi bilo še hujše tudi kruha ne. Da pa nimam samo nasprotnikov — po večini kruhovih — so mi dokaz številna pisma, v katerih se ljudje z hvaležnostjo spominjajo mojih člankov. Da mi včasih malo več dajo, kot zaslužim, je gotovo. Človeku se dobro zdi, da ljudje čitajo in cenijo, zakaj moji članki so namenjeni njim in ne tistim, ki poklic, ki mu pravimo: vsak- tako, kaW s-nfejo ali Hrvat jih j«- plačal in odšel je zame- z velikim zaupanjem in popolnoma mirno vestjo domov. Nefcaj takega je hotel imeti. Pečat na zlatem papirju, lep, zidan tra"k — taka mora biti pravilna listina. Kar me je najbolj sililo k pisanju, je to, da veliko vem, sem v« lik o izkusil in dolgo molčal. S tem ne mislim reči seveda, če pravim, tla veliko vem, da spadam nn-d hutlo učtme ljudi. To prepuščam drage volje dru-go ne mislim dosti o šolah, zakaj v življenju sem' srečal šolanih kot nešola-nili tepcev. Navsezadnje ne moreš pričakovati od šole drugega, kakor to, da bsbruisi, kar jo v tebi. r*e je mesto jekla, svinoo in mesto zrna slama, po toni no moreš pričakovati kljub vsemu šolanju drugega, kakor topo produkte in prazno slamo. Tn da jc tega več kot kaj drugega med nami, ameriškimi »Slovenci, pričajo naiši duševni produkti.' Rekel sem, da veliko vem, sem veliko izkusil in dolg-o Biti triintrideset let v tlanji kruhek. A tudi če l>i bili pisali listi vsaj dol resnico, hi bilo vse to porazgubijeno po izdajah mnogih let. Kdo naj jih poišeo, če jih ni nikjer, naj-večkrat niti v uredništvih samih ne. Itnamo sicer Slovenci v Ameriki tri knjige o nas. Kno je izdal R-ov. Trurtk, ki v splošnem piše pač tako o nas, kakor človek, ki so je včeraj pripeljal sem, za .jutri pa že pripraivlja članek o tem. kaj je videl in izkusil. Imamo drugo, ki jo je izdala KSKJ in je ta.korekoi" mimogTede tlelo že itak preobloženega urednika Ivana Zu pana. Imamo tretjo, ki jo je izdala z velikimi žrtvami SNP.f in je sestavljena po Jožetu Zavertniku. Največ zgodovinskega, četudi samo katoliškega materijala najdem v Zupanovi knjigi, najmanj pa v knjigi SXPJ. Te tri knjige ne predstavljajo nič v resnici našega, takega, kakor je bilo in je. Ne dajejo slike našega dela, bojev in trpljenja, naiših uspelim* in napak. To polje je še vedno odprto in neobdelano Ko sem začel torej pisati za 11 javnost, sem rekel: zdaj je vendar prišel čais, da se sliši resnica. Ampak nisem bil še med drugimi tudi javno notar- , stvo. Prišli so ljudje za mar- . v. . sikaj in tudi odšli. Plačal mil ' J'l™**8 z,vlienja, pomenja ni nikdo, ker nisem nikomur| P1"^." Aktivno delati tukaj in računal. Spominjam se samo ^ je se vee' enega slučaja, da sem svojo po- moč odklonil. Bilo je tako: neki rojak je imel velike sitnosti glede žene, ki je bila zbolela na umu. Hotel je nekaj ukreniti s svojim pose«ftvom in bilo je dokaj potov, predno se je to doseglo. "Koliko sem dolžan?" "Nič. Dovolj si topen s svojo usodo in kar imaš, porabi zase in za svojo družino." Par mesecev za tem pripelje ta rojak dragega in mi ga predstavi tako; morajo. Naj navedem samo eno, ki mi je prišlo zadnji teden L Prše naročnica: "Že večkrat sem se hotela zahvaliti za dobro čtivo. Tako nestrpno čakam vsak petek. Ljudje naj govore to ali ono, potihoma v srcu so pa vsejedno hvaležni za ves trud, ker tako [m> domače pišete, tla Vas vsak razume in vpošteva. Vaše plemenito srce naj vstraja še mnogo let. Včasih mislim, če jc kdo zaslu žil en spomni k, ga je gotovo g. Kerže ..." Odkrita, domača beseda naj de vselej v človeku tisto, kar je v njem. l^ahko so ljudje v javnosti t;*ko, kakor sem moral biti sam: tiho in mislijo svoje. Ampak ta "svoja" se ja-ko dobro vjema s tem, kar pišem in oIkIcIujem v člankih. To mi zopet dokazuje, da .je narod k juh naši kulturni, lažnjivi in sebični javnosti jako zdrav. Da ta narod dosti čita in sliši, a pri vsem tem ostane pri svojem. Da imam tudi meti mnogimi nekdanjimi kulturnimi delavci dosti tihih prijateljev, vem za gotovo. Strinjajo se z mano in radi bi kaj pomagali, pa ne m o. rejo, ne smejo. Tiste batine, ki so ndkdaj visele nad mano, ko sem bil odvisen od naše javno- prvim člankom gotov, ko som'|S«i:.vi®f tndi n?.d nj',mi in j* moral umakniti dve tretjini|e,1'i°' "f ~ ",0.k'p- samo ti prinese živo resnico na dan. Ni je višje, boljše in po-poljnejše šole kot so izkiušnje v življenju. Rad bi bil dostikrat govoril o svojih izkušnjah ali pisal, pa nisem smel. Zakaj pravilo nase javnosti je bilo, je in bo: kar vse hvali, da se ne zameriš. Da je to škodljivo in nezdravo, vedo ljudje v vsaki naselbini. Da je prazna hvala preprečevala vsak napredek, nam dokazujejo današnji sadovi. V štiridesetletni skledi javnega de-la $e ie vedno vidi 4no. . svojega načrta. Telo našega naroda je bilo hranjeno vsa dolga leta z lažjo in hinavsko hvalo. Da pride nekdo in začne praviti samo resnico — ali ne bo to malo prehoda medicina? Zopet ni kazalo drugega, ka- Vse ti mi daje pogum in veselje lo dela. Molčati nivem, prodat i se ne d »m, strašiti še manj — čemu bi pa molčal? Ali zato, da bi imel mir preti malopridnimi jeziki in lažmi, ki so šle vselej za mano in mi onemogočile vsako javno delo? kor spraviti del načrtov na po- Ko sem prilšol v Cleveland leta lico in začeti č»*to polagoma,« 1920, se je za mano že priplavil da ne bo niti zabolelo, kaj šele zbodlo. In vendar je bilo še to preveč, kar je bilo. Imam nekaj člarikov, ki so jih pisali naši listi o meni, moji sodbi in moji koloni ter so vse fcarj drugega, kakor poodravni, da ne rečem prijateljski. In med njimi je bid tudi eden, namenjen moji grešni osebi, pisan tako, da sem moral iti pred ogledalo, odposlanec, zbral svoje ptiče in jim vse naročil, kaj in kako naj bodo, če bom jaz kaj "rogo-vilil." Našel sem po4em v javnosti veliko nasprostvo napram sebi, vedel nisem dolgo, odkod prihaja in kaj pomeni, pa sem se umaknil in molčal. Danes pa govorim. In vse to je šele začetek vsega tistega, kar pride. Ce imenujete klarinet, ba*. boben in par ropotavk — god-I bo. svobodno Vam. Po našen; mnenju je to peklenski ropot, ob katerem ni mogoče zaplesali pravilnega plesa, najmanj pa valčka ali polke, tla o umetnih plesih niti ne govorim. Če se je dospisniku v glavi vrtelo, ni s tem rečemo, ila sije kdo ob taktu "godbe' vrtel. Z ozirom na postrežbo ne bomo izgubljali besed, ker je hila ]hm! ničlo. Ko jo krožnikov zmanjkalo, s:» morali najbolj požrešni gil-!i»ž kar iz kotla jesti, kakor ti-^te domače živali, ki jim je dal ns.š narod precej svinjsko ime. Pijača je bilo čisto navaden niunšajn, kar je bilo razvidno iz raznih znamenj na srajcah in pozneje na travi. (»lede pečenih "janeev*' no bom drugega zapisal kot to, d;i pogrešajo trije bližnji farmerji-«voje pse, in da so že poslali tozadevno ovadbo na pristojno oblast. Torej, dober tek vsem, ki so se gostili z ttjanei"\ • Proti večeru so je že samo ne bo naveličalo kriminalnega zavajanja lahkovernega oVin-rtva ter jo poslalo nad vso to mizerijo zasluženo ploho. Kdor je mogel, je poiskal y.n-vetja v dvorani, toda takili ic Lilo le malo, ker je večina že prej omagala in pod milom ue-1 m mi zaspala. Tisti, ki so si nakopali ob tej priliki prehlad ali kakšno drugo bolezen, naj se nikar ne zanašajo na društveno podporo. Tudi med nami je namreč nekaj članov dotičnega društva in mi smatramo za svojo sveto dolžnost, da ne l>o nikdo skubil društvene in jednotine blagajne, oziroma skušal ž njo tako ravnati kakor ravna svinja z mehom. Oprostite, prosimo! Toda potrebno se nain je zdelo povedati, kar nam že zdavnaj leži pri srcu in uam skozi grlo sili na beli dan. Našim nasprotnikom ne zavidamo niti duševnega niti telesnega užitka, pač ga jim pa iz dna duše privoščimo, uvažujoč star pregovor, da kjer osel leži, tam dlako pusti. Mi se za nsaprotnike sploh nič ne brigamo, niti za njihove naklepe, niti zlobne nakane, odločno smo pa proti temu, da bi kdo z zavitimi dopisi varal že tolikokrat prevarano javnost. Mi -smo, kar smo. Grom in peklo naj pogrezne njega, ki odpadaI -VL1X Il-AWD?" I • * * New York, TKura3ay, April 15, 1937 >». LARGEST "SLOVENE DAILY W VJ33L. