Naročnina mesečno 25 Dio, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozematvo 120 Din (Jredniitvo je v Kopitarjevi 11L6/III VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek račun: Ljub-liana St lO.bSO ia 10.349 za inaerate« Sarajevo štv. 7'56\ Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 299J Narod in narodna zavednost Dokler se narod ne zaveda svoje samobitnosti in tega na neki način na rezodene, zunanji svet ne računa z njim. Šele, kadar svetu, čeprav 6amo svojim najbližjim sosedom, pokaže svoj svojstveni obraz, svojo kulturo, svojega duha, kadar se samega sebe zave, šele takrat je kot narod stopil v druščino drugih narodov. Takrat že tudi lahko išče svojih korenin v preteklosti in pove, da prej še ni bil prebujen in da ga samo zato nihče opazil ni. Narodna zavednost je edina in najmočnejša ustanoviteljica narodov. Veliko je narodov med človeštvom, pa noben narod po sami narodni zavednosti ni drugim narodom nevaren. Kakor družinski ali vaški ponos ni nevaren drugim družinam ali vasem, tako tudi narod, ki se zaveda svoje samobitnosti in pravic do ozemlja, kijer strnjeno prebiva, ni nevaren drugim narodom, ki se prav zavedajo samega sebe in »tujega nočejo, svojega ne dajo«. Nevaren je le pohlep po tuji zemlji, nevarna je le ošabnost, če se kak narod smatra za nekaj več in če misli, da ima pravico gospodovati drugim narodom, kakor je za vaški mir nevarna družina, ki se povzdiguje nad druge. In zadnji in edini smisel vse toliko propagirane mednarodnosti je prav v tem, da so si vsi narodi med seboj enaki, veliki in majhni, in da imajo vsi pravico, s svojim trudom svobodno živeti na svoji zemlji in da ni na svetu narodov, ki bi imeli pravico gospodovati, in narodov, ki bi imel' dolžnost drugim služiti. Slovenci smo že stopili v mednarodno druščino, sicer zelo skromno, vendar pa mnogo bolj s slovenskim duhom kakor pa s slovenskim številom. Ako bi bili Slov enci znani svetu samo po svojem številu, bi nas pač svet toliko poznal, kolikor mi, k: smo v zemljepisju precej podkovani, poznamo milijonska londonska in newyorška predmestja. Toda naša slovenska kultura, ki je drugačna kakor druge slovanske in neslovanske kulture, naša knjiga, iz katere veje drugačna sapa kakor iz knjig drugih narodov, naš slovenski duh nas pred drugimi narodi označuje kot neko posebno skupino, kot narod. Šele statistik, ki se zanima za število, iznajde, da je to prav za prav majhen narod in zgodovina in politik proučuje, kakšna je bila preteklost in kakšna je sedanjost tega majhnega naroda, ki bi mu bil New-York prevelik. Nad Slovenci se še nikdar ni nihče pritoževal, da bi kdaj s svoj zavednostjo motili mednarodni mir. Pač pa so se že večkrat naši najboljši možje, ki so v svojem srcu greli vso slovensko zemljo brez ozira na mitnice, ki so premalo vsaksebi postavljene, pritoževali, da ta narod ni dovolj zaveden, da je premalo sam s seboj povezan in da je to za njegovo bodočnost silna nevarnost in velik križ v njegovi sedanjosti. Med nami narodne zavesti ni1 Vse drugo bi še bilo, pridnost, poštenost, podjetnost, tudi družinskega ponosa in vaške zavesti in farne skupnosti je za potrebo, takoimenovanega lokalnega potriotizma pa še preveč, ni pa v nas dovolj narodne zavednosti! Res je, da je bilo treba to zavednost skozi stoletja pod mernikom gojiti, toda danes, ko je tuji obroč počil, bi bil pa že čas, da kot narod stopimo na beli dan. Najhujša naša bolezen je — število. »Mi smo majhen narod, kaj pa hočeš, saj vidiš, da nas je premalo,« tako vsi strahopetci in tudi narodni izdajalci opravičujejo svoje skrivanje in potuhnje-nost. Zgodovina pa uči, da usode narodov ne odločuje njihovo število. Ako bi bilo merodajno število, bi morali biti Rusi gospodarji vse Evrope in Azije in Angleži bi po svojem številu ne gospodovali celemu svetu. Belgija, Holandska, Danska nimajo kolonij radi svojega števila, tudi Irci ne svobode. Maloštevilen narod, ki je sam v sebi strnjen in ima skupen načrt, kateremu' se ves vda in ves žrtvuje, v svetu pomeni veliko več, kakor mnogoštevilen narod, v katerem vsaka vas vleče na svoie. Sicer pa pri slovenski narodni zavednost1 ne gre za to, da bi Slovenci na svoj račun trebili pra-gozde po Afriki ali lovili kite po severnih morjih, ampak samo za to, da bi nam za obnašanje na svoji zemlji ne bilo treba polagati računov. To pa je dosegljivo, kljub našemu majhnemu številu, sai smo doslej gosto naseljeni. Toda mi nimamo slavne preteklosti, nimamo v zgodovini slavnih kraljev, zmagoslavnih vojska itd. Vse polno izgovorov, ki naj nam prikrijejo dejstvo, da imajo slavno preteklost samo tisti narodi, ki imajo slavno sedanjost. Če sedanjosti nimajo, jim vsi muzeji nič ne pomagajo. Vsi narodni prepo-roditelji velikih narodov so bili našim preporodi-teljem enaki. Pisali so knjige in jih v skromnih izvodih širili med ljudi — naši tudi. Šli so med ljudstvo in ga bodrili — naši tudi. Ponižani so bili, ker se niso vklonili tujcu — naši tudi. Toda veliki narodi svoje preporoditelje priznajo in jih pred tujcem slave, brez ozira na to, ali so bili ali jih je mogoče vsaj nasilno proglasiti za predhodnike teh ali onih sedanjih strank, ni pa jih pod vidiki današnje opredeljenosti pred tujcem skrivamo in doma omalovažujemo. Francoski framason prav tako navdušenjem slavi francosko svetnico Jeanne dArc kakor francoski katolik, in Nemci ne zataje nobenega vidnejšega Nemca, da je le gotico znal. Pri nas pa stane takozvanega svobodomisleca veliko truda, preden prizna naravne zasluge kakšnega slovenskega narodnega in kulturnega delavca iz političnih vrst. Priznati je treba, da je slovenska narodna zavest v tujini močnejša kakor doma. Zdi se, da so tisoči in tisoči slovenskih izseljencev vse bolj objeli ves narod in da iz dnevnih sporov znajo izločiti stoletni narod, ki ni sporen, zlasti tisti, ki že desetletja žive in delujejo v tujini in so se že otresli domačega prahu. Zato izseljenci nikdar niso tako grdo izpodkopavali in ovirali slovenskih n;u>orov, kakor to mi doma doživljamo dan na dan. Zgodovinarji pravijo, da so Slovenci »od nekdaj živeli v demokraciji«, oziroma »brez oblasti v medsebojni mržnji in ne poznajo reda. Strogo urejene državne organizacije ter vrhovnega in enotnega vodstva še ne poznajo.« (M. Kos, Zgodovina Slovencev, str. 88.) V 6. in 7. stol. je bilo to mogoče res, od takrat pa se je, hvala Bogu, že marsikaj izpremenilo. Stiska časa je odpravila razliko med rodovi in zadrugami, dokler ni leto 1918. v precejšnji meri odpravilo zadnjih dveh rodov, Kranjcev in Štajercev in obenem odrezalo od narodnega telesa skoro polovice Slovencev in skrb za te je izpričevalo in dokaz naše narodne zavednosti. Sporazum med Anglijo, Francijo in Italijo zopet v ospredju Ker se z Nemčijo ni mogoče sporazumeti, je treha končati spor z Italijo in se vrniti k prejšnji politiki sodelovanja v Evropi brez Nemčije Pariz, 16. junija. V nasprotju s tistimi, ki imajo korist od tega, da se napeto ozračje v Evropi vzdržuje, oziroma po možnosti še bolj zgosti, ter zato publiko strašijo z možnostjo vojne, ki bi prinesla ogromne dobičke vojnim fabrikantom in z njimi združenim drugim špekulantom, je vsa politična javnost, ki se na da begati oi še tako težkih situacij in je prepričana, da je treba vojno nevarnost v Evropi za vsako ceno odpraviti, soglasnega mnenja, da se bližamo likvidaciji sankcij proti Italiji. Eden bo najbrž sam predlagal preklic sankcij Res je sicer, da angleška vlada doslej še ni naredila nobenega sklepa v tem oziru in da se še vedno poudarja, da je zakladni minister Chamberlain v govoru, v katerem je označil odpravo sankcij za nujno in neizogibno, izrekel samo svoje zasebno mnenje. Res je tudi, da se odstop ministra Edena, ki ja Anglijo zapeljal v sankcionistično politiko, v krogih vlade še ne diskutira resno, oziroma je dana možnost, da Eden sam likvidira svojo politiko. Zakaj gotovo je, da je pretežna večina angleškega kabineta, ki bo stori? odločilni sklep na svoji seji v sredo, zoper sankcije in da ima vlada namen Edenu samemu zaupati nalogo, da sedaj prevzame vodstvo protisankcionistične politike. Seveda s tem še ni rečeno, da bo Eden svoj položaj v vladi rešil, ker večina konservativne stranke, kateri Eden pripada, dela na to, da bi ta njen najmlajši član v vladi odstopil, ker je prestiž Velike Britanije postavil na prehudo izkušnjo. Eden, ki bo baje že v četrtek po seji ministrskega sveta napovedal preklic sankcij, odpotuje takoj nato v Pariz, da se dogovori z Blumom, na kakšen način naj bi se na skupščini Zveze narodov sank-cijska politika likvidirala. Ni še gotovo, ali bo Francija pristala na predlog angleške vlade, ki gre baje za tem, naj bi Anglija in Francija skupno predlagali odpravo sankcij, ker se Blum tega seveda zelo boji spričo protiitalijanskega, oziroma, bolje rečeno, protifašističnega razpoloženja levice. Sigurno pa je, da Francija ne bo ugovarjala predlogu po odpravi sankcij, katerega bi v takem slučaju morala Anglija staviti sama. Vsi trije generalni štabi (v Londonu, Parizu in Rimu) za sporazum z Italijo Značilno je, da »Daily Telegraph«, to je list, ki je doslej brezpogojno zagovarjal Edenovo politiko in ki se sedaj, brez dvoma pod vplivom Ede-na samega, počasi odmika od svojega prvotnega stališča, sam pojasnjuje, zakaj se mora angleška politika preorientirati. Sankcionistična striija v Veliki Britaniji je namreč doslej računala z možnostjo sporazuma i Nemčijo in je naravnost govorila o nekakem bloku Anglija-Francija-Nemči-ja, ki hi mogel nadomestiti bivšo stresko fronto. Toda iz Berlina prihaja vest, da so Nemčija slej ko prej protivi sporazumu s Francijo in Anglijo, dokler so sedanji sistem evropskega ravnotežja temeljito ne spremeni. Odločno je Nemčija proti takemu sporazumu s Francijo in Anglijo, ki bi jamčil obstoječe politično stanje v srednji Evropi in v Podonavju. Z eno besedo, Nemčija si pridržuje popolno svobodo akcije, radi česar je načrt angleških saukcionistov definitivno padel v vodo. Tako jo zdaj stopil zopet v ospredje sporazum m c (1 Francijo, Anglijo in Italijo, za katerega sc posebno zavzemajo vsi trije generalni štabi v Londonu, R i nui in P a-r i z u, — posebno pa v Parizu, kjer so generali odločno za sporazum in sodelovanje z Italijo. Strah pred Schachtovo misijo na Balkanu Zaradi tega je razumljivo, da je celo glasilo labouristov >Daily Herald«, ki je načeloma seveda slej ko prej za sankcijsko politiko, resigni-ralo in pravi, da se Mussoliniju v Ženevi pripravlja triumf. Sicer hočeta Anglija in Francija staviti izvestne pogoje za odpravo' sankcij — da Dunajska vremenska napoved. Precej jasno in solnčno, toplo. »Države so minljive«, je dejal pravoslavni patriarh Varnava na skupščini arhijerejskega sveta v Sremskih Karlovcih, »ni pa minljiv narod, njegova vera, njegova cerkev.« Narod, čim je enkrat prebujen in zaveden, se vztrajneje upira smrti, kakor družina ali vas. Narod stoji, ako — samega sebe ne pozabi, ako se kljub zunanjim oviram zaveda svoje skupnosti in jo brani. Pri navduševanju za narodno zavednost pa se nam godi kakor francoskemu narodu, ki bi rad imel več otrok, pa jih Francozi v nevarni večini ne marajo, ker pravijo: »Naj ima francoski narod otroke, jaz se ne bom pokoril z njimi.« Narod ne visi v zraku, narod ni samo v knjigah, narod je v tisoč in tisoč posameznikih. In dokler si samo želimo, da bi bil narod zaveden, sami pa si ne upamo postati zavedni Slovenci, ni niči Vsak izmed nas je stokrat na dan postavljen v priliko, da pokaže svojo ljubezen in spoštovanje do naroda in zlasti, da slabotne bodri. Kadar bo vsak izmed nas v vseh razmerah zaveden in dosleden Slovenec, takrat bo tudi slovenski narod boli zaveden in boljše mu bo! ne sme zahtevati formalnega priznanja aneksije Abesinije, da mora skleniti z Anglijo in Francijo sporazum v vseh vprašanjih Sredozemskega morja in da se mora obvezati za pacifistično jhi-litiko v srednji Evropi, posebno pa v Podonavju — toda Mussolini je že izjavil, da ne sprejme nobenih pogojev in da mora zopetni evropski sporazum sloneti na popolnoma svobodnem sodelo- vanju Italije. Velika Britanija bo končno morala sprejeli to stališče. Kakor se izve v zadnjem trenutku, je na Anglijo in Francijo posebno vplivalo potovanje Hitlerjevega gospodarskega svetovalca dr. S c h a c h t a po Balkanu, ker sta obe vladi prepričani, da Nemčija zasleduje v balkanskih državah cilje, ki so naravnost nasprotni angleški in francoski politiki. Konec neodvisne Abesinije Italija bo olajšala državam tiho priznanje izvršenega dejstva Rim, 10. junija, c. Italijanska vlada skuša sedaj sama izrabiti zelo ugodno priložnost, ki je nastala na ta način, da se angleško javno mnenje nagiba k ukinitvi sankcij. Kakor znano, jp italijanska vlada svoječasno dala vedeti, da se izredne skupščine Zveze narodov dne 30. t. m. ne bo udeležila. To zasedanje Zveze narodov je zahtevala Argentina, češ, da naj se na tem zasedanju obsodi politika ^gotovih dejstev«, kakor je to storila Italija v Abesiniji, Nemčija pa v Porenju. Te dni pa je italijanska vlada spremenila svojo namero in sc bo udeležila izrednega zasedanja Zveze narodov in na tem zasedanju izvedla celo ofenzivo, kaj šele. da bi se branila pred argentinsko obtožbo. Italijanska vlada je v teh dneh izdelala načrt spomenice, ki bo na izrednem zasedanju Zveze narodov prečitana. Ta spomenica bo slonela na teh treh osnovali: I. »Italijanska vlada vzdržuje v polni meri svojo trditev, da je bila Abesinija tista, ki je napadla Italijo in zato jc Italija izvršila pravično vojno v Vzhodni Afriki in ni zagrešila nobenega gotovega dejstva.