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin "ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA.. V Clevelandu, O., je po dolgi j stara 53 let in doma iz Selc pri Vrhu ob Kolpi v Beli Krajini. V Ameriki je živela 34 let in zapušča moža, dva sinova, sedem hčera, brata, eno sestro v Calumetu in drugo v Kansas Citvju, Kans. Pod legla je raku v želodcu. bol«-kiii preminul dobro pozna-' nli rojak Edvard Prijatelj v »tarosti 52 let. Ranjki je bil doma iz Ribnice, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Ranjki je več let vodil brivni-co v poslopju Louis Starmann na E. 200th St. Zapušča žalujočo soprogo Pauline, rojeno < 'ampa, in dve hčeri, Pauline in Vido, sina Edvarda, v stari domovini pa sestro. V Olevclandu je preminula v mestni bolnišnici Jennie Ropos, rojena Cinipernian. Stara je bila 43 let. Doma je bila iz vasi Mramorjevo, fara Nova vos, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. • • • V nedeljo 4. aprila je na svojem domu v Sbeboyganu, Wis., v starosti G9 let preminula Josephine Kotnik, roj. Stari e. V Ameriko je prišla kot mlada dekilioa in je večji del te dobe preživela v Shebovganu. Mož! Frank ji je umrl G. avgusta 1934. • • • V ijM»nedeljek, 5. aiprila je v Memorial bolnišnici v Sli ob o y-gai*i, Wis., preminul rojak Jerry Vi iz države I« 1 alio. V Carlinville, 111., jo dne 4. aiprila avto do smrti povozil rojaka Jos. Novaka, starega 54 let in doma iz Sneberja pri Ljubljani. V Amerilci je bil .15 let in v Clevelandu zapušča v«v sorodnikov. A' Ironwood, Micli., je umrl John Kukar, star 64 let in rojen v Semiču v Beii Krajini, odkoder se je priženil v Vi votlino nad Metliko. V Ameriki je živel čez 50 let in zapušča ovdovelo hčer v Elvju. Minn., sina v Buttu, Mont., brata v Chicagu in drugo ličer v starem kraju. • • m Zadnje dni so je pri avtomobilski nesreči v Pueblo, Colo., ubil Joe Rabol, star 45 let in doma od Št. Jurja na Dolenjskem. V nedeljo je bila v Strabane' pri Cannonsburgu nepričakova.' no sijajna udeležba pri slikovni predstavi, za katero se je zavzelo društvo Sv. Jeronima' V Calumet, Marv Shaltz, Midi, roj. je umrla Mukavec MLADINSKA KONVENCIJA "Nova Doba", glasilo Jugoslovanske katoliško jednote, je zadnji teden poročala, da so letos vrši na Elyju, Minn., kjer je glavni urad te jednote, druga mladinska konvencija. Pri-čotek konvencije bo zadnjo dni prvega tedna v mesecu avgustu. S prvim aprilom je JSKJ odprla veliko ka m pa njo z»i pri-dobivanje članov v mladinski oddelek. — Kampanja traja tri mesece. — Vsak elan m'adin-skega oddelka, ki pridobi v tej kampanji trideset novih članov, se kvalificira kot delegat druge mladinske konvencije Ko je imela JSKJ prvo mladinsko konvencijo pre«l dvomi leti, je v isti kampanji pridobila čez 1600 novih članov. Sedaj so časi boljši, pa se računa, da so to število lahko podvoji. Taiko piše v "Novi Dobi" glavni tajnik Anton Zbašnik, ki je prvi zasnoval idejo mladinske konvencije ter za to dobil tudi priznanje na zadnji konvenciji, ki se je strinjala / njegovo dobro «>snovano idejo, zakar jo sklonila in mir«h ila novoizvoljenemu glavnemu odboru JSKJ, da so mladinska konvencija vrši vsaki dve loti ANTON GRDINA POROČA O USPEHU IN SE ZAHVALJUJE ROJAKOM je manager zadružne trgovine v naselbini, ki prav dobro uspeva, ka'kor so se pohvalno izzra-zili odjemalci in delničarji. Nadalje so me spremljali: brata John in Anthony Bevec, Joseph Ohesnik, Frank Babstia in Fr. Gašper. Na kosilu sem bil pri družini Anthony Beveca, na večerji pa pri družini Franka Kralla, katerim se za tako veliko uljud-nost prav toplo zahvaljujem, kakor se tudi zahvaljujem številnim drugim, ki so želeli in zaprosili, da bi bil njihov gost kar se pa ni moglo zgoditi. Obiskal sem še posebej družino Tomšičevo, Krulčevo, Ki-rinovo in Drenikovo. Ako bi bil dopuščal čas, bi obiske nadaljeval, kajti številni poznan-ci v Strabane so mi ob vsaki priliki izkaizali mnogo prijaznosti in gostoljubnosti. Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej! Rad se bom odzval vsak čas, kadar me zopet povabite. Bog živi Vas vse! Anton Grdina. STOODSTOTNO ZDRAVIH PLJUČ JE TREBA Marko Vaj«letič nam j>oroča iz Schumacker, Ontario: Priloženo Vam |>ošiljani ček za 3 dolarje, naročnino za nana Ijnih 6 mesecev. Brez Glasa Naroda sploh ne bi mogel biti. ker je toliko lepega čtiva v r.jem in novosti, za katere se «lanes zanima ves svet. Zima je bila tukaj precej mi-ia. toda snega imamo še dovol j, ;n kakor izgleda, ga bo še do 1. maja. Delavske razmere so vedno enake. K«lor dela, dela stalno po 48 in t ml i 56 ur na teden, na novo se pa teško delo dobi, •kajti zahtevajo vešče rudarje, čijili pljuča odgovarjajo 100* zdravju. Največ rudarjev zboli na pljučih. Dobi namreč takozva-ni silicosis. Zlati prah razjeda dihalne organe tako dolgo, da človeka zaduši. Vsak rudar mora iti enkrat na leto k zdravniku, da mu z X-rav žarki pregleda pljuča, ('e pronajde, da je bolan, ga pošlje v sanatorij, iz -katerega se po preteku par lot seveda, vrne v krsti. Tako je tudi tuiknj, kakor sem že poročal, umrl 8. marca Frank Horvat. On je tudi bolehal za to boleznijo eno leto in pol. in smrt ga je rešila trpijo !ija. Njegova soproga je pa u mrla 1. marca, torej 8 dni prej za pljučnico. Ostal je 6 letni sin tukaj med nami, za katerega so se takoj -zavzeli naši rojaki i:i mu priskočili na j>onioč. Vsem najlepša hvala, kateri so se žrtvovali in prispevali denarno, kakor tudi tistim, ki so se potrudili iu šli okrog z nabiralno listino. Skupna vsota znaša $178.50. Še enkrat 1 vala v imenu malega Franki oa. Poz«lrav! KSKJ, ter "se je vršila v novem društvenem domu. Ne samo, da so se udeležili domačini, marveč so dospeli tudi iz bližnjih in precej oddaljenih naselbin. Kdor bi računal na zunanje okoliščino naselbine, bi rekel, da ni mogoče pričakovati v tem kraju nikoli kakšne večje udeležbe, toda udeležba jo pokazala, da živi tam in v okolici mnogo na&ega, za slovensko stvar zavednega ljudstva. Udeležba je bila tako velika, «la ni ofetal v dvorani noben kotiček prazen; niti za stojišča ni bilo mogoče dobiti prostora. Mnogi so dospeli zaman, da bi mogli slike videti, in so morali ostati v spodnjih prostorih. Ne bom pretiraval, lahko rečem, da so bili vsi 100% zadovoljni s slikovno predstavo, vsaj tako so se izražali meni in drugim. Predstava je trajala še nekaj nad tri ure z enim kratkim presledkom, vendar niso prišle vse sliko na vrsto zaporedoma kakor so bile namenjene. Treba bo to še enkrat- ponoviti. Med častnimi gosti, ki so dospeli oil drugod, je posetil naselbino tudi prečaistiti gospod misijonar Vital Vod usek, ki je bil iz Bridgeville, Pa., na potu v New York. Gospod misijonar je tudi .spregovoril nekaj bes<*li o «lomovini in o rojakih, ki so prišli iz domovine in ki tukaj nadaljujejo «voje življenje v smislu, da ne pozabijo «lo-mcfvine, njenih običajev, navad in vsega, kar jih stori vredne sinove in hčere lepe Slo venije. K predstavi so dospeli tudi iz Anibrwlge, Pa., iz Presto, Pitts, burgh. Bridgeville in od drugod kakor tudi iz bližnjih farm. Srečal sem mnoge, ki jih še poprej nisem poznal. Mnogi so me pa popraševali po svojcih, ki so nahajajo v Clevelandu. Mr. Toni Logar, 1091 E. 71st St., jo dobil pozdrave od Po-stojančana Franka Kima; tako tudi Martin Kacem/bra. Težko je bila poškodovana na nogi, in zdravniki so ji morali odstraniti ono kost. V okrajni bolnišnici v Wau-watosi se še vedno naliaji rojak Frank Ferdan, kateremu so morali vsled zastrupi jen ja, ki si ga je sam prizadejal, ko jn neprevidno rezal kurje .-ko odrezati nogo. Na svojem doanu lež" bolan rojak Math Volovšek na West Bruce St. poroka slovenski: zdravnici:. v Clevelandu se je poročila slovenska zdravnica dr. Angoli ne Dejak, hči Johna Deja-ka. Ženin je dr. James F. O'-Donnell iz Maplewooda, N. J., in je po poklicu profesor filozofijo. Novoporočenca sta odpotovala v Washington, D. C. in od tam v Evropo. slovenski za v arov al- ntniski zastopnik. Donald J. Lot rich v Chicago, HI-, je prestal izkušnjo in dobil licenco države Illinois za zavarovalnega zastopnika- (insurance broker.) OBIT JO SREČE. V Riple Co., Mo., se bosta meseca maja poročila Stephen Horvath in Ana Celigoj. On je madžarske, ona pa slovenske krvi. MOŽ IN ŽENA STA SE PONESREČILA. V Llovdell, Pa., se je dne 1. aprila z avtomobilom smrtno ponesrečil rojak Julij Kotar. Nj«*gova žena, ki se je vozila ž njim, se nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju. Vzrok nesreče ni znan. V STARO DOMOVINO. Na obisk v staii kraj jo odpotoval iz Olevelanda Jože Grdina, tajnik organizacije Jugo-slov. kulturni vrt. Težko mi je bilo pri srcu, ko sem zvedel o smrti Franka; . " Slo va nova" pr ireditev Sateerja, dolgoletnega mojega Potrebnaj Ta zabav;, nobena druga hvala kot je bila tista, ki jo je izrekel pred smrtjo blagopokojni msgr. Buli: 4 4 Naj se zaganjajo proti Sa- je jasno po- rem kraju na kaki kmečki "ohceti." Višek svatovanja ]>a je bila kamela: dolga "rantaha" s kameljo glavo na rameh štirih moških. Kamelo je vodil, kot to mora biti. Beduinec, Mr. J. Ilabjan, na njeni grbi pa je sedel, tudi oblečen v beudinsko kazala, da so nam najstarejše ™il}^Jr?" U^m je bilo treba nekoli- v. - ko počakati, da je prišel njegov težie nai{'1 primernega blaga, sin iz New Yorka, dočim se'Zat^-m .pride krojaško delo in njegova hči, ki je v New Yor-1 bilo težko dobiti k ro- ku poročena, zaradi nujnih za-j •ia<'a-> je napravil dev ni mogla udeležiti pogreba. ml. Mr. Habjan se je p«»kazal velikega mojstra pri 'glihingi' za kaniolo. katero j«* slednjič prodal ženinu. Medtem ko so se pogajali za ceno. je pa dekla (Mr. Frank Pirnat) kamelo pomolzla, kar je med gledalci napravilo mnogo veselja in zabave. Dekla je bila tako varljivo obl«*čena. da jo je vsakdo smatral za žensko, in minio^re- je bila zelo težavna, radi vzeli v roke. Omisliti je bilo treba narodno nošo, za katero je naj- je zelo brli-še celo vnel ji" je |>ozne-,njeno" Iju- Tudi iz Clevelanda so dospele njihove hčere. Sodelovci pokojnika v železnem rudniku so darovali v znak sožalja njegovim sorodnikom precejšnjo vsoto denarja. • * • V Minnesoti sneg zelo polagoma kopni. Če bi velikih kupov ne prermetali, bi ga imeli še meseca julija. Nedavno sem obiskal naselbino Keewatin, kjer je bilo preti leti mnogo več Slovencev kot jih je danes. Zlasti veliko število pečlarjev se je preselilo drugam. Delavske razmere so se precej izboljšale. V mestu je .par slovenskih gostiln in več slovenskih trgovin. Tu«li slovenskega čevljarja in brivca imajo. V mestnem o«lboru je precej naiših rojakov. Lično mesto slovi posebno j>o dobri pitni vodi. Dasi je mesto razmeroma majhno, ima Hkmpno centralno kurjavo. Ce bi se še delo nekoliko izboljšalo, bi bilo za vse all right. Nukaj milj vstran j«» Hibbinj^, kjer je ogromno skladišče železne rude. Dosti naših ljudi je zaposlenih pri javnih gradnjah, to«la zaslužek je le pičel. Pozdrav! Matija Pogorele. hlače in da je napra- vestje, in šiviljo, vila srajco. ^ Kolikokrat je bil "Slovan" že povabljen po ameriških organ izacijali, da bi pri njihovih prireditvah nastopil v na rod- ka. tako da se je nek star panj iti " je ponujal $10 za " bežen. Z velikim zadovoljstvom in že proti jutru smo se razšli iz dvorane z željo, da bi kaj kmalu zopot v klel i kaj takega. Na tem mestu so želim v imenu "Slovana" zahvaliti vsem za tako lep obi«»k v preprn'a-nju, da so zopet vidimo na prihodnji Slovanovi prireditvi. nih nošah, pa smo bili vedno vi Posebno pa j«' Slovan hvaležen zadregi, ker ni-smo imeli mos-jonim. ki so pri "ohčeti" jh>- kili narodnih noš, temveč samo nekatero našo rojakinje so imele narodne noše. Sedaj pa smo tudi v tem preskrbljeni, tako da se nam bo mogoče odzvati vabilu Folk Festival Council in nastopiti v narodnih nošah v Prosp<>et Parku 2. maja. Ob tej priliki l>omo imeli visok mlaj, okoli katerega bomo plesali domače plese. Pa naj se zopet vrnem k "Slovanovi" zabavi. Vprizor-jeno je bilo kmečko ženitvo-| vanje po stari šegi in navadi. Ženin in nevesta, starešina in in s vat jo so z godcem v narodnih nošah prikorakali v dvorano in po kratkem korakanju jm> dvorani zasedli prostore okoli mize na odru. Pevci so zapeli nekaj sva-tovskih ali žen i t vovan jssk ill j »osni i, katere je spremljala na klavir Miss Hilda Hudo. Ženin je bil Mr. Frank Stariha. magali, čet udi niso Slovanovi «v-lani. Si«» enkrat hvala vsem in na svidenje pri prihodnji zabavi! Član "Slovana." SLABO ZA GOZDAR-JE Tisoče naših rojakov je delalo in dela še danes po raznih šuinali v državah Nove Anglije, v Pennsylvaniji, West Virgi-niji, v Michiganu ali kje drugje. Svoječasno je bil tam dober zaslužek. Seikij se pa poroča, da je neki Kirk Knight, iz Barlett. Tex.f iznašel stroj, ki seka tudi najmočnejša drevesa. Spredaj je traktor, radaj so pa ogromnim škariam podobni noži, ki podsekajo ialiko 22 palcev debelo drevo. En tak stroj naredi v enem dnevu delo, ki ga je sedaj opravljalo 200 gozdarjev. Zopet bo moralo stotine ljudi zgubiti delo. NAPRODAJ imam 6 hiš in 75 lotov, hiše s«) tudi pripravne za vsakovrstno trgovino, vse poleg State Rd. 49, dve milji iz Chieage in po 15 minut do dveh drugih mest. Prodam vse za. zmerno ceno. Pišite ili "e pa oglasite pri last niku: FRANK SPOLAR, 143 and Wood St., Box 12, Harvev, •H. (10x Thurs") ADVERTISE in "GLAS NARODA' "teta" na čelu VSE JE RAJE NEGO "ZAOSTANKAR," Nicholas Mavrin nam poroča iz Berwyn, III.: — Priloženo vam pošiljam tri dolarje za naročnino. ker poil nobenim pogojem nočem biti "zaostan-kar." Ličani imajo dober pregovor. "Ak nemaš dukata, du-«!«» n«» «'u, «la ti sviraju." Tako jo tudi z listom. Ako ni plačan, ne more izhajati. Odobravam Zgago, posebno pa kolono, ki jo je posvetil "zaostanka rjom". Če ga ni še nikdar pogrutal, je s tisto kolono terno zadel. Prav je. L,e tako naprej! ZGAGA SE ZAHVALJUJE. — -............... —..........