« :i. »Argentinska vlada pravi, ila jo veže izjava bivšega ameriškega zunanjega ministra Stiinsona, češ, da države obeh ameriških kontinentov nc bodo nikdar priznale nikjer »gotovega dejstva«. Toda ta izjava argentinske vlade ne prido v poštev pri slučaju Abesinije. To dokazuje beg neguša in ministrov, ki niso za seboj pustili nobene vlade in je morala priti Italija, da ohrani red in mir v deželi.« 3. »Iz vsega tega sc vidi. da ni bilo v Abesiniji nobenega izvršenega dejstva in torej Italija tudi Abesinije ni anektirala.« Ker se pa sedaj angleška vlada pripravlja, da mirno ukine sankcije, hoče tudi italijanska vlada opustiti svojo namero, da hi morala Zveza narodov javno priznati aneksijo Abesinije. Pripravlja se tako imenovana »tiha« aneksijo Abesinije, ki je druge države niti ne bi javno pri-T,,ni„ s »Q,„ v 7Vl,7; so namre£ predvsem tudi znale. S tem vse Vsi ........ ^ * 6,1-61 11 1111 it [ji euvseni 111(11 se velike premestitve v italijanski diplomaciji, /si italijanski poslaniki, ki bodo sedaj izmenjani in premeščeni, bodo svoja nova poverilna pisma izročili v imenu italijanskega kralja in etiopskega cesarja. Vlade, ki bodo ta pisma prevzela, bodo tako na tihi način priznala italijansko posest nad Abesinijo. Večina angleškega parlamenta za ukinitev sankcij London, 16. junija, c. Vse angleško javno mnenje z veliko pozornostjo čaka na veliko zunanjepolitično debato, ki se bo vršila v četrtek v parlamentu. Eden bo v svojem govoru najbrž napovedal, da ho Anglija v Ženevi predlagala ukinitev sankcij. Najbrž ho Eden tudi povabil Italijo, ila naj se na konferenci v Montreuxu sklene sredozemski pakt, ki nuj hi izenačil nasprotja Italije in Anglije v Sredozemskem morju. Danes popoldne se jo vršila v ministrski sobi parlamenta konferenca vseh treh voditeljev strank, ki sestavljajo sedanjo vlado. Te stranke so: konservativna, narodna liberalna in narodna delavska stranka. Vse tri stranko so sklenile, da bodo v parlamentu predlagale, da naj se sankcije ukinejo. Beneš in Tituleseu optimista Češkoslovaška želi sodelovanja z Avstrijo Praga, 16. junija. A A. (CTK). Predsednik češkoslovaške republike je že od sobote na Morav-skem, kjer je obiskal južne kraje in pokrajino Hu-dobin, kjer se je rodil Masaryk. Povsod so mu priredili brez ozira na narodnostne razlike navdušene sprejeme. V Brnu ki je glavno mesto Moravske, je dr. Beneš govoril o sadovih svojega potovanja v Bukarešto. Potrdil je ver o,da bo Evropa odstranila neposredno nevarnost za vojno, kar bo pospešilo na drugi strani delo v korist miru. Sporazum, prijateljstvo, edinstvo stališč, zavest o potrebi trajnega sporazumnega nastopanja v vseh okoliščinah, so neokrnjena in v tesni zvezi s jx>Iitično zasnovo držav Male antante in so globoko zasidrana v srcih širokih množic teh treh držav. To nam daje možnost verovati, da se bomo rešili iz vseh mednarodnih težkoč. V Hodobinu je dr. Beneš poudaril, da stoji rodni kraj predsednika osvoboditelja na češko-slo- „Hočemo mir in smo prepričani, da bomo premagali vse težave" vaški meji edinstva. in da je to simbol češkoslovaškega V Breslavi na avstrijski meji jc pa predsednik dejal med drugim: »Mi gledamo na avstrijskega soseda spravljivo in v duhu sodelovanja in nc bomo ničesar storili, kar bi moglo zbuditi vznemirjenje. Hočemo mir in ga želimo prav tako tudi drugim.« Dr. Beneš jc prav tako poudaril tudi potrebo po češkoslovaško-avstrijskein sodelovanju. Bukarešta, 16. junija. A A. Rador poroča: Romunski zunanji minister Tituleseu je danes priredi! kosilo na čast francoskemu poslaniku Dormessonu, ki odhaja iz Romunije, V svoji poslovilni zdravici je minister za zunanje zadeve ritulescu med drugim dejal: »Mi stojimo na strani Francije, ker smo prežet1' misli o nedeljivosti miru in vemo, da Francija neprestano dela za mirotvorne sporazume v kori t vseh držav. Mi stojimo na strani Francije za,o, ker vemo, da je nasprotnica vojne in da se nc misli za-teči k vojni niti tedaj, če bi prišlo do resnejših zmed v mednarodnem življenju.« „Reichspost" za Otona Dunaj, 16. jun. »Reichs|x>st«, glasilo vladajoče kršč. soc. stranke, objavlja v svoji današnji številki uvodnik, v katerem navezuje svoja izvajanja na čedalje bolj naraščajoče slulie o vj>ostavitvi monarhije v Avstriji. List trdi, da je izvor teh sluhov iskati v nekem pojavu, katerega mora vlada v največji meri vpoštevati. Ta pojav je po zatrjevanju »Reichspost« ta, da v širokih slojih prebivalstva postaja vedno bolj močna tendenca, da bi se vposta-vila monarhija, od katere je po mnenju tega lista pričakovati stalno utrditev notranjega položaja v Avstriji. »Evidentno je« — tako dobesedno piše ta list — »da se vse želje obračajo napram oni osebi, ki je zakonit dedič ljudske dinastije. Ce bi nekega dne ogromna večina avstrijskega ljudstva v kakršnikoli že ustavni obliki izrazila svojo voljo, da se vrne monarhija, bi to bila izključno notranja avstrijska zadeva, zakaj avstrijsko ljudstvo ne stavlja nobenih zahtev, ki bi šle preko sedanjih meja avstrijske države, ki bi mogle pomeniti kakršnokoli kršitev pravic drugih držav.« »Reichspost« zaključuje, da »Avtsrija ni jx> no; beni mednarodni pogodbi obvezana, da si ne bi smela izbrati s popolno svobodo lastno drHvno vladavino, čeprav bi taka vladavina pomenila obnovitev bivše dinastije z njenim zakonitim dedičem na čelu«.. Zaenkrat moramo k temu članku pripomniti samo to, da je vprašanje obnovitve monarhije v Avstriji vprašanje, ki sc, kakor sc zlasti državniki Male zveze že večkrat odločno poudarjali, prav občutno in bistveno tiče posebno držav Male zveze pa tudi sedanjega stanja v Podonavju sploh, ker hi tak poskus na vsak način motil mir in red, ki počiva na osnovah sedanjega politič. stanja nc samo v Podonavju v najožjem pomenu, ampak v Evropi sploh, kar bi moral list, ki stoji tako blizu avstrijskim vladnim krogom, dobro vedeti. Zato upamo, da je ta članek samo izraz osebnega mnenja glavnega urednika »Reichspost«. g. dr. Funderja, o katerem je dobro znano, da še vedno sanja o starem habsburškem rajhu, ki pa je za vse druge trezne ljudi pokopana zadeva prošlosti. Konferenca generalnih štabov M. A. Bukarešta, 16. junija. V ponedeljek sc ie začela tu vsakoletna običajna konferenca generalnih štabov Male antante. Vojaške delegacije vodijo od naše strani general llič, od čehoslovaškc pa general Krejči, v spremstvu več častniko\ svojih generalnih štabov. Italijanski generalni štab Rim, 16. junija. Maršal IVidoglio je najel zase •n za ves centralni generalni štab italijanske armade v Fitiggiju pri Rimu veliko poslopje, kjer se bo oosveiii študiju vojaških vprašani. Štrajk v Belgiji Bruselj, 16. junija. AA. Stavkovno gibanje neprestano raste. Občinski delavci v Liegeju so stopili v stavko. Tramvaji počivajo. Velike trgovine so odprle svoja vrata pod zaščito policije. Davi ie krenil sprevod stavkašev na upravo policije, da pripravi osebje do tega, da preneha delati. Oddelku orožnišfva na konjih se je posrečilo sprevod razgnati. Daiies je postal položaj v Liegeju zelo napet. Središče mesta so zavzeli oddelki orožništva. Vzlic prepovedi javnih zborovanj in sprevodov so stav-kujoči delavci hoteli iti v sprevodu. Orožništvo je moralo večkrat intervenirati, da je ljudi razgnalo. Rudarska stavka se je razširila tudi na pokrajino Campine in na Luksemburg. Tu stavkajo tudi kovinarji. V Sereingu so vse trgovine zaprte. V stavko so stopili tudi delavci in nameščenci raznih občinskih podjetij. Hrvati o „Kmečkem božiču" Velika nesreča na Donavi Budimpešta, 16. junija. AA. Danes, kmalu po polnoči, se je neki brod, ki vozi med nekim dunajskim otokom in Budimpešto, iz. neznanega vzroka potopil in je utonilo več oseb. Do 10 predpoldne so potegnili iz Donave 9 trupel. 15 oseb je nevarno ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Mislijo, da je bilo na brodu okoli 40 ljudi, tako da je usoda 17 oseb še neznana, vendar se sme domnevati, da so utonile. Do katastrofe je prišlo takole: Strankarska or-ganizacija tramvajskega osebja vladne unionistične stranke je priredila snoči na tako imenovanem ljudskem otoku pri Uipestiju lovariški večer. Po končani zabavi so se ljudje vračali domov. Prevoz z otoka čez Donavo se vrši z zasebnim motornim brodom. Ko je brod pripeljal do srede Donave, so opazili, da nekaj ni v redu in takoj nato se je začel potapljati in je v nekaj minutah popolnoma izginil pod vodo. Oblastva so takoj izdala vse potrebne ukrepe za reševanje potnikov. Ni kraj nesreče so takoj prišli gasilci in reševalno društvo. Alarmirali i so tudi vojaštvo. Vsa Budimpešta je zelo razburjena. Na bregovih Donave okoli kraja nesreče se neprestano zbira velika množica ljudstva, ki t. velikanskim zanimanjem sledi iskanju pogrešanih potnikov. Šoferja motornega broda so rešili ivi je izjavil, da se je nesreča pripetila, ker je med potniki nistala jianika, ko so opazili, da brod na nekem mestu pušča vodo, in so se vsi strnili na drugi kraj. Zato je voda udarila na brod in se je vozilo začelo naglo potapljati. Točnost te verzije bo treba še proučiti. Trde, da so bili vsi potniki v veselem razpoloženju in skoraj vsi ckrcgli. Za naše vinogradništvo in sadjarstvo Belgrad. 16. junija, m. Seja stalnega posvetovalnega odbora za vinogradništvo v kmetijskem ministrstvu, ki je bila včeraj prekinjena, se je danes nadaljevala in končala svoje delo. Glede trošarine na vino jo odbor zavzel soglasno stališče, da se mora ta trošarina kot najbolj ncsoeia-len davek brezpogojno ukiniti. Trošarino na vino plačajo v resnici vinogradniki, ki morajo toliko ceneje prodajali svoje vino, iz trošarine zbrani denar pa se ujx>rabija v splošne interese in lahko se trdi, da imajo vinogradniki najmanj koristi od njega. Zato bi se naj dohodek trošarin nadomestil z drugimi davki, ki bi enakomerno obremenjevali vse državljane. Ker pa so banovinski in občinski proračuni, zlasti v nekaterih banovinah, zgrajeni v veliki meri ravno na trošarini na vino, bi popolna ukinitev te trošarine vsaj v teh banovinah ne bila mogoča naenkrat. Zaradi tega je slovenski delegat Martin Munda iz Ormoža predlagal, naj se trošarina na vino takoj maksimira na 1 din skupno, banovinam pa se naj prepusti, da v lastnem delokrogu odredijo način pobiranja banovinskih in občinskih trošarin, ki se naj postopoma popolnoma ukinejo. Vendar pa je Munda zaenkrat prodrl le s prvim delom svojega predloga, ker so se vsi drugi delegati protivili avtonomnemu značaju te zadeve. Odbor pa je soglasno zahteval, naj kmetijski minister takoj odredi in izvede natančen popis vseb ravninskih in hrihinskih vinogradov, ki naj se visoko obdavčijo po površini ali po kosih. Iz dobljenih sredstev naj se osnuje v kmetijskem ministrstvu poseben fond. ki bo imel služiti izključno pospešitvi izvoza našega vina ter povzdigi našega vinogradništva v izrazito vinogradniških legah. Sprejeti so bili tudi soglasni sklepi glede omogožitve izvoza vina za žganjekuho v Nemčijo, glede zgraditve svobodnih skladišč za izvoz vina in omogočitve suhega grozdja iz Grčije. Posvetovalni odbor za vinogradništvo je naprosil kmetijskega ministra, naj te sklepe nemudoma izvede. Odbor se bo po jjotrebi zopet sestal in nadaljeval svoje delo. Belgrad, 16. junija m. Zastopniki posameznih zadružnih zvez in raznih zadružnih izvoznih organizacij so danes v prostorih Glavne zadružne zveze nadaljevali svoje delo in izdelovali spremembe k pravilniku za izvoz sadja. V zvezi s sprejetjem novega pravilnika za izvoz sadja se postavlja, kakor je »Slovenec« že poročal, tudi potreba ustanovitve posebnega urada namesto dosedanje centralne komisije za izvoz sadja v trgovirskem ministrstvu. Po novem pravilniku za omenjeno kontrolo eo predvideni posebni organi, ki bodo pregledov.