- Peter Zgaga so iskreno za- nevesta Miss Marta Hude, sta-1 hvaljuje zastopniku Glasa Na-rešina Mr. Karol Majdič in "teta" ^Irs. Hudo. Svat jo so bili člani Slovana in njihove soproge. Vsak jo svojo na»logo rešil kar najboljše in naravno brez kakega gledališkega prisiljenja, tako da so gledalci bili pod utlsom, da so res v sta- roda, Mr. Johnu Žustu v Midway, Pa., za prijazno vabilo. Co mu bo le količkaj mogoče, so bo vabi.Ju odzval. P«>sehno ca zanima tisto, kar mu Mr. Žust poroča o rojakih iz Godo-(vlča. Hotenlršice, Dolov in Je-ličneira vrha. ŠUBELJ NA SAVINEM KONCERTU V CHICAGO Tuet peli: "lej>a si pomlad zelena . . Zadnje dni je ozračje sicer bolj nasičeno z mračnim vremenom, toda drevje že kaže prve znake prerojerj« iz zimskega spanja. Namen teh vrstic ni filozofiranje o vremenu, marveč sporočiti javnosti, da bo nas v nedeljo, 18. aprila obiskal naš o-perni in koncertni pevec Tone Subelj iz New Yorka. V Chicago pride, da v nedeljo sodeluje na pomladanskem koncer-tiu pevskega zbora Save, kjer bo izvajal drugi del programa, Sava pa prvega. Nastopil bo z mul ducatom pesmimi in z njimi razigral poslušalce kakor jih zna le on. Prepeval bo narodne in klasične pesmi. Spremljala ga«lw> Mrs. Biankini. Tudi Sava bo dala na program večjo število lepih pesmi. Čikažani in okoličani ste torej vabljeni, da se v nedeljo wlolozito Savinega koncerta v velikem številu. Vršil se bo v dvorani Pilsen Sokol, 1814 So. Ashland Ave. Pričetek ob 3. popoldne. Vstopnina v pred-prodaji 50c., pri vhodu 60e. Po programu bo ples s fino godbo "za stare in mlade". Torej ne zamudite te prilike in pridite poslušat Toneta Šubelja in Savo. SLOVENSKA ŠPORTNICA. Mi*s Marge Sloge r, hčerka Mr. Jamska v Clevelandu, je brez dvoma najboljša kegljači-ea v Clevelandu in ne manjka dosti, «la bo prekosila tudi vse ostale ženske športnici' v Ameriki. kar so tiče kegljanja Na Sufihan kegljišču jo Miss "Sloga r v treh nastopih aurodila re-korrl 700. Kegljala je 244, 224 in 237. Margie keglja šele štiri lota. pa so obeta, da bo prva mori ženskami v Ameriki, ker se tiče kegljarHcega športa. Je f)a tudi izurjena v baseballu in drugih športih - :— ■ i—1 i i i 9» New York, Hwraaay, April J-5, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY INUMST niiii.iiiiiiiiiiii^iiiiii^ .......IIMMIIIIIIIIMIIM^ POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S TI IN ROMANI PESMI IN POEZUE HIIHII'V/hC KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Illllll^WlllllllllllliW^J^ ZEMLJEVIDI : ; MOLTTVENIKI : : i IGRE ; ; S <ž iiinii«N\^iininii)iiiinics\/^.....iiiiiiiiiti^f/aiiniiiiniiiiii^itiiitiiiiiM..... C ROMANI-SPISI-POVESTI BKiis: aacai.......,:«oa ANDREJ TERNOVC. (autor). reliefna karikatura li minulosti .....................-................... BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ................................---- 60 Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koneem prejšnjega stoletja udejrtvovala v slovenski knjl-tevnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JINAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ..................-........... -60 Kratke povesti lz Življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. .49 DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Conronrt. 112 strani. Cena .....................-..........-................... Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju znnčajev, čljih nekateri so mojstrsko podani in lina čJov»k med branjem vtis. da posamezne osebe- sedijo *raj njega in kraiuljujo t njim. DON KIHOT spis»« Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je sjitira na vitefitvo, ki je Se vedno hotelo otiraniti svoj |n.no« in veličino, pa se ni zavedalo, tl:i ž«' umira. uDon Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver MeSko. 103 strani. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjig«. "Njiva" in "Starka". Obe sta molstersao zavrsenl. kot jih more završiti edinole naš nežiio-čuteei Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jiraaek. 182 t>t ran i. Cena -------------------------------------- -00 Kdor ne i>ozna dijaškega iivljenja. naj prečita ta roman. Ob čltanju se mu bo odprl povsem nov svet, iniln neslutenlli dug<»dkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Itonian znanega noniijskega pisatelja Je svojevrstno Tcleznniinir tn odkriva «Msto »»ove strani Človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ...... M GOZDOVNIK, spisal Kari May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ....................... .*5 Spisi Karia Maya so znani našim starejglin (itateljem. Marsikdo se si>ominja njegovih romanov "V padišabovi nemi", "Vinetov", "Žut" Itd. IK*Janje "t;ox«lovnlka" se vrf* na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GOMPAČ1 IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo Jo do nedavna poznali komaj ik> imenu. To Je pesem ljubezni in zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 BUDO BREZNO In drage povesti, spisal Frane Erjavec. 7» strani. Cena ------------------------ -K NaS Izboren pripovednik In poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto nafcili krslev ln •anlinlvutttl Is življenja naSlh ljudi. JERNAČ ZMAGOVAC. spisal 123 strani. Cena ____ H. Sienkiewies, .50 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. STIHI KNJIGE. Cena ---- 3.35 Krasen roman enega najboljših ruakih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, posku&a na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, tod" strast do Igranja ga nikdar ne mine. Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strari. Cena trdo vr-ane .75 Knjiga je ftosvečena onim. ki so Sli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ____________________ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne, ln kar je glavno, skoro vse njegove nu[K>vcdl so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero Itd. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Si poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od sole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjigo pisane živahno. Ob dtaniu se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aufe. Šenoa ____75 Zgodovina naloga kmeta je zgodovina neprestanih l>ojev. Ilojev s Turki in graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 40!: str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1» svetovno znano delo. LISTKI. (Ks. MeSko*, 144 strani.............70 MALI LOKI), spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena --------------------------- -80 Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena JO Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ------------- JO Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ............... 75 Do skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 110 strani. Cen*......... .60 PLAT Z10NA. apisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve. nccreč 4'Misel v megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA C2 zv.) _______ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi Je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset, črtic iz na&>s«. domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Me&ko. — 79 strani. Cena ................................... JO Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. .j PRAVICA KLADIVA, spis«! Vladimir Levstik. 144 strani. Cena —------------------------- Povest iz vojne dobe, k«, se je v srcih vseh nadih razsodnih ljudi {»orajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z oevobojenjem domovin."; uoeeže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. »6 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. J5 PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefia JO Kakor vse Detelove izvesti, Je tudi ta vzeta iz naSega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 strani ........ JO PRODANE DUŠE. spisz! Joža Likov it. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj iM»čno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i nrečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena __________________________________ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 10" stran.. lj»ih slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. PregHj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ----------------------------—---------- 1-25 Ivan Matičič Je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih grozot ter posledic, ampak zna vse pretresljivo oplsatL ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ------ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Preroka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Mllčia-skega "Mladih zanlkernežev laatnl življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je Jako zanimivo pisana povest Cena ............—...................... .75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-jevskl. I. DEL 200 strani, II. DEL 212 str. Veliki Dostojevski Je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja makih jetnikov takozvanih katorgab, utrjenla Jetnl-fikih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena . .1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duSevnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Črna Doyle. 382 strani. TMa vez. Cena.... JO ___ .60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko Sta poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar uho; Kako Je zavzel Saragosso; Kako je u-bll "brata"; Kako ga Je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 388 strani. (XL zvezek). Cena 2J0 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Masija-Podlhnbarskega, ki Je pogledal v Stroki svet ter deloval za •draženje ne samo Jugoslovanov, pač na. Slovanov v splošnem. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI 3TSMKX !i" J<SLi! •.:.• .. » PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMILE-NA Z LEPIMI SLIKAMI rtrr ; " 1 ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREI MOKER .................................................. BENEŠKA VEDEŽEVALKA ..............-.................35t BELO RAJSKI BISER .................-......—...............33* BOŽIČNI DAROVI ...............................................33« BOJ IN ZMAGA .......................................................3«« CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare in mlade).............- 3llr ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................251 DEVICA ORLEANSKA ............................................»Or DEDEK JE PRAVIL (pravljice) .......................4llc ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........33« FRAN BARON TKENK ............................................:i"»c FRA DIAVOLO ____________________________________________5Uc GOSPOD FRIDOL1N ŽOLNA. Spis:i) Fran >111- činski. veseloinodre humoreske. 7'J struni .35 JANKO IN METKA (kartonske slike za nlroke) 30c KOREJSKA BRATA (rrtire o misijonarjih v Koreji) ........................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30e KRVNA OSVETA (povest iz abrii-feih gora* .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25« MARKO SENJAMN, SLOVENSKI ROBINSON. .. TIr MARON. krščanski deček iz Libanona ................25« MUSOLINO, ropar Kaiabrije .............................40e MRTVI GOSTAČ .................................................35e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70r MLADIM SRCEM (par krasnih črti« pisatelja Me>ka).................................................... 23e NA RAZLIČNIH POTIH ____________________________________40c NA INDIJSKIH OTOKIH _______________________________50* PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J os. Spiilman. Cena .........:J0 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest lz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Hnonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. 1 'ovest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30 PABERKI IZ ROŽA ...............................................25« PARIŠKI ZLATAR ............................................... 35c POŽIGALEC ...........................................................25e PRSTI BOŽJI ............................................................3oc PRAPREČANOVE ZGODBE ...............................35« POVODENJ (spisal Krištof &mit) .......................30« PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez........... 1 _ PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVKDKB ZA MLADINO I. zv------------------ 40c II. zv.................40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ........................ PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Kon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Itonian za mladino. Cena ............................. PRAŠKI JUDEK ......................................................25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) .............. 30« POSLEDNJI MOIIIKANEC ..................................30« RDEČA IN BELA VRTNICA ........................ 3«c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ......... 30e ROBINZON KOŠLTNIK .................................. SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti ln nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................£0 SUEŠKI INVALID ................................................... SISTO IN SIESTO (povest oz Abrncev) ___________30c SVETA NOTBURGA ________________________ .... 35€ STEZOSLEDEC ................................"" v0c SVETA NOČ (pripovedke) ......................30, TRI INDIJANSKE POVESTI ............. 30« TURKI PRED DUNAJEM ___________ _ 30e VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov"' ............................ JS0 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s Bilkami) ........................................... Trd« vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezid po ....................................................................50r ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA 60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) __________________________25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del --------- 40e IL del 40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest« In 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... M VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. j* ,8 POVESIL (IV. zv.), Gangl ............. sa 13 POVESTL (III. zv.j, ttangl .............. % ZMAJ IZ BOSNI, Cena . 229 .78-1 1 IV I'i Roman Is krvavo boeenake zgodovine. Boji o Torki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. slovenk publishing company 916 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. tAl « ..v- 0LA8 NARODA" New York, Thursday, April 15, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.8.H. ITEFAX ŽKUOMSKI: PO BITKI Ze še»t dni je pn-iranjal cel žarel i pomagati. Kazhili smo Počasi sem dvignil puško in kadron pruskih draffonocv, o- okno in vlarili k njentfu »jH-ce'pomeril v sredino eskadrone.i veliko družinsko steklenico I I KO SE VSE DRAŽI, OSTANE J CENA TRINERJEVE ANGE LICE ISTA. Ko se vse neprestano draži, ko dvigajoče se cene vseh po-trelišekn otežkoeajo življenje, je nekaj praivi »blagosflov. V slučaju želodčnih neredov, ki za sluraj, da so zanemarjeni, izrabljajo vsako energijo ter vam položaj še poslabšajo, lahko -ste k lekarnarju ali k prodajalcu zdravil ter dobite a L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: stanke našega bataljona. Beža- tovariše. li smo >(Htraiiltuii, nepn^jNini, Končno so bili vsi pokonci. lejH> kakor mila ovac. Da l»o Poiskal sem v slami svojo puš-nesreča >e veeja, j«» neprestano ko, >i pripasal bajonet in skočil h*ževalo, spati v gozdu ni bilo k oknu. mogoče. Podplati naših čev- Pokal je strel za strelom. Ijev so spadali v deželo sporni- Streljidi so po nas, da bi nas nov, brez njih, kar bosi smo be. ,. » vrsti ]»ostrelili kakor race. žali skozi gozd po iglah in ve .a-je -o se mi ježiii na glavi, jab po kamenju in |>esku. Xo-| Skoeil sem k vratom, od ko-ge so nam ot nekakšne ve, kakšna usoda ga je zadela.' dvor mice. Končno smo u>!i Prusoni pre-1 Ifnihil sem dkno, odtrgal cej daleč