-; adje, ki bo namenjeno za izvoz. Ti komisarji bodo poslovali kot prva instanca, kot druga pa bodo ura-dovale posebne komisije na bonovinah, oziroma izvoznih podružnicah. O tem, ali 6e bo novi pravilnik za kontrolo izvoza sadja mogel uveljaviti že letos, nekateri delegati menijo, da bo novi pravilnik mogel stopiti v veljavo šele drugo leto. O tem kakor tudi o drugih vprašanjih se bo sestala centralna komisija v petek 19. t. m. Slovence so prejšnji režimi tako zbegali, da si še danes skoraj nihče v najbolj skromni obliki ne upa n. pr. povediti, da so ceste nekoliko slabe, da so bolnišnice nekoliko polne, da so splošno koristne akcije nekoliko preskromno z denarjem podprte, ne da bi prej na vse štiri vetrove brez kakršnegakoli |X)voda dokazoval in zagotavljal, da ni protidrža-ven element in da s svojo kritiko ne misli nič hudega. Pri Hrvatih pa je ta stvar drugačna. Preden kdo javno spregovori, zagotavlja na vse 3*r?ni, da je za Mačka, da je vnet izpolnjevalec, naukov obeh Radičev in da je ves kmet in ves za krneti. T:io se okrog dr. Mačka gnete cela množica >i.» leijskih kmetov, da človek že skoro kmetskega stanu ne v:di več. Ta nezdrav pojav je tednik »Istina«, ki izhaja na Sušaku, v zadnjem uvodniku tako-le obdelala: »V hrvatskem pokretu se je našlo nekaj fan-tastov, ki lačnim kmetom maše ušesa s kmetsko kulturo. Vi kmetje, vi ste vse. Vi ste kultura in civilizacija, vi ste edino zdravo jedro, brez vas bi vse propadlo.« — Medtem pa ta kmet, brez katerega bi vse propadlo, sam propada. Ta gospoda (pa naj se imenuje Hercog ali kako drugače) kmeta ne drami, ampak uspava. A poglej samo to: Pridi v Liko ali v katerikoli revnejši kraj naše domovine. Pojdi v vas in stopi v kmečke hiše, kjer v zakajenem prostoru spi po jsetnajst ljuH' nepismenih, nevzgoje-nih itd. Kaj bi ti rekel na lo? Kot pameten človek bi gotovo deial: To je nekaj strašnega! Tu je treba hitre pomoči.' materielne in duhovne. Ti ljudje propadajo in ako bi namesto tega ti začel te reveže prepričevati: Vi ste nosilci kulture, vi morate prebroditi naša mesta in ves naš narod! — to bi bilo po domače rečeno, da iz pametnih ljudi norce bri-ješ. To bi mogel govoriti samo človek, o katerem , bi rekel dr. Maček, da je »malo vuglast«. Ali je naš hrvatski kmet, ki je toliko prestal, res samo poiz-kusni zajec, na katerem bodo »vuglasti« ljudje preizkusili svoje brezglave ideje. Tudi izuni »kmečkega božiča« se more roditi samo v popolnoma »vuglasti« glavi. V srednjem veku so se pojavile neke sekte, katere člani so pri svojih obredih položili kazalec na nos in tako dolgo stali, kakor da po nečem premišljujejo. Nasa »vuglasta« gospoda pa je pri programu »kmečkega božiča« menda pozabila poleg razmišljanja naložiti za dolžnost še zapičenje kazalca na nos. Škoda, komedija bi bila še bolj smešna. Težko da bi ti »vuglasti« mogli najti bolj ugoden teren v osrednji Afriki. Nekomu se je zahotelo paganštva in »čakanja solnca«. Naš kmet ni samo enkrat pričakoval solnce pri svojem delu. Večkrat kakor pa vsiljivi »vuglasii« samozvani »voditelji« kmetov, ki vidijo solnce šele j>otem, ko je že visoko jx>skočilo na sinjem nebu. Hrvatski kmet je izglasoval zaupanje svojemu voditelju dr. Mačku, ne pa drugim smešnim vojvodom. Hrvatski kmetje pričakujejo, da se jim da kultura in civilizacija, svoboda in pravica, ne pa, da bi se jim posmehoval in jim zapuščenim dopovedoval, da morajo oni drugim dati svojo kulturo. Ne pričakujejo samo obljub in pantomin o »kmečkem božiču«, ker vse to jim je mogel dati tudi Jeftič in druga njemu podobna gospoda. O tem se bomo še pogovorili. Hrvatski kmetje bodile oprezni!« (Našim čitaleljem je gotovo znano, da je »Hrvaška seljačka sloga«, ki jo vodi g. Rudolf Herceg, dala za praznovanje obletnice bratov Radičev, Antona, ki je bil rojen 11 junija 1868., in Štetana, ki je bil rojen 11. junija 1871., originalne smernice, v katerih je bila najbolj izvirna in nova prva, jutranja točka, to je čakanje solnčnega vzhoda v večjih množicah, ki naj gledajo proti solncu in molče premišljujejo življenje bratov Radičev in njihov jx>men za hrvatskega kmeta. Ta dan so imenovali »kmečki božič«, čemur pa so se katoliški krogi odločno uprli, češ, da je za hrvatski katoliški narod samo en božič sjjomm na rojstvo Odrešenikovo. Brez ozira na to, da je ta obletnica padla ravno na praznik sv. Rešnjega Telesa, ki tudi spada med najlepše in najbolj domače praznike vsakega katoliškega naroda. — To opo-našenje nekakih starih poganskih navad in jxive-ličevanje kmečke kulture je zašlo že v smešnost, kakor pri nas poveličavanje kmečkega dela. Gospoda. ki jo veseli, da ob nedeljah sita in dobro oblečena postane kmečka, hoče kmečko delo poveličevati s tem. da z nagradami in darili vabi utrujenega kmeta v nedeljo jx>r>oldne, da ji v obliki dirk in tekem jx>kaže, kako je 6 dni garal in se potil po svojem polju Kadar kmetstvo j>ostane tak gosposki šport, takrat kmetu ne bo dobro). Za ljubljansko bolnišnico Belgrad, 16. jun. m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje ter zastopnik pravosodnega ministra je dal nalog in najetje posojila pn SUZOR-ju za dovršitev in •ireditev državnih bolnišnic v banovinskih mestih. Posojilo, ki bo znašalo 25 milijonov Din, bo dolgoročno. Iz njega se bo določil tudi potreben znesek za dograditev paviljona pri bolnišnici v Ljubljani, kjer je potreba največja. Afera Bodi Belgrad, 16 jun. rn. Organi uprav.: mesta Belgrada so tudi v teku današnjega dne nadaljevali preiskavo v znani tihotapski ateri v katero sta zapletena bivši titularn.i poslanik v Moskvi c*r Aiek sanaer Bodi in šef pr ltokoii lka Nova'i in se nato vrniti v Berlin, odkoder bi potovala v Zagreb in se nato zopet vrnila v WimbIedon. Ce bi pa jugoslovanska zveza zahtevala, da se igra v Zagrebu, potem bi Nemčija odpovedala svojo prijavo v Wim-bledonu. Zagreb, 16. junija, b. Nocoj so prispeli v Zagreb z Dunaja zastopniki jugoslovanskega teniškega športa, ki so častno zmagaii nad avstrijskim moštvom. Zagreb jih je sprejel zelo veličastno. Na postaji so bili predstavniki vseh športnih organizacij, zbralo pa se je tudi na tisoče drugih športnikov in občinstva, ki sb igralce nadvse urisrčno jiozdrav-ljali. Belgrad, 16. junija, rn. Minister »za telesno vzgojo ljudstva dr. Josip Rogič je danes dopoldne ob zmagi naših teniških igralcev/ nad avstrijskimi poslal Jugoslovanski teniški zvezi v Zagreb brzojavko sledeče vsebine: »Blagovolite gospodo.n Pim-čecu, Paladi, Kukuljeviču in Mitiču sporočiti moje najprisrčnejše česiitke k sijajnemu in uspešnemu zastopanju jugoslovanskega teniškega športa z željo, tla vztrajajo v nadaljni borbi za Davisov pokal.« Stolna kongregacija gospa opozarja svoje članice, da jc zadnji letošnji sesianek jutri. 18. t. m., na Rožniku. Ob četrt na 6 zbirališče pri Jakopičevem paviljonu. Pridite polnoštevilno. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš ljubljen? oče. stari oče. brat in tast. gospod iATIJi POGRAJEC ZASEBNIK dne 16. junija 1936 v 64. letu starosti, previden s tolažili svete vere. boguvdiiiio umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 18. junija oh devetih dojx>ldne na pokopališče na Bre.zoviei. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Brezovica pri Ljubljani, dne 16. junija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Osebne vesti Belgrad, 16. junija, m. Z odlokom poštnega ministra so postavljeni za poštne zvaničnike sledeči služitelji: Blaž Čepuž v Celju, Franc Golob na pošti Maribor II, Andrej Vidic na pošti Jesenice-Fužine. Pavel Martinšek na pošti Ljubljana I., Franc Cuderman na pošti Ljubljana I., Alojzij Se-dej na pošti Ljubljana L, Štefan Kobal na pošti Ljubljana II.. Ivan Flegar v Murski Soboti, Štefan Dragovič v Murski Soboti, Josip Pele v Ribnici na Dolenjskem. Franc Dasko na pošti Maribor II., Stanislav Sovič na pošti Maribor II., Alojzij Turk na pošti Maribor II, Jakob Kastelic na pošti Maribor II., Franc Babič na pošti Maribor II., Jože Šteblaj na pošti Ljubljana I., Josip Šivic na pošti Ljubljana I., Maks Ježek na pošti Ljubljana I.,- Mihael Grien na pošti Ljubljana II., Alojzij Trontel na pošti Ljubljana II., Ivan Trampuš na pošti Ljubljana VII., Franc Zupančič na pošti Maribor I., Rudolf Batis v Liliji. Alojzij Gajšek v Št. Juriju ob iuž žel., Rupert Meglic v Središču ob Dravi, Konrad Novak v Zidanem mostu, Franc Vrbnjak v p. t. t. sekcijo Maribor, Ivan Kodelj v Murski Soboti, Josip Suhar na pošti Ljubljana 1., Stanko Fendre v Grobelnem: za poštne služitelje so postavljeni sledeči zvaničniki: Ivan Koren na pošti Ljubljana I., Alojzij Žerjal na pošti Ljubljana L, Franc Švab v Prevaljah, Gašper Resimovič v Slov. Bistrici, Jakob Kastelač v Slov. Bistrici, Alojzij Kopin v Slovenjgradcu, Ciril Knol v Škofj' Loki, Janez Knez v Celju, Franc Benčič v Dol. Lendavi, Ludvik Čer-nec na pošti Maribor I., Franc Zagajšek na pošti Maribor L. Andrej Kuster na pošti Maribor I., Josip Sambolec na pošti Maribor L, Anton Srebot v Tržiču. Jožet Lampret v Dobrni, Rudolf Fon v Zidanem mostu, Josip Uršič v Središču ob Dravi, Janez Brač v Šmarju pri Jelšah. Bogomir Špindler v Vojniku, Angel Daris v p. t, t. sekcijo v Mariboru, Franc Hribar v mestno p. t. t. sekcijo v Ljubljani in ,Io?ip Kopnič istolam. Belgrad. 16. jun. m. Vpokojena sla pomočnik prometnega ministra inž. Živojin II ič in načelnik splošnega oddelka oblastnega železniškega ravnateljstva v Belgradu Svetolid G a j i č. Belgrad, 16. jun. m S kr. ukazom so kr. namestniki sklenili, da po kraljevski milosti odpuste kazen odpusta iz službe po izvršeni razsodbi drugostopnega disciplinskega solišča pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic Petru Tomu, bivšemu stroievodji-žvaničniku 1-3 pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Po kraljevski milosti se snremeni kazen odpusta iz službe v kazen disciplinske vpokojitve Ludviku Prezlju, bivšemu zvanični-ku II skupine pri liublianskem železniškem ravnateljstvu. Belgrad, 16 jun. m. Danes je zavlidala tukaj silna vročina. Termomeier je kazal v senci ob opoldanskih tirali 31 stopinj Celziia. Belgrad, 16. junija, m. Kmetijski minister je odobri! podpore raznim zadružnim organizacijam. Te podpore je dele/na tudi v znesku 16.000 Din enološka postaja v Mariboru. Schachf obišče Budimpešto Sofija, 16. junija. AA. (DNB) Danes dopoldne ' jc predsednik nemške narodne banke dr. Hjalmar ! Schacht obiskal predsednika vlade Kjosciva-| »ovil. Nato r;a jc sprejel v avdijcnci v poletnem i dvorcu kralj Boris in ga pridržal na kosilu. Na j kosilu ie bil tudi nemški poslanik v Sofiji. Budi'npešta, 16. junija. AA. Jutri v sredo pri-1 de v Budimpešto nuverner nemške narodne banke minister dr Hjalmar Schacht. V pristojnih madžarskih krogih izjavljajo, da ta obisk nima političnega značaia. Pripominjajo, da sc bo dT Schacht razgovarjal z guvernerjem madžarske narodne banke o sprostitvi plačilnega prometa med Nemčijo in Madžarsko Dr Schachta bo sprejel v avdiicnei kraljevski namestnik admiral Horthv. Orkan v Floridi Washlngton, 16. junija, b. V južni Floridi je divjal včeraj strahovit orkan, ki so ga spremljali hudi nalivi. V nekaterih krajih so se utrgali oblaki in so poplave napravile ogromno škodo. Vihar je neko letalo, ki se ni moglo naglo spustiti na letališče, vrgel v morje. Letalo se je potopilo z vso posadko, ki je štela 3 člane. Oslo, 16. iunija. AA, (DNB) Norveško letalo »Voern«, ki pripada norveški letalski družbi in je vršilo redno službo med Bergenom in Tronseajem, ( se je davi zaletelo v hrib Lthesten na severnem ■ obrežju fjorla Sogna Letalo so našli na neki 400 m i visoki skali Štiri osebe posadke in trije potniki • so se ubili. Tudi v Sloveniji Bodijeve preproge Ljubljana, 16. junija. Znana belgrajska tihotapska afera dr. Bodija in tovarišev sega tudi v Slovenijo. Že drugi dan po otvoritvi velesejma so namreč ljubljanske carinske oblasti ugotovile, da je v Ljubljani vačja količina onih preprog, ki jih je neocarinjene vtihotapi v našo državo dr. Bodi. Oblasti so takoj ugotovile, da je velik de: tega blaga spravljen pri nekem Rusu sredi Ljubljane. To blago so takoj zaplenili, dočim o blagu, ki ga je imel na velesejmu neki Bodijev kompanjon, niso mogle dokazati, da tudi izvira