in proti večeru smo knico in skoeil v hezgov *rrm, prišli do dvorca, skritega med :a«mii pokonci in jel vleei tovariš« za lase. Z dimom no na>s hoteli prejmati. Gost dim se je valil v našo izbo, skozi vrata sosedne sobe, «ro>]>o-darska poslopja so arorela. čulo se je prasketanje. Nekaj tovarišev. ki sem jih v nagflie\ zbudil j«k s« irlo -po bajonetih. Ta ali oni me je hotel prebosti, 7»a je takoj omahnil nazaj. Tisti, ki so se bili prebudil, so mi xakor pes. Zdelo se mi je, • 1 t«* strani nikogar ni. Skoeim — sem pomislil, drh- ee po vsem telesu, e« prav je * adalo name ogrodje iroreče trehe — prcplazim so med t pred letom dni. To zdravilo vam bo hitro dalo zaželjeno pomoč. Nad 40 let se že veseli uspOha najboljše družinske tonike. Je mila in prijetna, da so z veseljem piti, deluje brez bolečin, temeljit" izči^ti vaš sistem, pomaga pre-bavi, vrne zdrav tek in Zdravo <*pai»je. Uspehi vas bodo presenetili. Poskušajte in kupite veliko družinsko steklenico, 23 < uiK-es, pri vašem lekarnarju ali prodajalcu zdravil. (V je ne morete dobiti v svoji soseščini. pošljite $1.3.") izdelovalcem Joseph Triner Corp., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. in dobili jo boste, poštnino prosto. Za ibr«zplaeen uzorec naslov Kar sem ( -t i snet od groze. Proti meni je dirjala v razviti ],a kolona, otipal visti kolona konjenice. Na ce- P»:ko in jo jel opotekajoč se. ti bi bil lahko našel i-lo, tako M^i-Wti, nabijati, nabijati, ie bilo svetlo od noenejra po- Zdelo so mi je, •' 7.nova po- pr>be^nil čeprav v ourenj — tola bližali so se mi v iralopu. Nekaj je počilo v nu ni. Na obraze morilcev, na njihove koti je, na nt. T*. Prosim, oo^ljit«* mi l»rrz-plafcn vzorec Tri»erjp\ e Angelice IlIU- ........................... I M< -to. trok, ki prihaja proti materi polno košarico kruha od peka. "Mojstrica kam pa rte namenjeni "' Zauncrica je obstala in imela izgovor brž pri roki. Rekla sta si še eno in drugo, potem je "Ti.' Zoprn! Liziki'*' Zaunerica je postavila cajnico na tla in sklenila roke nad glavo. — •'Ali si slep? Potem pa že moram z besedo na dan!" In zdaj se je udrlo, kakor bi zaropotalo mlinsko kolo. Ne da bi le za hip prejenjala, je Zaunerica bedasto pretvarjala naprej. Ysa'c drugi bi osupnil. Ti 1 slep, kljub svojim bistrim očem. Posebno prebrisane glave res ni bil, a tudi ne neumei: — samo bolj zaljubljen, kakor je bilo zanj zdravo. Da bi žareče oglje v njegovem -reu iazpih:ila do plamena. >i Zauiicrici res ni bilo ' reba izmišljati dolge ba jke o nerazumljeni Iju '»ezni, o Lizikinih bledih licih, in njenih prečn ili nočeh, o pekovih solv.ah, ki je pri njih zalotila svojega ubogega otroka, o Liziki ni izpovedi na materinem srcu in njeni odpnstljivi jezi na Pointnerjevega Andreja, ki kar "ni>«'" .»oprijeti zares". Ce bi bila Zaunerica namesto tega dolgega slepomišenja rekla kratko: -•'Andrej, k Liziki!" bi bila dosegla isti uspeh, lamo dosti prej- Obavtni človek se je tresel po vseh udih, oči -o se mu lc-ketale in tako urno je jemal pot pod noge, da ga je Zaunerica -komaj dohajala tn kako je .nesel glavo, kako jo rastla njegova 'ežka postava! Manj upajoče vesel je bil videti obraz zmagovite matere. Nemirno ji je ulia KAJ SE JE ZGODILO V ADDIS ABABI Jugo Slovanska K at. Jednota Jr najlHiljša in najpopnJarnejš:! slnvft.sha podporna on;ani7.a-riia v Ameriki. Kafnna nizkr asrsmc-nte in plačnje liberalne podpore za viiraj itolezt.J, nezgode ali smrti. Ima IS.l podrejenih društev in šteje nad 20.000 članov v obeh oddelkih. Za vntanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Mil iona Dolarjev Pišite za pojasnila na (•I.AVNI URAH .1. S. K. .1.. :: :: El A. MINNESOTA V I na zemljo angleško vodno letalo "Ca.uricornus,\ Ko so pregledovali razbitine a« Topla na, so našli pod njimi cel zaboj zlatih palic a* vrednosti milijona frankov. i ltali.jaic.ski uradni krogi odgovarjajo na neko poročilo londonskega "Tirnesa" o do-, g< dkih, ki so s<» izvršili v Addis • Al-.abi po atentatu na podkralja • (Jrazianija. | I'rad na italijanska jioroče-i valna agentura zanikujo, da bi i bili po t««m atentatu deportirali 200 vojakov -i v Addis Ababa za- Street, Cleveland. O. (2) pitali trgovine domačinov. Za-pili so h* nekoliko inostranih p-rdjetij, ki s<» j»od krinko ■ilov vršila Špionažo. Kakor poročajo londonski li--ti. so morali vdovo po justifici-ranem abesinskem vojskovodji tatopiti v sobo. kjer je bil pod na novo pomit in še vlažno lisast. Ko si je Andrej v neokretni -zadregi bri>;.l svoje okorne roke in sedel na zofo. se je mat«-• inska usoda namerila po stopnicah v podstrešje. Ko je stopila Zaunerica v Lizikino kamrico, jo zadovoljno prikimala. Izba jo bila spravljena in na stolu je sedela Lizika, bledr sicer ko zlomljena lilija, vendar čedno sfrizi rana in -krbno obht'ena. "Dobro gre, srček! Je že tu." Liziki se je zaletelo in njen brezbarvni obraz se jo skremžil. kakor bi bila pogoltnila gorju po zdravilo. "Ne. mati! Ne za vse na svetu! Ne grem doli v hišo!" DALJE PRIDE STRAJKARJI ZAPUŠČAJO TOVARNO ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti Z. Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 ! iz llA<«i/ADA V STAMBUL 4 knjige. t> slikami. 631 strsnl VsehIna: Smrt Mohamed Rtvtna: Karavana mnrtl; Na bi'pu v Gurupa; Uružba 1011 Nacr Cena .......................l^i JKo je bil dosežen sporazum m ed Jolinom L. Lewisom, predsednikom oeH>ora za industrijalno organi-zacijo. in AValterjem Chryalerjem, predsednikom Chrvslerjeve korporacije, so zaceli št rajka rji odhajali iz t o vam,, katere so imeli trideset oe je to vršilo precej svečano, lahko vidite na sliki. HKIŽKM PO JUTRO V KM 4 knjige, 598 rftrmnl, s slikami Vsebina: J tier o smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako «em v Mokko romal; Pri damnrlb; Meil Jczldl Cena__________1.M PO DIVJKM SI RDISTANl1 4 knjige, 594 drani, a slikami Vsebina: Amadlja* He« iz ječe; Krona sveta; Med •Ivptnn ognjetaa Ona_______________1.M PO DRŽELI SKIPKTARJEV 4 knjige, ■ slikani. 577 strani Vsebina: Brata Aladiija: Koča ▼ soteski: Mirldlt; Ob Vardarju Cen __________1 JS$ Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadu; ltefienl milijoni; Dediči Ona ........................S.5f V <;ORAI! BAlJtANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: KovnČ Slnien; Zaroltn z xaprekaml: V go: «b- njnku; M«,b:imednnskl ivrtnll Cena AM WINf.TOV 12 knjis, s slikami, 1753 strani Vneblna . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nfto-tl. lepa iDdljanka; Proklestro zlata; Za detektiva; Me«l Komančl In Apali; Na nevarnih potili: Wlnnetovov roman ; Bana Ear; Pri Komanfib; IViouetova smrt; Win-netova oporoka SATAN IN I&KARIOT 12 knjig, a slikami, 17M atraid Vsebina: Izseljenci; Toma Betar; Na aledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Ž U T I 4 knjige, s slikami, 597 Stranj Vsebina: Boj x medvedom: Jama draguljev; Končno —: Rlh. in njegova poslednja pot Cena ------------L5f Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. J 6LJ9 NJHVVJ* TAKO CAMAD ROMAN IZ ZlVLJEUA , New York, Thursday, April 1 5, 1 937 KONEC 30 DNI TRAJAJOČE STAVKE TRE LlRCTFST TSLTJVTME VJ7L7 TV V ZA **6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. > riuc->et etn " cev, med katerimi je l»i': • tiili do'ti nabili i';, i. Sle!nj* -o ^a podpisali možje, >ed« :~i ud leve proti de-ni: »!«>!;?•. dn-1 ri.jalno oriranizneijo: »nvi rm-r države Michigan. 1 ler, predsednik t'liry>l«»r;eve korpora«'ije. Zajamčena zakonska Kako bi bilo mogoče zakon da samo indolžno. bos -vojega moža ba t«-m. da drugo omalovažuješ, pripravila do na->pn t nega mnenja, ki tr;i morda ne bo niti izdal, a ki bo iiein-te-jkova! tem globlje. '/.:ito j<« za vsako žf nsko prva zahteva /.-< Kden izm« d bralcev meni: konske diplomacije, da m* smat-■........ .............. !ra di litrih ž»-n-k za. gr le. leni- "0, Jurija Batlerja!" vzklikne veseJo. "Ali je še pri' njem f" 44Da, in Weitbret je z njim zelo zadovoljen, tako zadovoljen, da mu je že dal v službi velike prednosti. Ž njim ima \ ^ako vrstne na«-rte, ker jc sjjoznatl, da je zelo izobražen, pošten in zvest. Vzgojiti ga lioee za isvojega naslednika, ker nima sam naslednikov. Zelo mnogo mu je ležeče na njegovem podjetju, ki ga je iz majhnega pričet*ka dvignil tako visoko. Mladi Bader mu je že postal nepogrešljiva pomoč. Šofer, kot ga je vdinjal, že dolgo ni več. Mladi fant je izdelal trgovsko šolo in se popolnoma spozna v upravi podjetja, j Moj prijatelj je pred več leti izgubil svoja oba otroka, sina in! hčer, pri neki nesnči s čolnom. Težke sence vise nad nje j govo hišo. "Kako grozno!'* # "Da, to je bilo grozno. Teh dveh cvetočih otrok, ki sta bila opravičena do najlt«psih nad, naerikrat ni bilo več. V napornem delu je Weitbret iskal opojnosti. K sebi je vzel nekega nečaka svoje žene. Toda bil je poponoma n**j>o*o-! i>en in še več. Povem samo tebi; je zeo velika stvar, zaradi i katere me je Weitbret vprašal za svet. Mladi Bader je pri-! šel na vsa prikrit ja, poneverbe in podkupnine pri pošilja t vali.1 Se o pravem času je mogel opozoriti mojega prijatelja in ga je tako obvaroval še pred večjimi izgubami. Šfti je celo, za Weitbretovo trgovsko čast, ki je bila vsled brezvestnega - tanta ogrožena. Moj prijatelj ima dovolj povoda, da je mlademu Bader ju hvaležen. In to je tudi v svoj lastni dobiček " 44 To me zelo veseli zaradi Jurčeta in njegovih starišev," pravi Helga veselo. "Sedaj ga niti ne bi več spoznala. Sam sem se čudil veliki izipremenfbi. ki se je dogodila v tako kratkem ča*u. Popoln gos|»od z brezhibnim nastopom, lepe zunnniosti in spretnih izrazov.** ( najučinkovitejše zavarovati 44Ali si ga videl!'* vpraša Helga začudena. 44Ali je bil P1'"' razočaranjem' Neki pari-l njim tukaj!*' ški li>t, ki je zastavil svojim 44 Da, celo kot glavna oseba, bi skoraj rekel. Saj sem ra-! 'bralcem to vprašanje, objav-bil njegove podatke in izfH>vedi. katere mi je dal tako pre-llia m-katere izn.ed n« 4 glodno, da mi mu je bilo še komaj treba staviti kako vpra-;tili. katere je preje!, f an je. Tn še enkrat se mi je zahvalil, da sem mu dal podlago za njegov napredek. Slednjič pa pride boječe vprašanje o 4tMiada žena ne zaiuman >e ra iiiugin /.en-k tebi, Helga." " v obliki. Nič ne iztrezni moš-jveč za lepe." Helga nehote zanli. kega tako sigurno in hitro ka j Seveda irre tudi na račun 44 Kaj pa si rekel?*' kor jx»vršna frizura, pomečka- moških ebilo na<• "Da nisi vec v moji hiši. Vedno me veseli, ako kdo naj- na ""čna halja, nerodni «"• vlji. !-e spominjate, iros«) I." pgši* de priložnost, da st' razvije po svojih »pcHobnostili. In mladi zaročenka se svojemu za- n« kdo. -'kako vit -ko -it • .... fant bo prijel še zelo daleč. Že sedaj je tako, da mora biti! rceeiieii got« -vo nisi kaza'i v trudili za dekle. v k;:t"i-o moj prijatelj zadovoljen, ker je tvoj Jurij Bader prišel k nje- takšni obleki, kajti t« daj je se bili -zaljubili! Ali bi vam mu. In k pričetku njegovega napredovanja si mu pomagala ti, ker si ga poučevala,*' se šali dr. Falfee. O, kako daleč je že ta čas! Še popolnoma jasno vidi Hamo sebe, kako sedi v Baderjevi kuhinji in deli ž njimi njihove malenkosti. Vidi Jurija, kako je sklonjen nad knjiga mi, sliši njegova znanja žejna vprašanja in se spominja ginlji-ve pokornosti do nje, četudi je bila samo kaka banana, jabolko ali ženilja, kar je tedaj vse bilo slaščica. In nato njegov vroči poljub. Pri misli na to ji rdečica zalije obraz. In vendar ni mogla biti huda nanj. "Ko bi tedaj ne imela Baderjevih — kdo ve, ako bi še živela. Zato sem tako zelo vesela, da si mogel to poplačati na njem, kar je storil za mene dobrega. Kot hude sanje mi je oni čas. Moja mala, revna sobica, umivalnik, velika kot orehova lupina." Dr. Falke ji stisne roko. 441'boga Helga! Pa saj je to sedaj za vedno končano." "Dobra Baderjeva mati! Potrpežljivo sem jo poslušala. In kaj mi je imela vse povedati. Kar ni se mogla pomiriti, da ji je neka družina ostala nad štiri tetine dolžna za čišče nje-stopnic, da se druga družina zopet ne sranmje razobešati tako laztrganega perila, ko ima žena vendar dovolj čafc*a, da vse zašije. Ln Iieka druga je bila zopet velika in nevarna klepetulja, pedna zavisti in zalirbtnosti. Živeti bi morala v pravi duševni puščavi, ako ne bi bilo Jurija, s katerim sem mogla o vsem govoriti in ki je bil tako učenja željen. Ž njim sem zopet oživila vse svoje znanje in to mi sedaj v moji službi pride prav. Tudi duševno sem bila včasih tako trudna in lačna, ne samo telesno. Oh. to je bil strašen čas! In tudi nikakega razmaha, ki bi šel preko dneva. Vse tako strašno te«.no in malenkostno — tudi sama sein že bila skoro taka." Zij miši jen jo dr. Falke ]h/>luŠa. Splita v. kotu sobe. )*oum aim >: Xa maki mizi stoji vsa priprava za kajenje in tudi časopisi. Helga dela na ročnem delu, oba gloln>ko srečna, ker se zavedata, da sta skupaj. Bila sta kot na samotnem otoku, kamor je le z daleč prihajal hrup velikega sveta. Besno pravi Klemcnt Falke na Helgine besede: •'Helga, kako moreš (>d ljudi, ki imajo pod pritiskom življenjskega ln>ja samo smisel za najpotrebnejše, pričakovati kaj več duševnih zmožnosti? Kdor mora vedno živeti v tesnili, umazanih stanovanjih, od njega ne moreš zahtevati visokega mišljenja. Olovek je v največ slučajih samo poslc-dica okolice. Pogrešeštonosti pozna' in priljubljen," pridnimi Helga. Ročno delo odloži in «e na sloni na njegovo ramo, kar je tako rada delala Ur. Falke se smeje ter jo objame in pritisne k sebi. 440. Helga, prav nič ni težko biti pravičen in pošten! Sa mo treba se je postaviti na drugo stran in ne «amo soditi iz svojega stališ-ča. Kdor je sit, obsoja svojega bližnjega, ki je zaradi lalkote kradel, meiktem ko oni, ki je -kusi1 l&keto sam, popolnoma drugače sodi.** ^ iPalje prihodnjič.). NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem. Ki jih dnliimo od rojakov, opazimo, ila so še prerej v nrjasnosli c'ctle pol o van.'a. V«*rina onih, ki He horrjo pridružiti tmi.i it I onrani izlr'.u. i p iliko p »invati Hkup:i« tja in imajo h trm xrt zabave. Za nazaj si !•:» vsili sini urrdi. kila j je /anj najbolj pripravi, o. Vsaka karta »v-la /h dve lili. pa še nt, re je iMitreinio. Torej ima isak izletnik eeli d\e liti rasa za ostali v domovini. I>alje ni potrebno, da bi ne vrnil z »st ni pare.ik n». ampak si sam izliere pami'a. s katerim se hofe vrniti. Cr je f?:i sliieajno razlika v ceni. pa <«tcda dobi povrnjeno ali. obratno, riop'afa. ee izhere parnik, na katerem slane vožnja ve*. Zahteva se •taatt*. tla i/lwrr parnik o«l iste paiobrodne družbe kot je bil parnik. s kaler'm je potoval t.*a. .^in risk i državjani dolie potne li*te za dve leti, nrdržavljaiii pa d«.l*' potni Slino /a rnn U-to, ton-j se morajo v tem fasn vrniti. \» tlr/av Ij ini morajo pa ote-item imeti tudi povralno dovoljfnjr. ki m-i/iJa tlldi sam» /a eno leto. Pa tudi fi potniki imajo priliko, da ni potne I ste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, fe imajo /a t-» /adoslfif v7rol»e. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v ..tari kraj. naj hI takoj I«me io prostore, da ne bo prep'izno. Za meser junij ..i julij ko že skoro iti prostori oddani Na p.irnileh. ki so dib«-'o tiskani. vr^e i/l.ti v domovino pod vodstvom izkušenega spremi je v a lea. - ■ j«' bil 'klciijen sporazum, ki . I,i wi-. načelnik ml bora za i'i .