od vtihotapljenega blaga, čez dva dni pa je tudi tp blago z velesejma izginilo, vendar pa 90 budne oči oblastvenih organov na blago točno pazile in so spremljale tajne transporte tega blaga v Celje, v Maribor, v Zagreb ter v neko vas na Hrvatskem. Na ta načjp so oblasti razkrile dobro organizirano mrežo tihotapcev ter so lepega dne nenadoma izvršile pre-isitave in aretacije. Blago so zaplenili, z, njjm vred tudi en avtomobil, akterje te afere pa,-so po zaslišanju zopet izpustili. V glavnem so vse osebe, ki so v to zadevo zapletene, ljudje, ki so prišli v našo državo brez denarja, pa so si tukaj znali na različne načine pridobiti lepo premoženje. Točnejših podatkov oblasti radi preiskave, ki še traja, še ne izdajajo. Električni tok ga je ubit Trzin, 16. junija. Včeraj popoldne se je dogdila v bližini železniške postaje Trzin na velenjskem daljnovodu, ki vodi s Črnuč proti Kamniku, tragična nesreča, katere smrtna žrtev je postal 40 letni brezposelni pleskar Mirko Matičič iz Doba pri Domžalah. Kranjske deželne elektrarne so se pred kratkim odločile, da prepleskajo daljnovod Velenje— Črnuče. Izrabile so te dneve, ko delo v Velenju radi revizije parnih kotlov počiva in je zaradi tega daljnovod brez napetosti. V ta namen je bila najeta večja skupina pleskarjev, med katerimi je bil tudi Mirko Matičič. Matičič je dobil nalog, da pleska železne drogove v smeri proti radijski postaji pri Domžalah. S Črnuč pa vodita v oni smeri nekaj časa vzporedno dva daljnovoda, m sicer oni, ki vodi proti Velenju, oziroma narobe, ter oni, ki odvaj lok proti Gorenjski. Matičič pa se je v teh daljnovodih zmotil in je šel mesto daljnovoda Velenje—Črnuče pleskat drogove drugega daljnovoda, ki so bili p-od napetostjo 20.000 Voltov. Zlezel je na drog v bližini trzinske železniške postaje, ga najprej očistil rje, nato pa pričel svoje delo s čopičem. Komaj pa je nekajkrat potegnil s čopičem, je z levo nogo zadel ob žico. V naslednjem hipu je padel doli in se ujel na spodnji nosilec tako, da sta mu viseli na eni strani navzdol nogi, na drugi glava, z levim komolcem pa se je ujel na žico, ki je bila istotako pod napetostjo 20.000 Voltov. Tam je visel precej časa, dokler ga niso opazili ljudje in alarmirali transformatorsko postajo na Črnučah. Odtod so prišli uslužbenci, ki so ga s pomočjo vrvi spravili na tla. Pogled na mrtveca je bil strahoten. Razen čevljev je zgorela na njem vsa obleka, po telesu pa je bil ves zogljenel. O nesreči so takoj obvestili Matičičevega brata, ki se je pripeljal v Trzin s krsto, naložil mrtvega brata in ga odpeljal na njegov dom. Pokojni Mirko Matičič je oženjen in oče petih nepreskrbljenih otrok. Do zadnjega je bil brezposeln, šele ta teden je dobil delo pri Kranjskih deželnih elektrarnah, loda že prvi dan dela ga je doletega žalostna smrt. Pokojnik je bil miren, dober človek in v svoji rojstni vasi zelo priljubljen. Naj počiva v miru! Žalujoči ženi in otrokom naše sožalje! Večni nemiri v Španiji Madrid, 16. junija. AA. Havas: Včeraj je v vsej Španiji prišlo zopet do neredov, v katerih je bila ena oseba ubita, več pa jih je bilo ranjenih. V Ta-ransonu je prišlo do streljanja med fašisti in socialisti. Ubita je bila ena oseba, šest pa jih je bilo ranjenih. Ko je intervenirala garda, so se fašisti zabarikadirali v neko hišo in še naprej streljali, končno pa so se morali udati, Tudi v vasi Rosas pri Stantanderju je prišlo do streljanja med fašisti in socialisti. Ranjeni sta bili dve osebi. V vasi Coral sta neznanca začela streljati na skupino fašistov in ranila dve osebi. V Malagi sta dva delavca, člana anarhističnega sindikata, streljala na člane socialističnega sindikata. Število žrtev še ni znano. V Burgosu je nekdo napadel policijskega agenta na veselici. Agent je streljal in ranil napadalca in tri osebe. Posrečena arhitektonska rešitev Šolska poliklinika v Ljubljani Zgradba bo še letos pod streho. — Gradbena dela bodo veljala t,300.000 Din Pogled na Šolsko polikliniko izpred glavnega vhoda v Tehnično srednjo šolo Ljubljana, 16. junija. Že leta 1931 so bili napravljeni prvi načrti za novo šolsko polikliniko v Ljubljani. Po tedanji zamisli naj bi stala poliklinika ob Streliški ulici in je po tem načrtu bilo tudi več licitacij, ki pa jih je pristojno ministrstvo vedno iz formalnih razlogov zavrnilo. Ker je pa čas tekel naprej, je medtem stopil v veljavo zakon o novem opečnem formatu. Zaradi tega je bilo treba načrte delati nanovo. V zvezi s tem je banska uprava rešila tudi vprašanje bolj ugodnega mesta za šolsko polikliniko in novi načrt je odločil, da bo stala šolska poliklinika nasproti Tehnične srednje šole. Nov zazidalni načrt. S tem, da je bilo določeno mesto, kje naj stoji šolska poliklinika, pa je bilo treba rešiti vprašanje, kako se bodo zemljišča nasproti palače tehnične srednje šole zazidala. Paziti je bilo treba na to, da se 125 m dolgo monumentalno pročelje tehnične srelnje šole ne zakrije. Prav tako so se morale upoštevati že obstoječe trinadstropne stavbe v Gorupovi ulici, ki kažejo velikanske slepe požarne zidove proti Mirju. Tudi promet na Aškerčevi cesti, ki bo čez Cojzovo cesto v bodočnosti vodil vsa vozila z Gorenjske in Notranjske v smeri proti Zagrebu, je zahteval preglednost. Zaradi tega je banska uprava izdelala v dogovoru z mestno občino načrt, ki v resnici upošteva gornje razloge in pri tem omogoča gospodarsko ugodno zazidavo kompleksov ob Aškerčevi ulici, ki so glede na bližino središča mesta dokaj vredni. Arhitektonsko posrečena rešitev. Novi zazidalni načrt predvideva podaljšek tri-nadstropnih Gorupovih hiš, ki v bodočnosti ne bodo več kazale pustih požarnih zidov prot' Mirju. Nova hiša, ki naj bi stala nasproti Tehnič:.e srednje šole kot podaljšek dosedanje hiše v Gorupovi ulici, bi zaključila ta zazidani blok in prešla v dvonadstropno stavbo, ki bi s pročeljem gledala prbtl tehnični srednji šoli. Druga stran ceste pa bi bila zazidana v sklenjenih hišnih blokih in zavila naprej proti Cojzovi cesti. Nasproti Tehnične srednje šole bi stali potemtakem dve dvonadstropni stavbi na parcelah nemškega viteškega reda, zatem projektirana šola za zaščitne sestre in končno šolska poliklinika, ki bi prostor pred Tehnično srednjo šolo lepo zaključila. Med temi stavbami, ki bi stale vsaka zase in bi bile pomaknjene od ceste precej nazaj, bi stali v isti črti s pročeljem visoki topoli, ki bi še povzdignili arhitektonsko zaključenost vseh zgradb nasproti Tehnične srednje šole. Poliklinika bo še letos pod streho. Ker je že dovoljen razpis licitacije za zidarska, tesarska, kleparska in krovska dela za šolsko polikliniko, smemo upati, da bo poliklinika še letos v surovem stanjif dograjena. Opremljena in svojemu namenu izročena pa bo prihodnje leto. Zunanjost stavbe bo nad vse mična, tako da bo vsekakor povzdignila lepoto celotne okolice. Grajena bo po načelu, da je treba ločiti zdravstveno delo poliklinike od socialno zaščitnega. Stavba bo dvonadstropna in vsa podkletena. V kleti bo dijaška kuhinja z veliko obednico in z vsemi drugimi pritiklinami, V kleti bo tudi kotlarna za centralno kurjavo in kopalnica s posebnim vhodom. V kopalnici bo 25 prh. V pritličju bodo ambula-toriji in protituberkulozni oddelek, ki bo imel poseben vhod in lastno kopalnico. Posebna soba je določena za rentgenske preiskave. Pregledi dečkov in deklic bodo v ločenih ambulantah. V pritličju bo nadalje zobni ambulatorij, soba za prvo pomoč, izolirnica in laboratorij. Vsi ti prostori bodo dostopni iz velike čakalnice. V prvem nadstropju bo očesni oddelek, lekarna in administrativni prostori. Začasno bo v tem nadstropju nameščena tudi pisarna sanitetno tehničnega oddelka higienskega zavoda z risalnico. Drugo nadstropje je namenjeno zdravstveni zaščiti zdrave mladine. Tu bo velika ortopedska telovadnica in predavalnica za poučna predavanja. S posebnim dohodom bo v tem nadstropju še stanovanje za šefa poliklinike in stanovanja za sestre. 1,700.000 Din odobrenih. Za zgradbo poliklinike je odobrenih 1,700.000 dinarjev, pri čemer odpade za vsa gradbena dela 1,297.000 Din. Glele na to, da smo že dolga leta čakali na šolsko polikliniko v Ljubljani, moramo dati vse priznanje banski upravi, ki je pospešila vse predpriprave, tako da bo končno uresničen načrt, ki je na papirju že tako dolgo pripravljen. AUUCtVA ULICA PALAČA Tt-HNTCN^ S&tDRJt SOLI Lega Šolske poliklinike nasproti Tehnične srednje šole. - Ob Gorupovi ulici so obstoječe stavbe zaznamenovaine s poševnimi črtami; stavbe, ki se bodo gradile po novem zazidalnem načrtu pa z navpičnimi črtami. Iz skice se razločno vidi, kako bo prostor pred Tehnično srednjo šolo lepo zaključen od treh dvonadstropnih stavb in Šolske poliklinike ob Aškerčevi in v bodočnosti odprti Muroikovi ulici. Naš tujski promet K današnjemu občnemu zboru Zveze za tujski promet Danes zboruje v Ljubljani Zveza za tujski promet. Bilanca, ki jo bo podala zveza na letošnjem občnem zboru o tujskem prometu v Sloveniji in o svojem delovanju, ni tako neugodna, kakor se je bilo bati ob začetku lanske sezone, dasi je iz um-ljivih vzrokov seveda nekoliko šibkejša kakor pa v ugodnih letih 1926 do 1930. Nekatere važne podatke o tujskem prometu v Sloveniji v pretekli sezoni smo že priobčili, kakor na pr. nove hotele, nove naprave itd. Iz tajniškega poročila, ki ga imamo na razpolago, objavljamo sedaj nekatere najbolj važne podatke. Število gostov Slovenije je narastlo v primeri 7, letom 1934 lani od U'2.688 na 133.841, število prenočnin pa je narastlo od 763.726 na 885.198. V to število pa niso vračunani trgovski potniki, ki potujejo pač poslovno. Padlo je število turistov iz Avstrije in Madjarske, narastlo pa je število turi-tov iz Grčije, Holandske, Francije in Belgije. V teh državah je potrebno propagando za naše kraje še povečati. Uspešno deluje tudi naša propaganda v Atmliji in celo v Egiptu. Znatno je narastlo tudi število avtomobilov, ki prihajajo v Slovenijo iz drugih držav. Skozi Planino je lani prišlo v našo državo nad 3500 avtomobilov (1. 1934 2427), skozi Rateče 743 (638) in čez 1'odkorensko sedlo 1870 (1872). Padlo pa je število avtomobilov, ki prihajajo v našo državo skozi Maribor, to pa zaradi izredno slabega stanja ceste od meje pri Št. Ilju pa do Maribora. (Kakor znano, grade sedaj to cesto na novo ter bo odpadel torej tudi ta vzrok). V bodoče bo potrebno, da se pospeši propaganda za naš tujski promet v zapadnih državah, zlasti naj se osnuje potniška pisarna v Parizu, saj ga imajo tam celo mnoge manjše države. V prvi vrsti je v propagandi tam uspešna Avstrija, ki si je lani svoj tujski promet rešila prav z dotokom francoskih turistov in avtoniobiiistov. Lani so devizne uredbe ter predpisi o vizumih zelo otežkočili dotok avstrijskih turistov v naše kraje. (Poti najnovejših vesteh je za letos ta ovira tudi odpravljena, enako je olajšan dotok turistov iz Nemčije.) Zveza je lani izdala 83.050 izvodov raznih brošur, prospektov in podobnih tiskovin, dalje 77.109 letakov in lepakov. Skupni stroški za propagando so lani znašali 88.704 Din, od 1. 1923 do konca 1. 1935 pa 1,321.622 Din. V načrtu za 1. 1936 je izdaja novega vodnika po Sloveniji v nemškem jeziku. dalje brošura o slovenskih zdraviliščih' v raznih jezikih, itd. V načrtu je dalje ustanovitev obmejnih informacijskih uradov na prelazih v Podkorenu, na Ljubelju in na Jezerskem vrhu, dalje na postajah v Bohinjski Bistrici, na Rakeku, v Planini, v Kranju, Kranjski gori in v Novem mestu. Zveza šteje danes 67 članov. Njeni dohodki izvirajo iz dohodkov potovalne pisarne ter iz raznih subvencij, od katerih je največja podpora banovine v letnem iznosu 45.000 Din. Laško Laško se pripravlja na veliko Gregorinovo dramo »Pasijon«. Iz vse župnije vozijo kmetje les za oder, delavci pa že nekaj dni kopljejo jame za mogočni oder. Prva vprizoritev »Pasijona« bo najbrž 10. julija t. I. ob 8 zvečer. Cerkveni vestnik A'a praznik Srca Jezusovega in vsa osmino bo v urfinli,n»ki cerkv.1 oh (1 zjutraj »v. lunin 7, l>l(urontovoni, zvečer ol> fi litanlje z blagoslovom br™ govora. V iio-cloljo 21. junija bodo litanlje ob t poij>oldlagi katerih upajo, da bo moral aretirani brat kloniti, priznati svoj zločin in povedati, kam je skril bratovo truplo. Med obema bratoma, ki sta edina od otrok ostala na domačiji, dve sestri živita v Ameriki, je že dolgo vladalo sovraštvo. Šlo je predvsem zaradi deleža, ki ga je imel Viktor zahtevati od posestva. Viktor je nedavno sezidal na Šmartinski cesti lastno hišo ter se je nameraval v kratkem jKiročiti. Zato pa je seveda jiotreboval od doma denar. Starejši brat pa je očitno nasprotoval takojšnjemu izplačilu deleža. Hudo neurje nad Raihenburgom Rajhenburg, 14. junija. V krasnem sobotnem jutru si pač nikdo ni mogel misliti, kaj bo prineslo popoldne. Jasno nebo in precej hladno ozračje sta obetala, da se bo vreme vsakodnevnega deževja izboljšalo in ustalilo. Na več krajih so že pričeli s košnjo v upanju, da bodo mogli seno lepo spraviti. Že okoli poldne pa je nastopila sumljiva soparica, ki ni obetala nič dobrega. Okoli pol 4 se je začelo od zapada oblačiti in v par minutah je bilo nebo prevlečeno s temnimi oblaki, v katerih so se strahotno užigali bliski, bobneče grmenje je pa naznanjalo nevihto. Par udarov strele in kratka ploha, pa se je že zdelo, da se svetli in nevihta ponehava. Medtem je pa potegnil severovzhodnik, viharji v zraku so povzročili divji vrtinec oblakov, ki so se na več mestih utrgali, iz njih je pa lila neizmerna množina vode, ki je široko povzročila pravo opustošenje. Strele so udarjale, kakor 'da je sodni dan, iz neba je pa lilo, kakor da je vesoljni potop. Te razdivjane množine vode so odnašale vse s seboj. Spodkopavale so drevesa, odnašale težke hlode, podirale zidovje in škarpe, s pokošenih travnikov seno, z njiv in vrtov so pa odnesle dobesedno vse kulture, tako da je na mnogih krajih popolno opustošenje. Po travnikih in njivah so bila cela jezera in česar ni uničila voda, je uničila toča, tako da ljudje s strahom in obupom gledajo v prihodnjost. Nevihta je bila tako grozovita, da so ljudje onemeli, živali po stajah so pa tulile in rjovele od strahu. Nevihta je trajala skoraj dve uri. Škoda je ogromna, ki je na hitro ni mogoče preceniti, gre pa v stotisoče. Take nevihte ne pomnijo v tem Odebelelim osebam pomore ena čaša naravne Franz-3osefove grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolice. Eeg. pa n*!c. SELY, K.L.Diehl, Otto Fressler Danes poslerlnjič! EPIZODA O Promenadni koncert vojaške godbe dravske divizije bo v nedeljo. 21. junija, na ljubljanskem gradu ob 15 začel letošnjo kresno prireditev ljubljanskega Rdečega križa v korist siromašnim, [)0(ij)0re potrebnim prebivalcem. Na drugem kraju razsežnega zabavišča bo med prireditvijo koncertirala godba ljubljanskih poštarjev. z grajskega stolpa in po sredini grajskega drevoreda pa se bo iz mogočnih zvočnikov tukajšnje tvrdke Radio Philips razlegala izbrana slovenska in slovanska zabavna glasba. — Med prireditvijo bo srečo lov z velikim številom praktičnih dobitkov: glavni dobitek je pol tone (500 kg) prvovrstnega trboveljskega premoga. — Vstopnina k prireditvi z že javljenim pestrim sporedom, ki se 1)0 končal ob 23, je samo dva di-! narja za osebo. — Duhovne vaje za učiteljice bodo v uršu- 1 linskem samostanu v Škofji Loki dne 8. julija do j 12. julija t. 1. Oskrbnina znaša 100 Din. — Razpis. Vojaška akademija za nižjo šolo potrebuje učitelja za ruski — in za italijanski jezik Pravico potegovati se za razpisani dve mesti imajo profesorji drž. gimnazij in realk ali vseučilišč. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega voj. lista stran 1339—1340. Prijavo je jtoslati Upravi vojaške akademije v Belgradu do 20. julija t. 1. — Pri štabu divizijske oblasti v Osijeku je razpisano v inženjerskem oddelku mesto diplomiranega gradbenega inženjerja. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega voj. lista št. 22 od letos. Prošnje je jx>slati gornjemu poveljstvu do najkasneje 5. julija t. 1. — Dne 27. in 29. avlo-izlet Plitvice -Senj — Crikvenica. Informacije izletna: pisarna Okorn, hotel »Slon«, Ljubljana — Nagradno tekmovanje strelske družine Mekinje. Vse družine pozivamo, da se v čim ve&jem številu udeleže nagradnega tekmovanja zvezne strelske družine v Mekinjah pri Kamniku dne 20. in 21. junija 1936. — Ljubljansko strelsko okrožje. — Kup desk se je zrušil na delavca Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 23 letnega delavca Franca Honigmanna iz Ra.kitnice pri Kočevju. Na Honigmanna se je med delom zruši! kup desk in ga pokopal pod seboj. Honigmannu so deske zlomile levo roko in ga poškodovale po obrazu in očeh. Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne Fram-Josefove grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. rog. S. br. 80474/35 JUU okrajno društvo v Litiji odpoveduje sobotno zborovanje v Litiji. — Predsedstvo. Deset mašnih daritvenih pesmi. (Za daro-rovanje. Svet in po povzdigovanju.) Ponatis 1. zbirke mašnik z novim darovanjskim besedilom, za mešani zbor priredil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 16, glas po 5 Din. — Po navodilu našega knezoškofa naj bi bili mašni spevi spojeni z glavnimi deli svete maše, oziroma kot tolmači molitev, ki jih mašnik moli pri sv. daritvi. V to svrho bodo pričujoči na-f>evi izborno služili našim cerkvenim zborom, katerim te speve prav toplo priporočamo. Verniki bodo ob teh napevih lažje sledili glavnim delom svete maše in boli prisostvovali najsvetejši daritvi. — V Rim in Neapelj, zonimivo poučno potovanje po Italiii z avtom od 27. iu}. do 7. nvg.; ogied vseh večini znamenitih krajev: Benetke, Padove. Firence. Rim. Neapeli. Pomoči. Loreto Neootrebna vsaka je dilema, če gre za fi m MIMOSA-EXTREMA KINO UNION Telefon 22-21 Joan Crawford Ideal dana&nje mladine CLARK GABLE in ROB MONTGOMERY Film, ki bo ugajal ljudem zdravega okusa! PREMIERA! Varljiva ljubezen V ne mfikem Jeziku: Eln Herz lst zu verichenken Ob 16., 19-16 ln 21-1B url 0 Zatiranje sadnih škodljivcev. Na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. 12. 1929 je dolžnost vsakega imetnika kakršnegakoli zemljišča, naj je lastnik, zakupnik ali uživalec, ščititi svoje kulture zoper rastlinske bolezni in škodljivce. Te morajo pravočasno zatirati z lastnimi močmi in sredstvi. Med škodljivce kulturnih rastlin spadajo pri nas v prvi vrsti sadni škodljivci, katere je pravočasno uničevati s škropljenjem, da se ne razpase bolezen oz. škodljivci, najsibodo uši. gosenice ali glivične bolezni. Mestno fKiglavarstvo opozarja lastnike vrtov in sadovnjakov, da zakon upoštevajo ter se po njem ravnajo. Mestno poglavarstvo bo na fiodlagi zakona § 20 malomarne lastnike sadovnjakov kaznovalo v prid kmetijskega sklada z globo od 10 dinarjev do 300 Din. Zatiranje bo izvršilo mestno poglavarstvo na stroške obsojenca. Mestno po-glavarstvo je izdalo vsem podružnicam sadjarsko-vrtnarskega društva na pomeriju mesta Ljubljane po možnosti budžeta podporo v svrho zatiranja sadnih škodljivcev. Meščane vabimo, da se glede sadjarskih vprašanj specialno glede zatiranja obračajo na podružnice, ki so zaprošene, da dado vsakemu pojasnilo, ali pa na agronoma mestnega j>oglavai'stva. Q Dve hudi nesreči v Ljubljani. Včeraj zjutraj se je neki kmet peljal na svojem vozu po Poti na Rakovo jelšo po drva. Na njegov voz so se obešali razni otroci in med temi tudi 9 letna hči delavke Antonija Cvirn. Deklica se je ob strani obesila za vozno lestvo, toda roke so ji odpovedale in padla je pod voz, tako da ji je šlo zadnje kolo čez trebuh. Njene poškodbe so zelo nevarne. Poklican je bil reševalni avto, ki je otroka prepeljal v bolnišnico. — Popoldne okoli tričetrt na 2 so bili ljubljanski poklicni reševalci poklicani v Cigaletovo ulico, tik sodne palače, kjer gradii tvrdka Slokan večjo stanovanjsko hišo. Slokanov delavec 27 letni Ignac Boršič, je stal j>od odrom, na katerega so z avtomobila nakladali gradivo. Naenkrat pa je padla z odra velika lesena posoda, ki služi za prenašanje malte. Posoda je pdla Bor&iču naravnost na glavo ter mu jo na desni strani prebila. Borš«č je taikoj omedlel. Skoraj umirajočega so reševalci prepeljali v bolnišnico. Le malo upanja je, da hi okreval. Boršič je doma iz vas« Gabrovci v okraju Pregrada v savski banovini, stanoval pa je v baraki v Ciga-letovi ulici. Ob šestih zvečer smo prejeli iz bolnišnice obvestilo, da je ponesrečeni delavec Ignac Boršič za dobljenimi poškodbami umrl. 0 Pet tatov aretiranih. V ponedeljek ie imela ljubljanska policija dober lov. Aretirala j« namreč pel tatov. Tako je padel v roke policiji neki 22-letni brezposelni slaščičar Boris S., ki je izpred hotela »Slon« hotel odpeljati najlepše kolo, kar jih je tam stalo. — Prijet je bil dalje neki Alojzij Grčar, ki izrablja bedo brezposelnih, jim obljubljla proti nagradam službe ter jih tako seveda ocigani za zadnje groše. — Mesarski mojster lože Jagodic je prijavil, da mu je nekdo ukradel na klavnici več telečjih kož. Tata so kmalu dobili Bila sta to da mesarska pomočnika, ki sta skušala kože prodati. — Železniška policija na Brezovici je prijela nekega Leopolda Podobnika, pri katerem ie našla več obleke »n blaga. Podobnik se je nekaj časa izvijal, nazad-nia pa ie priznal, da je to blago ukradel skozi okno stanovanja v Riha.rjevi ulici 6. Podobnik ie star tat in je zato policija uvedla proti njemu obsežno preiskavo, z upanjem, da pride še kakšen njegov greh na dan. 0 Prijet nemoralne?.. V Tivolskem parku je žc dali časn nadlegoval neki nesramnež mlade deklice na prav ogaben način. To se jc zadnjič zgodilo v ponedeljek v Trubarjevem parku. Toda k sreči ie bil stražnik blizu, ki je nesramneža prijel. Pohotnež je 36-leini čevljarski pomočnik Franc Pestnar, doma iz Čateža ob Savi. Maribor □ Predprodaja vstopnic za slavnostna koncerta o*& priliki Slomškovih dnevov se vrši od danes naprej v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne. Dne 28. t. m. bo koncert zvečer ob 20, 29. junija pa bo ob 15 popoldne. Izvajali bodo Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje«. □ Prijavite zasebna stanovanja za Slomškove dneve 28. in 29. junija stanovanjskemu odseku Slomšekove družine, v upravi »Slovenca«, Koroška cesta 1, ali »1'utniku«. □ Sestanek SKAS drevi ob 20 v običajnih prostorih. □ Drevi k Furijanovi poslovilni predstavi. Igralec Maks Furijan, ki odhaja iz Maribora k osješkemu gledališču, je prvič stopil na odrske deske pri mariborskem Ljudskem odru. Ves čas je potem sodelovat pri Ljudskem odru kot vnet igralec in kot režiser, tudi še potem, ko je bil stalno angažiran pri gledališču. V zahvalo se mu Ljudski oder oddolži s poslovilno predstavo, ki bo drevi v dvorani na Aleksandrovi 6. Vprizorili bodo izvrstno Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«. Predstava se vrši brez vstopnine. Pridite v največjem številu k slovesu Maksa Furijana! □ V Marijino Celje priredi mariborski Putnik izlete z avtokarom 28.-29. junija, 3.-4., 7.-8. in 9.-10. julija. Cena vožnje 200 Din- 5. julija j>a izlet na Vrbsko jezero (vožnja 120 Din). □ Poroke. Včeraj sta se poročila g. Vinko ■lovan. uradnik podružnice Zadruž. gosp. banke in vnet |>evec ter gospodična Eina Mešif, posestniška hči iz Slov. Bistrice. Poročil ju je pevovodja »Maribora« g. Jan. Ev. Gašparič, na koru pa je pel Cecilijanski stolnični pevski zbor. Za priči sta bila ženinov brat g. Janko .Jovan in ključav. mojster g. Gradišček Andrej. — Poročil se je včeraj znani športnik g. Josip Konič, uradnik mestnega knjigovodstva z gosjMKlično Pavlico Jenkovo. — Novojx>ročencem naše iskreno častitke! Proslava t. decembra l. 1933 v Boh. Bistrici pod JNS režimom Z ozirom na poročilo »Samouprave« in »Slovenca« in zanikanje »Jutra« kot očividec ugotavljam sledeče o takratni proslavi narodnega zedi-njenja. 1. Prosvetno društvo v Bohinjski Bistrici je takrat delovalo, imelo seje, sestanke in prirejajo igre ter predavanja, torej je obstojalo. 2. Nekaj dni pred 1. decembrom leta 1933. je takratni predsednik društva sklical izredno sejo. Dnevni red je bil: izvedba proslave na predvečer 1. dec. 1933. Predsednik Martin Torkar otvori sejo, pozdravi navzoče in dobesedno pove tele besede: »Dragi tovariši! Zbrali smo se zopet na tem mestu, da se pogovorimo o stvareh, ki jih imamo pred seboj, namreč dan,» ko so se združili trije bratski narodi v celoto, v našo Jugoslavijo. Čeprav nas stane nekoliko truda, vendar pokažimo, da smo tudi mi zavedni državljani in, če treba, tudi borci za našo domovino, našo Jugoslavijo.« Te besede se nahajajo dobesedno v zap sniku sej Prosv. društva v Boh. Bistrici. Nato odbor določi zbirališče, uro in določi, da naj bo sprevod slovesen in dostojen (besede iz zapisnika sej). Spored naj bi bil sledeči: Na čelu fant v narodni noši z državno zastavo, za njim se uvrsti do 10 jezdecev v narodnih nošah. Tem sledijo pevci, godba, člani in članice Prosv. društva, Pevci naj pOjo pesmi: Hej Slovani, Oj Triglav, moj dom, Slovan in Na planine. 