«uk Murpiiv, in Waller t 'lirv>- KRKTANJE PARMKOV - SHIP NEWS jilaš tudi /-ik«»n>ki vsaktlanjo- . aprili«: aprila : lireiueu y I'.i-ujeij aprilb : , K*>iua v liciiiw la -ti nekaj sijaja. In za to skr-'-j. aprilu: 1-i.jo male galantnosti najučin-! .m« nimf ion t k< vit jše. Zato, gosjKHl, usta- %*uvt'u il;,rj niti* tmli kamo za druge žen-, »ke. fniveč bodite najgalaiit - r7'1B,,ril" — .. r.uri»|>:i ne.}>! napram svoji lastni ženi.l.j,. aI,r„a. ^ t«m -i zagotovite tvojo za-i .Noruiandie v k on s k t > srečo.** 11 o v r v t'berboiirK III* de Kriim-e v lluvre Cciilr «li S:i\i.li. v (irinm ■Sr« nji'U I la vre \i|iiilaiiiu "* Cberbn-irjg 11. maja: Ai|iiltauia 14 ma la : II.- .!«• Kurn|>a / CberlM>urg Franee r Kremen v llavrc šlo za to da -i ga osvoji-. A kdaj pri-'«i m um da bi pustili še važnejš«. je naloga da >i damo svojega -rea rti-1 i ink«- Ob-Vi>j«'!lo obillžiš.*' j ti'* i S?,, -eileli */ njo V !<;i- Me I n;1 sViti ženam j" * . i!, vami in je pri-t < p'!n »>: d • i: 1 naslednji: *' prijateljici- j> m, S tem bi dosegla le nasprotni stala v.-i-^i zaročenka, i/ /m<» uoinek, nego bi ga nameravala, čenke vaša ž.»na. Prizini:n-» Tudi če ti je mož še tako nn- pošteno: ni me^i č«*. da bi v klonjen. bi> nehote zasmilil, da ž;'konu vladalo v«*dno prazrilč-si nevi Ščljiva ;»!i }ia ljnbol i. čudovanje dnigo žen-ke mor-'Treba pa -<• j * potruditi, da VELIK IZLET V STARO DOMOVINO. . Kot vam je znano, priredi S: !'«>!• j napo lni savez poseben uradni izlot. ki bo plnl na <'n-ri;:rd White Star parniku Be-remraria n i 1!». junija iz Xe\v ^ ol ka. Izlet bil ped osebnim vi l-tvom vodstvom Mr II. M. F*ekieba. glavnega ta.jirka. T< Jim '/letn bo pridnižil 1 nmjn . S.ti •irniii r Trn 1. tua^n: l*ari» r 11 u vr<> lk*ri-n^j,riji v t'l><-rtH>nrK ItreMi'ii v Urrpit-u Wasliiii^fxtt \ 11.1 vi r». inaja : ^uet-n Marv x (*lM-rl»>iire S. mu ni : I£t*\ V <>l'!|i« VAŽNO ZA NAROCNTKF I'mI«'»» na m j, . t.|i'<« •)• ' «laj he |»l 41. , iikii f*,io,-,ii in« . -!i Hira 'Ino in lr«-i i.-i lll.^ ii»-|MI»- t•»,«-IT i *l**l:i ill .tl>'v|,m . \':i«. i>r>,-tii:< n>. |>m»W*as?n !»• rnrii.-nl r<.-|ji|i- nari-'inii-. n It«• ;r- ."•iiiimi l'r •T«. 1 li.lli t«rSI«r:» '):i »k 'I —'i f »* li.«r./"i| ■ avti. »i ikihi nit I' »Ml I »I n .'-Mjtf li:. i" mu /n-l..|>i-iUn v Vh^-iii krmi »Ji !•:« ki l «-r.-iuij »v rn.-1 z»-ln|>ik'iv. fciiMli in.* m. <«. tt».|i:ina 7 d**bi«ltliii f*rk:mii —> m«ravi ^»•nl < bisku:: »mM i«-ii^i« iiavlbiii««. kjer t' Kaj rre li rn-jikor n:ij-*nih » Mi. M. S. Kkerovieli, u- Ciinard White Star VEClN.V TKII Z.v.VKrt'MKOV l.\l \ V ZAI4M.I TI !>I HOI.KIIAKJK 1> * KATIKK; (h NK Jill l' \ / \ \ AS NAKIK K. — ZATO Ol;ls( Kll __ZASTOPNIKA. ( K KA.I 1'OTKKISt JKTK CA 1.1M »UMA ; San Kraiii-i*-«*. Jacob uuuhln 11 »tli» i I'ili»l>lo. IV«er <"aitlac. A. SafM^ Wulxenliurjj. 31. J. ffavuk INIMAXA : Indianapolis. F r. ZnpanMA. LU.NOIS: CbliiK*t< Maiuniilali. Frank Antpistla Nor tU Cbii-aKu, J«« Zelen« MAKTI.ANII: KilzTuilier. Fr. V(«lo|4rec ' MICHICAN: iN-troit. L. riankar MINNESOTA: Cblaholm. Frank Onute Ely. Ji«. J iVabfl Errteth. I»d1» hnntt-fJilliert. !>*!» Ve«w>l Iliblilns, PnrAe Vlrcina. Frank IlrvaMeb LJNTANA: Roundup. M. M Pantan Washoe, L. Champa NEBRASKA : Omaha. P. Hrod^rV*k NEW TliKR- Oowamla. Kart SCrnlalui Uttla t alia. I'm ri»-rtnn. I* rank T r trata I'ifVt i),ti.i. Anion tti»lH*k. Chan. Karl luttri'r. Imi-.iIi Uf-nik John Slaentl • ilmril, Anton Napule l^iraiit, l>mts Italani, John Krniw V• Hiit^Mo*n. Antim KikelJ IlKiii i.N : • »ri-uon ilty, <»re. J. Koblar eFNNSYI \ A MA: It m it. Juiin Jrvnika.' Hr-'UcMion, Anton Ij>avee i'«»iH-raaiiKb. J. ISrezovee I'liviTilali? in oknliea. Mrs. Ivana Kupni!« KxfH-rr, f^niis SupantM Farr»«|. Ji«rry iikntn F««n-sr t'ity. Math Kamin i>rit«iiliii«t'.wn. John Polanta K myn. A lit Tauielj l.iiTurtic. Frnnk Bullorb Mi.hviiv. John Žnat littxi'iirffli in nknliea. J. Pnga^ar li-"hilip Profar si»biia kuha. dovolj zabave, plesa, itrer, kar vam zairotavl.ja prijetno vožnjo v dinžbi vaših rojakov.i Ako bo>te želeli, si boste na tem potovanju spotoma lahko ogledali svetovno razhtavo \ j Parizu. 1'ilt ležili »e boste lali- I v i Vtal« raatopnik izda potrdila a it« trn. kater* Je prejel. Zaupnike toplf imVA liua MAKOD4 ko tudi skupnima izleta .urrobnieo kral ja Alek-amlra. Pridružite se temu izletu, ki bo eden najlepših, kar ste jih -e imeli. Xekaj boljših prostorov je še mv raz|Milairo v tu-ristovskem in ."J. ra/.n dii. lli-tite in si jih rezervirajte. Po laldihu v stari domovini se vrnete lahko nazaj na naj-novejšeiu in najliitri-jšem parniku tjl;KEX MARY in samo nekaj malega doplaeate. 'An podrobnosti irle<• nam |>ri«lrnžiju. '"'Ijini, njilioVf /.i-iM- i:i iiiilolotui nlro. ci. ki M' IhhIo udeležili fell i/Ar-liiv. immio |mi( ovali 1 h 1 |Hi>rliiiture /^oilaj. Vprašajti« pri: FRANK SAKSKK, -Ir. SLOVENIC PUBL. CO. 21 fi \V. I Hib St., New York City CUNARD WHITE STAR RUSKI POLET V ARKTIDO » • - - " ------ - - 11 im 1 iii(t4 III * €4 vojski namera-1 diotele.irrat'i>t. Xa tem poletu v bližnjem easn hoeejo proueiti bodoeo arktie Pod vodstvom letalca G. Go lovina >e je odpravilo dvose dežno letalo iz Moskve na v_« lik polet proti Xansenovi deže 1i pot do tja je dolira 4.^bno letati tudi v sedaj bodo osnovali dve brijra arktičnih temiieratiirali. di. eno s sedežem v Reimsn. Xa Kadolfovem otoku, najse-di-uiro v bližini Marseilles. Pr vi rnejši postaji sovjetskih po-vi poveljnik te elitne letalske larnih raziskovalcev, obshoji fonnaeije bo K ene Fonck, ki že velika arlctWrra naselbina z v svetovni vojni zniatad ni vi-v stanovanjskimi poslopji in manj nejro To krat na«l sovraž j drugimi zgradbami, ki so na-ninii letali, 1 menjene znanstvenemu delu. ;;>. maja : I'oiite di Savola v l^cuoa !:». maja ; Normaii'lli* v Ilavre .ManliHlIaii v Havre -O. ma ja: l^Ttiigiiria t <'ln*rlHnirjr -1 mr ;»i: llrenioii v Itreim n ~ maja : Hotna v '»••ima JT»- maja : l.afay««ttp v Ilnrre liti. 111:1 ja : tjii.fu Mary v FlierlMHirj; maja : I'a ris v ilavre -!». maju : Ui-x r ««i*ijiia 1. Junija: Kmo|ia v ItreiiM'ii junija : NOKMANII1K v IIAVKK A«|iiilania v I'li»«tImhitj; Washiii^toii v llavri« "». junija : Vuli-ania r Trst >. junija: i.»ii«*«*n Mary v <'li»*rl»»«iux t«, juii.ja : Itn-men v Kn-mi-n junija : l*tiatii|>laiii v llarri« i*»iiiii« ili Sav-iiia v (•i*iioa i>. junija: Manhattan r Ilavre A«|liilat>i:i v < *ln«rl»ourj» N01 mamlfe v* llavr«; s. junija: Kurojta v Itremeu 11». junija : I !i* ih« Fram-e v Ilavre KFRKN(;.\RIA v FHKKKOI K(i Sat u rn la v Tn»t 'SI. junija : C/ueeii Mary v Cherbourg . -G. junija: l{'-x v Ci«noa I junija : Bnemi-n v ltri«men l^ifa>i*l(<« v Havre >t. junija : NOKMANDIK v IIAVKK A<|1 ITAMA v tUKRBOtmi \V'a-hiu^toii v Ilavre julija: 4'oiit<« .11 savoia v Ceiioa iU^renearia r t'lierliourj{ t'hamplain v Havre julija : Kuropa v Kremen 7. julija : Quii-n Mary v Flierlmcrg •. I le »le Fram-e v Ilavre 0. julija : V11 l»*a nia v Trst 14. julija: Norma mik« v Havre Aquitania v tlierbourjc Manhattan v Ilavre 7. Rex v Oenoa Bremen v Brrtiien 1. julija : Roreturaria v Clterltourg •5. julija : KI ROPA v BKF.MKN 4. julija : Sat 11 ruia v Trst C*liampl:iin v** Iiavrp JS. julija: Washinct»m v Ilavre tjueen Mary r Cherbourg •O. julija: I le ile Fratn-e v Ilavre :i. julija: f'«inte <1 i Savoia v Crniit 7«a vsa pojasnila glede potnih li »tov, een in drugih podrobnosti se brnite na POTNIŠKI ODDELEK "ti L AS NARODA** 216 W. ISth StM New Yorh PoselNto naj hite oni. ki vajo potovati meaeea junija ali julija, kajti za ta dva mteneea «* na vseh pamikih akara ie rae kabine oddane.