3. Nekoliko pred 6 tega dne se je zbralo do 200 članov in prijateljev Prosv. društva. Razsvetljen je bil Prosv. dom in tudi zvonik župne cerkve. Sprevod se je razvrstil, godba je zaigrala, pevci zapeli, bilo je res veličastno in vse v najlepšem redu, to moram poudariti. PriSli smo pa komaj sto metrov od Prosv. doma, že stoji takratni orož-niški komandir z golo sabljo pred prvim jezdecem, ki je nosil državno zastavo in sliši se rezek klic: V imenu zakona.. . Na vprašanje, zakaj Prosv, društvo ne sme praznovati državnih praznikov, se je slišal le klic: V imenu zakona ... in vsi smo se razšli mirno in disciplinirano brez vsakega ugovora na svoj dom. Pripomniti pa moram, da se je pri tem najbolj izkazalo režimsko bistriško uči-teljstvo. Tedanji upravitelj je rjul: »Prokleti hudiči, po petnajstih letih ste se spomnili!« tako, da se je ves dobri bohinjski narod zgražal nad njim. 4. Toda, kar je najbolj važno, tega pa »Samouprava« in »Slovenec« nista poročala. Voditelja te proslave 1. decembra sta bila obsojena vsak na 500 Din ali 10 dni zapora. Celo kaznovani smo bili zato, ker smo 1. december praznovat. Tudi to, prosimo, naj »Samouprava« sporoči vsemu jugoslovanskemu ljudstvu, kajti to nima primere v zgodovini. V dokaz za to imamo še danes shranjena vabila na glavarstvo (okr. načelnika v Radovljici), dokaz za to so pobite šipe na št. 88 v Bohinjski Bistrici. Kaj pravi »Jutro« na to in JNS in pofovci? Ptuj □ Za izložbe oh Slomškovih praznikih dobite slike in kipe v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. □ Davčne zadeve. Iiazjjored zgradarine in davka na rente za leto 1936 je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba t. 7) v času od 20. do 27. junija. □ Za prvenstvo Maribora. V soboto in nedelo se vrši na igrišču SK Železničarja lahko-atletski desetoboj za prvenstvo Maribora. Ta prireditev bo nekakšna predpriprava mariborskih atletov za državno prvenstvo v desetoboju, ki se bo vršilo v dneh 11. in 12. julija na Železničarje-vern igrišču v Mariboru pod jiokroviteljstvom mestnega načelnika dr. Juvana. □ Vsi Maratonci sodelujejo kot reditelji pri Slomškovih dnevih. Drevi je zbor vseh članov ob pol 7 na Livadi jired barako, kjer se bo razdelilo roditeljsko delo. Poleg članov so vabljeni k sestanku tudi prijatelji Maratona. □ Uvidevnost med gradbenimi gospodarji prevladuje. Od gradbenih gospodarjev je sedaj odvisno. aii bo prišlo med gradbenimi delavci in podjetniki do sporazuma, ali pa bo v sobolo izbruhnil štrajk. Delavci zahtevajo uveljavljenje ljubljanskega dogovora, ki predvideva 20 do 25% povišanje mezde. Gradbene tvrdke pravijo, da te obremenitve same ne morejo prenesti, če je vsaj deloma ne prevzamejo gradbeni gospodarji, kakor so to napravili v Ljubljani. Delavske mezde znašajo pri novi zgradbi 30% vseh stroškov, s 25% povišanjem mezd bi se celotni stroški pri zgradbi povečali na 5% do 6%. Toliko pa znaša jedva dobiček gradbenika in zaradi tega bi mogli nekaj prispevati tudi gradbeni gospodarji. Ti so večinoma že pokazali znatno uvidevnost. Največji letošnji graditelji — mestna občina, tvornica J. Hut-ter in drug ter Ljudska Samopomoč, ki bo zidala nasproti kolodvora štirinadstropno palačo, so že izjavili, da so pripravljeni revidirati sklenjene pogodbe s stavbeniki. □ Pred štrajkom frizerskih pomočnikov. Poleg mezdnega gibanja stavbnega delavstva se je sedaj pojavilo tudi gibanje brivskih pomočnikov v Mariboru. Pomočniki zahtevajo od svojih delodajalcev kolektivne pogodbe in ureditev delovnega časa v obratih. V četrtek zvečer ob 20 bo zborovanje vseh pomočnikov in pomočnic, na katerem se bo odločalo o nadaljni borbi. □ Morjo privlači mladino. Starši 16 letnega ključ, vajenca Alberta Fessla so prijavili policiji, da je njihov sin že pred nekaj dnevi izginil. Starši sumijo, da se je priključil neki skupini brezposelnih mladih j>ostopačev, ki se je odpravila na morje. □ Mladina sveta za zavarovanje miru. Koncem avgusta se začne v Ženevi pod okriljem Društva narodov kongres mladine vsega sveta^ za zavarovanje miru. Tudi delegacija iz naše države bo sodelovala. V Mariboru se bo osnoval pripravljalni odbor za mariborsko okrožje in sicer bo sestanek vseh zainteresiranih društev v četrtek, 18. t. m., oh 20 v prostorih Jadranske straže v Gregorčičevi ulici 26. □ Avto ga je' povozil. 28 letni splavar Franc Zinrajh iz Brezna se je vračal iz Maribora proti domu. Na poti ga je podrl na tla nek tovorni avto ter mu zadal zelo nevarne poškodbe na glavi. Najbrže ima počeno lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Pošljite naročnino! Nesreča. Hudo sta se fjonesrečila 30 letni delavec Avgust Lesjak iz Slovenje vasi in 13 letna Marica Vrabl, hči posestnika v Rogoznici. Padla sta s črešnje več metrov globoko. Lesjak je dobil nevarne poškodbe na glavi, Vrablova pa si je zlomila levo roko. — Na cesti pred gostilno »Suha veja« na Sp Bregu sta dva kolesarja povozila neko žensko, ki je obležala nezavestna na cesti. Kolesarja se za svojo žrtev nista zmenila in sta odbrzela naprej. Voznik minoritskega samostana v Ptuju, ki je slučajno privojil mimo, je žensko naložil na voz in jo pripeljal v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je neznanka dobila poškodbe na glavi in da je mutasta. Ker je nihče ne pozna, njenega imena niso mogli ugotoviti. Stara je okrog 50 let in kmečko oblečena. Izprijena mladina. Preteklo nedeljo se je dogodil v cerkvi pri Sv. Vidu dogodek, ki je povzročil splošno ogorčenje ondotnega prebivalstva. Med verniki, ki so prisostvovali službi božji, sta bila tudi dva obrtniška jx>močnika. Med službo božjo sta se obnašala, kakor bi bila v kaki vaški gostilni. Pogovarjala sta se med seboj na ves glas in se smejala ter kadila cigarete. Med ostalimi verniki je nastalo veliko ogorčenje in je moral celo domači župnik p. Konstantin posredovati. Z veliko muko in energičnim nastopom se mu je končno posrečilo oba ne-spodobneža odstraniti iz cerkve. Pri tem sta župniku grozila in rabila tako nesramne besede, da jih ne moremo navesti. Epilog tega dogodka bo pred sodiščem. Zagorje Telovska procesija je bila letos nad vse pričaka vanje sijajna. Udeležila se je je ogromna množica ljudi, v sprevodu je igrala rudniška godba, za Najsvetejšim pa je po dolgih letih zopet stopal župan s skoro vsem občinskim odborom ter zastopniki oblastev. Nato je bila gasilska četa, ki je bila v sprevodu tudi s svojo lepo zastavo. Lepa je bila tudi procesija na Lokah, ki je bila v nedeljo. Telovska procesija na Sv. Planini pa bo prihodnjo nedeljo. Poročil se je v nedeljo v tukajšnji farni cerkvi g. Franc Guna, občinski uradnik, z gdč. Minko Do-linarjevo. Ženin in nevesta sta iz uglednih družin ter vseskozi vneta delavca v katoliških društvih. JSlasznanila | »M———— Liubliana 1 Drevi oli 16.15 tx> v Fllharmoničui dvorani klavirski večer absolventa visoke šole klavirskega oddelka na Utiiihljanskom državnem konservatoriju g. B. Galla-1,1 e. Veiino svojega klavirskega študija jc užival na ljubljanskem konservaloriju, sam« nekaj časa jc bil medtem v Berlinu in v Pragi. V Ijubljani je ves čas gojenec g. prof. Janka Ravnika in iz njegove šole ab-solvlra letos Ier iiokaže .sad svojega Študija nn teni klavirskem koncertu. Klavirski veder absolventa It. O-allntle spada med javne konservalorijske produkcij*, sipored, ki je obenem vstopnica, se dobi za 3 din v knjigarni Glasbene Matice. 1 Notno Kluibo imajo lekarne: dr. Piecoli. Tyr-Seva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cent* <>2, in mr Garlus, Moste. flublfonskc glcdnllUi DRAMA: Začetek ob 20. Sreda, 17. junija: Tuje dete. \iivcm. Globoko mvllane eene od 10 din navzdol. OPERA: Začetek ob 20. Sreda 17. Junija: Vesela vdova. Red HtivIji. Cefcriek.is. junija: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. Predlogi za ureditev kmečkih dolgov Dobro informirana belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da se dela na novem predlogu za ureditev vprašanja kmetskib dolgov. Narodna banka sedaj izvaja anketo na posebno željo predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča o kmetskih dolgovih. Narodna banka pa bo na podlagi rezultatov te ankete sestavila konkreten predlog o končni ureditvi kmetskih dolgov. Poleg tega bo sklicana tudi konferenca o kmetskih dolgovih in o sanaciji bank. Računa se, da bo anketa izkazala kratkoročnih dolgov, kakor jih imenuje agencija, okoli 1.5 milijarde Din, orlu. da imajo banke za toliko kmečkih menic v svojih portfeljih. Če bi se vpoštevalo, da nekateri upniki niso plačali rentnine za dohodke od kmečkih menic, če bi se izločili veleposestniki in če bi se uvedla individualna zaščita, potem bi teh menic ostalo le še za 1 milijardo Din. Poleg tega se računa, da bi banke same utrpele okoli 30% svojih terjatev, bi ostalo za reguliranje le še 7(X) milij. Din Konverzija kmečkih dolgov naj bi se izvedla po Privilegirani agrarni, kateri bi dala Narodna banka v ta namen na razpolago 700 milij. dinarjev v obliki izrednega kredita na kmetske menice. Bančni krogi so mnenja, da bi Narodna banka to lahko izvedla. Po drugi strani pa poročajo, da rešitev vprašanja ne bi temeljila na individualni rešitvi, ampak na splošni podlagi. Nova uredba naj bi odločala plačila šele če« leto dni v dobi od 12 do 14 let. Do tu poročila te agencije. Zdi se nam pa potrebno takoj reči, da je problem zagrabljen preveč enostavno. Predvsem smo videli, da tudi menični krediti srbskih bank, pa najbrže tudi drugih niso bili res kratkoročni. Danes lahko to trdimo popolnoma pozitivno, ker vemo, kaj je bila menica v raznih velikih pravnih področjih naše države, pa smo poleg tega tudi v trgovskem poslovanju, pa tudi v bančnem in v samem poslovanju Narodne videli, da so bila menična posojila res kratkoročna v resnici, pa so bila ravnotako dolgoročna kot posojila kmetom v drugih oblikah zadolžitve. Zato ne moremo zamišljati same ureditve vprašanja meničnih dolgov, ker ne moremo trditi, da so io res kratkoročni dolgovi. Če bi se lotili reševanja problema samo s te strani, potem bi rešili samo vprašanje nekaterih pokrajin, ko vendar vemo, da je drugod drugače. To dokazujejo naslednji statistični podatki: Anketa leta 1932. je ugotovila, da znašajo vsi kmečki dolgovi nekaj na 6.072 milij. Din, od tega je bilo meničnih 1.683.94 milij. Din. Če pa pogledamo razdelitev meničnih dolgov po posameznih banovinah, dobimo tole sliko: donavska banovina ima 609.14 milij. meničnih dolgov, drinska 275.04 in savska 210.4 milij., nasprotno pa ima pri 1 milijardi kmečkih dolgov naša banovina samo 53.26 milij. meničnih dolgov, prevladujejo pa hipotekami itd. Tako bi torej rešitev samo vprašanja meničnih dolgov pomenila enostranski ukrep, ki bi še poostril vse vprašanje in ga spravil na politično pot, ki ne bi dala pravega haska. Če gre za mobilizacijo denarnih zavodov, potem je treba izbrati veliko pametnejšo pot, da rešujemo kmečke dolgove z ozirom na upnika. Vsakdo nam bo pritrdil, da je treba drugače gledati na onega oderuškega upnika, zasebnika, ki je izkoriščal kmeta, kot pa na oni denarni zavod, ki je posojal kmetu po kolikor toliko ugodnejših pogojih. I'a še tudi tu jo treba iz gospodarskih in socialnih razlogov ločiti med onimi upniki-denarnimi zavodi v nekaterih pokrajinah, pa upniki-denarnimi zavodi v drugih pokrajinah, kjer so se dogajali primeri, da se je enostavno združilo par oderuhov, ustanovilo banko in še naprej izvrševalo pod to firmo svoje posle. Zaradi lega ludi razumemo marsikaj, da se gleda na vprašanje, kmečkih dolgov drugače pri nas kot recimo v drugih pokrajinah države. Strinjamo pa se z objavljenim mnenjem, da more pri rešitvi vprašanja kmečkih dolgov in pa topelne mobilizacije sodelovati v odlični meri Na- Prlporoča se domača povsem naravna M MINERALNA VOBA KRALJEV VRELEC IGNACIJEV VRELEC POIZKUSITE! Uprava .,KOSTRlUHlShE-SLATiN£" pošta: Podplat (trla Grobelno) stoji dragevolje na razpolago z naslovom najbllžle zaloge odn. s ponudbo za večji odjem. rodna banka. Narodna banka ima danes ne samo zakonite, ampak ludi stvarne možnosti za take posle. Tudi se nam pri taki rešitvi ni bati inflacije ali kakšne druge slabe posledice, samo če bomo akcijo izvedli upoštevajoč vse važne predpostavke. Opozarjamo na zakonito možnost prevzema kmečkih dolgov v jiortfelj, na možnost razširjanja kreditiranja na podlagi sedanjih kritvenib določil, možno je tudi povečanje brez vsake škode in nevarnosti obtoka bankovcev, poleg tega pa ima Narodna banka danes v svojih blagajnah za nad 400 milij. din kovanega denarja, katorega večji del lahko zopet da v obtok. Ker so dani stvarni predpogoji za uspešno izvedbo *ešitve kmečkega kreditnega vprašanja in vprašanja mobilizacije denarnih zavodov, je torej potrebno, da se tega vprašanja lotimo pravilno in izvedemo velikopotezno akcijo, ki more prinesti naši državi ono, tako željno pričakovano lajšanje in vzgon za nadaljne izboljšanje našega gospodarstva. Taksa na račune Ker obstojajo glede taik.se na račune mnenja, ki niso popolnoma pravilna, smo prejeli od odličnega strokovnjaka tole pojasnilo glede takse na račune: Obligatorno izstavljanje računov pri kupoprodajah je bil uvedel iz zgolj fiskalnih ozirov zakon z dne 18. febr. 1934 s tem, da je izpremenil besedilo tar. post. 34. taksne tarife zakona o taksah ter dal tej postavki novo besedilo. Na osnovi bivših določil te tar, postavke je ministrstvo za finance, ki je imelo za to tar. postavko enega polno zaposlenega uradnika, izdajalo več aji manj stroga pojasnila za taksiranje računov. S temi pojasnili pa je bila obenem vsakemu državljanu ustvarjena tudi popolna nepreglednost v taksiranju teh računov. S tem, da je novi finančni zakon za leto 1936-37 odstranil obveznost izstavljanja računov, je pač ustvaril ono pravno stanje, ki je obstojalo do 18. februarja 1934, to je, da so taiksi podvrženi samo dejansko izstavljeni računi (note, poročila, spisi) trgovcev in obrtnikov za terjatve in dobave, ki izvirajo iz njih poslov, popolnoma brez ozira na to, ali so jih trgovci in obrtniki izstavili po svoji lastni volji ali pa po specialnih predpish drugih — ne taksnih — zakonov. Taksni predpisi nc silijo in ne vežejo nobenega trgovca in obrtnika, da izstavlja račune, pač pa, če jih izstavlja, moTajo biti ti računi (note, poročila, spisi) kolkovani, ako presegajo znesek 50 din. Osebe, ki se po trgovinskem in obrtnem zakonu ne smatrajo za trgovce in obrtnike, sploh niso zavezane kolkovati izstavljenih računov, ker njih računi ne spadajo pod tar. post. 34. Ako je trgovec, obrtnik ali kaka druga fizična ali pravna oseba po predpisih kaikega specijalnega zakona, n. pr. zakona o skupnem prometnem davku, zavezana izstavljati račune, je to povsem samostojna stvar, ki nima s taksnimi predpisi nobene zveze. V tem primeru je naravno, da mora biti račun itd. tudi kolkovan, ako ni, tvori substrat za taksni prestopek. Ako pa zavezana oseba računa ne izstavi, se ne zasleduje po taksnih predpisih, temveč samo zaradi kršenja zadevnih specielnih predpisov — brez ozira na takso. Vsa ona pojasnila o taksiranju računov, ki jih ie izdalo ministrstvo za finance za časa obstoječe obveznosti izstavljanja računov, je po našem mnenju smatrati, da so postala v splošnem brezpredmetna in to iz razloga, ker jim je izpodnetsena zakonita podlaga, na kaleri so bila izdana. S tem seveda še ni rečeno, da nobeno teh pojasnil več ne velja. Potrebno bi bilo, da se izdajo poj>olnoma jasna navodila, ki bodo preprečevala povečavanje v pretekli dobi z raznimi razpisi ustvarjeno nepreglednost in kaotično stanje v taksiranju računov v posebni obliki. Velika javna dela na Poljskem Poljska vlada ie zahtevala od sejma posebno pooblastilo, da sme uveljavljali gospodarske dekrete brez predhodnega dovoljenja sejma. Posebni odbor sejma je to vladi dovolil. Iz govora podpredsednika vlade in finančnega ministra inž. K\viatkovskega, ki ga je imel ob tej priliki v odboru, posnemamo, da se ie položaj poljskih državnih fiinonc od oktobra dalje izboljšal. Po tem pa je orisal v glavnih potezah veliki investicijski načrt poljske vlade za 4 leia naprej, začenši s 1. julijem 1936. Investicijski načrt obsega prometno izboljšanje, elektrifikacijo, gradbeno delavnost in nebroj drugih gospodarskih panog. Podrobni načrti sc že izdelujejo. Za v*e je investicije pa bo potrebno okoli 1.800 mi-liionov zlotov. 1'inačna sredstva bodo dobljena na način, da ne bo zaradi tega niti porušeno ravnovesje v drž. financah, niti omajana valuta. Vlada je žc mobilizirala za investicije, potrebne v prvem četrtleijii izvajanja lega načrta, vsoto 57.7 milij. zlotov in bo zaradi izdaje ie vsote zelo zmanjšana brezposelnost. V prvem letu novega investicijskega programa so proračuna™ izdatki za 340 milij. zlotov, druqo leto bodo ti izdatki narasli na 390 milij itd. Za kritje teli potreb bo vlada pritegnila različne soeijalne, državne in zasebne zavarovalnice do 70% vseh zneskov, ki so na razpolago za dolgoročne investicije. Dohodki fonda dela sc cenijo na 150- 200 milijonov, 400 milijonov bodo dala i/ proračunskih sredstev državne ustanove in podjetja, 300 - 400 milijonov pn bodo dali državni kreditni zavodii (Poštna hranilnica ui dve državni banki). V drugem delu investicijskega programa pa bo pač tedaj dolgoročni kapitalni trg, izdano novo notranje investicijsko posojilo v znesku 200 do 300 milijonov /latov. Končno je ing. Kwi«tkov-ski poudaril, da izgleda ves načrt sicer majhen z. ozirom na potrebo gospodarskega oživljeni«, toda nc sme iti če/ finančne možnosti. Pričakuje, da bo že v drugem letu izvajanja tega načrta našlo delo okoli 200.000 brezposelnih. Pri vsem iem pa je ponovno poudaril, da sc bo še nadalje držal načel zdravega gospodarstva: ravnotežje •proračuna, stalnost valute in povečanje možnosti dela. Letalski promet v Evropi Napredek trgovinske avijacijc po svetovni vojni je ogromen. L, 1918 ni še obstojala niti ena zračna proga za trgovinsko avijacijo, medtem ko je znašala dolžina prog leta 1935 že 370.000 km, s prevoženimi dolžinami skupaj 180 milijonov km. Glavne mednarodne proge so sledeče: 1. Evropa—Južna Amerika. Promet je omejen na poštne pošiljke. Vzdržuje ga nemška »Lufthansa« s Zepelinom in frančoska družba »Air France« z avijoni (na vsake 14 dni). 2. Algir—Kongo. Francoska družba. Promet se vrši enkrat na teden. 3. Velika Britanija—Avstralija s priključkom na Indijo in Malezijo. Polet traja 13 dni in se vrši promet redno vsak teden za pošto. 4. Berlin—Varšava s priključkom na Amsterdam—Hull—Liverpool ter z lokalnimi priključki na prestolnice vseh v tranzitu udeleženih držav, Progo vzdržuje nemška »Lufthansa«, priključke pa v glavnem holandska družba K. L. M. 5. Pariz — Toulouse — Južna Amerika. Progo vzdržuje »Air France«. 6. Belgija—Kongo. Progo vzdržuje belgijska družba »Sabena« in za afriški del proge francoska družba »Air France«. 7. London—Avstralija. Posebna proga za potniški promet, odprta 1. 1934. Vzdržuje jo britanska družba »Imperial Airways«. 8. Ziirich—Lille—London. Progo vzdržuje bri-tansko-švicarsko podjetje. 9. Milan—Frankfurt—Amsterdam. Progo vzdržuje nemška »Lufthansa«, holandska K. L. M. in italijanska družba »Ala Littoria«. 10. Pariz—Bordeaux—Madrid. Progo vzdržuje francoska družba »Air France« in španska družba »Linas aeraes postales espanoles«. 11. Marseille—■ Ženeva— Ziirich— Mtinchen— Praga. Progo vzdržuje češkoslovaška zračno-pro-metna družba. 12. Berlin—Barcelona (nemška »Lufthansa). 13. Portsmouth—Le Bourget (»Air France«), 14. Rim—.Pariz (»Ala Littoria«). 15. Egipet—Kiper (»Imperial Airways«). 16. London—Colognc (»Air France«). 17. Pariz—Madagaskar (»Air France«). 18. U. S. A,—Kitaj (Newyork—Peking, 14.000 km). (»American Airway«). 19. Rim—Magadiscio (italijanska vzhoJna Afrika — 7725 km. »Ala Littoria«). 20. London—Lizabona (»Imperial Airways«), 21. Shangaj—Hannoj s priključkom pa franc. I Indokino (»Air France«). 22. Berlin—Madrid (Španska družba in nemška ' »Lufthansa«). 23. Praga—Moskva (odprta letos v januarju. | Vzdržuje jo čehosl.-sovjetski trust). 24. Moskva-r-VIadivostok s priključki na vse prestolnice federacije (sovjetski trust). Poleg teh najvažnejših direktnih mednarodnih zračno-prometnih prog obstoja še mreža mednarodnih priključkov na glavne proge. Tako n. pr.: Nemčija: Hamburg—Cologne; Berlin—Franckfurt— Cologne (brzina 320 km na uro), z lokalnimi priključki na Konigsberg, Breslav, Hamburg itd. V Veliki Britaniji obstojajo mnogoštevilne lokalne proge, ki vežejo vsa večja mesta med seboj, kakor tuji britanske otoke la Manche itd. Kako velik je zračni promet v Veliki Britaniji, se vidi po tem, da so lani prevozile vse angleške družbe — deset po številu — 90.000 potnikov, 550 ton blaga in 15 ton pošte. Meseca decembra lanskega leta se je pet največjih družb fuzijoniralo v novo družbo »Allied Britisch Airways«. V Franciji vzdržuje notranje proge novoustanovljena družba »Air Bleu«. V Ilolandiji obstojajo notranji prometi med Rotterdainom—Le Zoute, Borkuma in Groningneja. V Belgiji obstoja cela mreža linij, a glavne so Bruxelles—Anvers—Le Zoule—Ostende. V Jugoslaviji vzdržuje promet »Aeroput- med Belgradom, Skopljem, Solunom, Sušakom, Zagrebom in Ljubljano. Poleg tega obstoja proga Praga, Dunaj, Graz, Ljubljana— Celovec. »Air France vzdržuje tako-zvano balkansko progo (Bukarešt—Carigrad, Belgrad—Sofija, Budimpešta—Belgrad itd. (Konec jutri.) Hrvatsko gospodarsko društvo, eno osrednjih hrvaških zadružnih organizacij v Zagrebu, izkazuje za 1935 povečanje števila članic od 91 na 99. Pri deležih 0.05, izpo.sojilih 0.32 in upnikih 0.77 znašajo dolžniki 0.97, posojila 0.32, izguba pa 0.02 milij. din Borza Dne 16. junija 1936. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.75—8.85, na zagrebški borzi pa je ostal neizpremenjen na 8.65—8.75, dočim je v Belgradu popustil na 8.5619—8.6619. Grški boni so v Zagrebu notirali 28.65—29.35, v Belgradu 29 blago. Angleški funt je oslal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 249.20—250.80, v Zagrebu je popustil na 246.80—248.40, v Belgradu pa na 248.20 do 248.80. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.45—6.55, v Belgradu pa 6.95 blago. Nemški čeki so v Ljubljani neznatno popustili na 13.83—14.03, v Zagrebu pa narasli na 13.82 do 14.02, za ultimo junija so beležili 13.75—13.95 za medio julija 13.5350—13.7350, za medio avgusta pa 13.50—13.60. V Belgradu so beležili 13.7705—13.9705. Ljubljana. — Tečaji Amsterdam 100 h. gold . . . . Berlin 100 mark....... Bruselj 100 mark...... Črnih 100 frankov...... London 1 funt....... Newyork 100 dolarjev . . . . Pariz 100 frankov...... Praga 100 kron ....... i p r i m o m. 2981.00—2995.60 1756.08—1769.95 744.54— 749.60 1424.22—1431.29 221.70— 223.75 4374.28—4410.59 290.17— 291.61 182.04— 183.15 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,031.021 din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.37.5, London 1587.5, • Ncwyork 309 5, Bruselj 52.32.25, Milan 24.35, Ma drid 12.22.5, Amsterdam 209.30, Berlin 124.55, Dunaj 58.50, Stockholm 80.32.5, Oslo 78.30, Kopen-hagen 69,55, Praga 12.79, Varšava 58, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helsingfors 6.86.125, Buenos-Aires 0.91.75. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 82—84, agrarni 46—48, vojna škoda promptna 363—3b7, begluške obveznice 69—72, 8% Blerovo posojilo 83—85, 7% Blerovo posojilo 76—77, T!,', posojilo Drž. hip. banke 86—90. Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82. den. agrarni 46—47, vojna škoda promptna 362.50—365 (364), begluške obvczmice 68 den. dalm. agrarji 65 b!„ 7% Blerovo posojilo 76—78, 7% posojilo Drž. hip. banke 87—92, Dclnice: Priv. agrarna banka 231—234, Trboveljska 135—145, Isis 15—20, Osj. sludk. tov. 135 bi. Belgrad: Drž. papirji: 7% investicijsko 83—84, vojna škoda promptna 362.50—363.50 (361, 363), begluške obveznice 68.50—68.75 (65.75, 68.65)-67.75—68.25 (68), 7% Blerovo posojilo 76—76.50 (76.50). Delnice: Nar. banka 6.300—6.340 (6.320) Priv. agrarna banka 230.50—239.50 (231, 230). Žitni trg Novi Sad, 16. junija. Pšenica, bč. oko!. Sombor 110—121, bč. ladja Tisa 125—127, bč. ladja Bcgej 124-126, Slav. 121 — i 122, bč. in srčni. 120-122, ban. 110-122. — Oves: j bč. srem. in slav. 104—106. — Rž in ječmen ne no-! tira. — Koruza in moka neizpreni. — Fižol ne no-| tira. — Otrobi: bč. 102—104, ban. in srem. 100 do 102. — Tendenca neizpr. Promet srednji. i Sombor, 16. junija. Koruza: bč. in srem. nova gar. kval. 9S—100, bč. in srem., za julij Bezdan in Kula 101—103. — Otrobi: bč 08—101, srem. 08—100. — Rž, ječmen in fižol ne notirajo. — Vse ostalo neizpr. — Tendenca vzdržana. — Promet majhen. Kulturni obzornik " . —■— Umetniško življenje v Zagrebu Kipar Hiidoklin pred Madono, ki krasi kapelico na Slemenu. Zagreb je precej razgibano mesto — tudi v amelnisKcm življenju. Tam se meša tudi več ras ali mogoče bolje narodnosti. V pretežni večini je hrvat-sko-zagorsko-slovenski tip; in še slovenski posebej; potem srbski; židovski in madjarski. Toda duhovna trenja ponavadi niso slaba, zlasti, če so svobodna. Ali v Zagrebu nekaj ni v redu — pravega vzroka tudi jaz ne vem. Vem pa. da nam je Praga, ki je toliko delj od nas, veliko bolj notranje blizu, kot pa Zagreb. Tudi če po dolgem igrajo Cankarjevo Lepo Vido; da jc tam precej naših umetnikov; da si bistri glave tam toliko naše mladine; da se to in to in ono in ono — vse nič ne pomaga. Le poglejte zagrebško časopisje. Kaj poročajo o Ljubljani, o nas sploh! O umorih, razhojništvih, tatvinah in takih rečeh, ki se zgode Dri nas, prav radi poročajo,če Ie mogoče, še več, kot je resnica. Ali o kakem kulturnem dogodku prav malo, res, malo kedaj kaj. Na zagrebški umetniški akademiji je po vojni končalo že čez 60 naših dijakov. Letos jih ie vpisanih zopet okrog 15. Lepa spričevala tam dobivajo; profesorji priznajo, da so Slovenci pridni in talentirani dijaki. 2e od povojne sem je običaj, da dobi po vzorcu tudi tujih stičnih zavodov po 3—5 najboljših dijakov na leto štipendije za Pariz — ali beri in piši, da te štipendije še ni dobi! do danes niti en slovenski dijak! Splošno tudi tu ni preveliko soglasje med umetniškimi grupami. Vendar pa so se sedaj le toliko zedinili, da bodo zopet letos v maju (17.—30.) priredili Pomladansko izložbo v Umetniškem paviljonu. Razstave se bo udeležilo preko 40 slikarjev in kiparjev. Med drugimi: Meštrovič, Krizman, Še-nova. Tartaglia, Šulentič, Kljakovič, Mujadžič in dr. Od javnih ustanov se je lani nakupilo umetnin za 150.000 dinarjev. Na leto je v Zagrebu v vseh razstaviščih preko 30 razstav. Obiskane so dobro — v nedeljo je bilo samo dopoldne na izložbi Kathe Kollwitzove preko 200 ljudi. Vstopnina 10, dijaki 5 din. Letos jeseni bo dograjen na trgu Kralja Petra tiov razstavni paviljon, ki bo obenem spomenik kralju Petru. Ta paviljon se gradi po načrtih in pod vodstvom L Meštroviča. Za otvoritev paviljona se baje pripravlja vsejugoslovanska umetniška razstava Hrvatov, Slovencev, Srbov in Bolgarov.. Kiparja Auguštinčič in Kršinič sta letos dogradila na Sušaku spomenik kralju Aleksandru. Prav sedaj pa Auguštinovič izvršuje drugi spomenik Topliške vstaje v Nišu — spomenik bo iz brona in bo veljal en in pol milijona dinarjev. Na slikarski akademiji je letos vpisanih 75 dijakov, in to kiparjev, slikarjev in arhitektov. Kot smo že videli, je okrog 15 Slovencev. Zlasti v zadnjih letih je živelo več hrvatskih umetnikov v Parizu — sedaj so se skoro vsi vrnili. Znamenje, da je tam težko življenje. Le slikarja Uzelac (ki je lani v poletju slikal na Bledu našo kraljevsko družino) in Junek sta še ostala tam. V splošnem je res veliko zanimanje za umetnost v Zagrebu tudi med meščanstvom. Kraljevski namestnik dr. Perovič je kot ban | skoro na svojo roko pred par leti ustanovil Moderno Galerijo v prostorih Hrvatskega doma. Oa- ' terija je, dasi v zasilnih, vendar lepih prostorih In | okusno aranžirana. Tu je odmerjenega precej prostora tudi najmlajši umetnosti. Starejši mojstri so v Strossmayerjevi galeriji. Tu so od Csikoš-Sesije, Crnčiča, Meštroviča, Uzelca. Babiča — do najmlajših: Hegedušiča, Juneka, Motide in drugih. Od Slovencev so tu R. Jakopič: Šivilja, Fr. Tratnik: Me-dusa, in Fr. Pavlovec: Gorenjski kozolec. Srbi so dobro in bogato zastopani, zlasti najmlajši. Tu je tudi Bolgar G. Papagov (ena slika) in Flamec Fr. Masevrel (dve sliki). Grafike ni razstavljene. Koliko in kakšna je v zbirki, nc vem. Posebne pozornosti so resnično vredni najmlajši — zlasti: Gecan: Nagelji in cvetje z vazo; potem Hegcdušič, Auguštinčič (kipar), f Plaučič, Paraž — pravi biseri te Cialerije so pa slike Juneka obedve Lastni podobi in Andrejevič-Kuna Lastna podoba in Dekletce. Blagajnik mi je pripomnil, da je poset prav stalen in zelo zadovoljiv (vstopnina 3 din) zlasti pa, da si jo ogledujejo tujci, ki pridejo v Zagreb. Od Slovencev, ki stalno delujejo v Zagrebu kot umetniki — sta mislim, le dva in to kiparja Bramor. ki je profesor na Obrtni šoli, in Radoje Hudoklin, ki ima svoj atelje na Ilici poleg Akademije same. Zlasti Hudoklin si je pridobil že kar cel sloves, tako po Zagrebu, kot po celi deželi, kot odličen in soli; den cerkveni kipar, pozlatar, restavrater — tudi fresk in slik in sploh vsega, kar spada v cerkev. Saj tu deluje že 16 let! Opremlja že nekaj let po lastnih načrtih cerkvico na Slemenu. Delal je pri renovi-ranju in restavriranju v pogoreli baziliki v Djakovu tehnike — prepariranje platna, bizantinska tenipera, itd. Poleg tega pa še poučuje na Akademiji razne zlačenje in prepariranje okvirjev in podobno. Seveda so pri njem vedno odprta vrata našim fantom-dijakom Umetniške akademije, kjer jim je vedno na razpolago, tako z nasveti, kot z bodrilno besedo. Miha Maleš. + Gledališka kronika iz Prage. — Iv. Stodo-! a : »Bankovni dum«. Praško gledališče (Sta-I vovske divadlo) pravkar daje novo socialno igro i »Bankovni dum« (Banka), ki jo je napisal najboljši živeči slovaški dramatik Iv. Slolola. V Pragi, kako re v Bratislavi doživlja velik uspeh, kakor na odru, tako tudi od strani poslušalstva, ki nene-homa napolnjuje gledališče. Avtor obravnava socialni problem slovaške emigracije v Čikagi. Na eni strani slika brezobzirnost ameriškega veleka-pitala, na drugi strani mlado generacijo, ki sili v drugo skrajnost — v komunizem, a končno spozna zablodo in gre z realnimi pogledi na svet v življenje. Ne bilo bi napak, ko bi to aktualno dramt, videli tudi v Ljubljani. Gledal šče Vlasta Buriana igra poslednjo igro v letošnji gledališki sezoni 11 a v c I k o v o Iridejanko »F a j f k a P e t r ž e 1 a«, veseloigro iz vojaškega življenja. Odlikuje jo zdrav humor in odlična vpri-zoritev. Smetanova opera »Prodana nevest a.' je doživela 21. aprila letos svojo 1300. reprizo na praškem odru. Ob tej priliki je gledališče razpisalo Smetanov slavnostni ciklus najboljših njegovih del, ki sc bodo izvajala od 10. do 24. maja v Narod nem gledališču. Vaclav Vydra, režiser in igralec Narodnega gledališča v Pragi je slavil koncem aprila t. I 60 letnico rojstva. Njegovo ime jc dolga leta pome nilo vodilno osebnost v praškem gledališkem svetu Igral je vse velike vloge češkega in svetovnega re-nertoarja. Bil je Napoleon, Peer Gynth, Kralj Lear Jurij Podjebradski, Schylock, Don Quichot itd. Češka javnost je la jubilej slovesno proslavila. Zve z? češkoslovaških igralcev pa ga je imenovala ča čast nega člana. Popravek. V včerajšnjem članku o Chesterto* nu je bilo nekaj bistvenih tiskovnih napak: take namesto »angleškega doktorja« beri: »angelskega doktorja«; namesto: »z nefanatičnega gledišča« prav: »z metafizičnega«; namesto: »poudaril delo velikega duha-, pravilno -verskega duha«. Diuiie male napake si lahko vsak sam popravi. * gtran Q »SlOvENcC«, (fric 17. junija 19»._______Siev- 136, Ledene gore in mrzlo poletje Ledenica Evrope letošnja pomlad in zgodnje poletje sta bila nenavadno mrzla Letošnje binkošti so bile po nekaterih deželah Evrope bolj hladne kakor pa l.jiske. Ponekod je bilo lelos za 15 stopinj, drugod pa celo kar za 20 stopinj manj toplote kakor pa lanske binkošti. Meseca aprila in mairnk sta bila včasih kar zimska in precej mokra. Tako se je ponavljalo celo prve dni meseca junija. Mnogi so sc že bali, da se nam letošnje poletje zopet obeta tako zvana »poletna zima«, kakršno smo imeli leta 1923. To vse mora seveda imeti svoje vzroke, katerih pa znanost še davno ni vseh raziskala. ., Ribiški parniki, ki se vozijo po severnih delih severnega Atlantskega occaria, poročajo, da so se letos ledene gore pomaknile daleč proti jugu, ko so priplule iz severnih polarnih krajev. S tem postaja mnocjo bolj verjetna tista trditev nekaterih znanstvenikov, ki veli, da pomladansko in V soboto 17. juniia 1876. Zmaga — čegava bo? Včeraj 16. tm. bilo je 30 let, kar ie prestol sv. Petra nastopil sedanji veliki papež Pij IX., iu 21. t. m. bil je slovesno venčan. Od 13. maj-nika v 85. letu svoje starosti, sedaj že v 31. svojega najvišjega cerkvenega vladanja, od 20. septembra 1870 jetnik v Vatikanu, je 31. decembra 1870 presegel čast popeštva vsacega svojih prednikov. Božja roka se nam kaže v tej vladbi, in vsemu svetu je znan — namestnik Kristusov. Pa ga tudi čislajo po svem svetu ... Čim dalje, tim bolje spoznavamo, kako hinavska je bila liosana, za ktero so nasledovalc stiske, plenjenja, krivice, ktere so prizadevali cerkvi in njenim pravicam. Kako mnogi so se prej motili, kteri - prej zaslepljeni — sedaj vidijo sleparijo. Gotovo je pa tudi, da premodri Bog rešil bode svojo cerkev ter povrnil jej mir že tukaj na zemlji po moči svetega križa. To nam je znamenje na boj, a tudi zmage zastava. Politični pregled. Češka. Po smrti »otca« vlasti — Palač-k e g a so konservativni ali stari Čehi za voditelja izbrali si brez vsakterega pomišljevanja zeta ■negovega dr. R i e g e r j a , in so s tem javno spoznali, da v politiki svoji ostanejo verno in stanovitno na poti, na kteri so borili se dozdaj. Mladočehi so nekoliko poskušali priti do krmila, pa se jim ni pisrečilo; narod ne mara zanje. Srbskemu knezu je došlo 10. t. m. troje pisem: V prvem tirja turška vlada že zapadli tribut, ki še mi plačan, v drugem obeta, da bodo turške čete nemudoma odtegnile sc od srbske meje, v tretjem pa zahteva, naj se nastop novega sultana obhaja s 121 streli iz topov. Na pisma Srbija ni dala nobenega odgovora. Angleška se oborožuje. Londonski listi namreč pišejo, da ima odriniti oddelek 12.000 mož vojakov za suho zemljo proti Malti — za stražo. Ravno tako je ukazano vsem ladijam in mornarjem pripravljenim biti za vsak hip. Na Gibraltar je šel ukaz, da ima biti tam vedno pripravljenega živeža za 2000 mož za šest mescev. Po zadijih poročilih se pripravlja na Kitajskem državljanska vojska med kantonsko in nankinško vlado Naša slika nam kaže kitajske vojake pri manevrih, ko s čolni prestopajo široko reko. Mnogo znanstvenikov je že žrtvovalo svoje življenje v službi znanosti. V častni seznam teh je sedaj zapisano tudi ime vojvodinjc Broncas, katera je umrla v Parizu zaradi radijskih žarkov. Njena zgodba je pretresljiv zgled ženske požrtvovalnosti v zdravilstvu. Ze v zgodnji mladosti jc začela delovati v velikem laboratoriju za radijske žarke. Kmalu je zelo zaslovelo kot raziskovalka radija. Ko se je omožila z vojvodo Broncas, je svoje znanstveno delovanje nadaljevala ter na ta način pomagala stotinam bolnih siromakov. Pred kakima dvema letoma pa so se na njej opazili prvi znaki bolezni Radijski žarki so raz-jcdli kožno tkivo. Njeni sodelavci so jo nujno prosili, naj preneha s svojim delom in naj se začne sama zdraviti. Ono pa je v nekem pismu na ta prizadevanja takole odgovorila: »Rajši bi umrla, saj moramo vsi prej ali slej umreti. V radijski znanosti imam mnogo skušenj. Ko bi svoje delo opustila, bi se reklo, da sem veliko število ljudi oropala potrebne pomoči.« Vojvodinja je iznašla tudi posebno vrsto igel, katere se električno segrevajo in ki so velik napredek v zdravljenju z radijskimi žarki. Tudi druge instrumente je izpopolnila. Toda vpliv radijskih žarkov na njeno telo je bil vedno hujši. Kmalu je izgubila en prst na desni roki. Končno so ji morali desnico do zapestja odrezati. Toda bolezen se je širila višje gori čez komolec, nakar so ji morali odrezati roko pri rami. Vkljub vsemu temu pa je šc vedno opravljala svoio službo. Čeprav tako bolna iu zapisana smrti, je pa tudi v življenju pariške družbe vedno igrala vodilno vlogo ter bila nenavadno priljubljena. Njene družabne prireditve so slovele zaradi ljubeznivosti gostiteljice. Eden izmed njenih prijateljev je rekel: »Ves čas, kar smo bili na njeni veselici, smo vedeli, da bo morala kmalu umreti. Bila je živa smrt« — Lanskega novembra se je njeno zdravstveno stanje zelo poslabšalo, da jc morala leči. Toda še na smrtni postelji je dajala navodila, kako naj se vodi njen laboratorij. »Kje pa boste sedaj živeli, ko ste obe hčerki srečno oniožili?« »Moja dva zeta se baš o tem prepirata, eden hoče. da bi živela v Ljubljani, drugi pa hoče, da v Mariboru.« >Srečni ste, ker imate tako idealna zeta.< »Oh prav nič idealna nista! Ljubljančan hoče, naj živini v Mariboru, Mariborčan pa, naj kar v Ljubljani ostanem.« * »Moja žena bi rada za zajtrk le čaj, jaz pa kavo.« »O, to je pa res nerodno, za dva različno kuhati.« »Nič ni nerodno, ko pa oba pijeva zjutraj ie čaj.« • > Vidiš, Tinče, pri tistem drevesu sva se se-šla, ko sva se spoznala.« »Da, spominjam se... In tudi sedaj stoji tamkaj tak tepec.« Najbogatejši dojenček na svelu. V Londonu so krstili 3 in pol meseca starega sinčka danskega grofa Haugwilza-Rewentlowa in njegove žene. Grofica, katere dekliško ime je Barbara Huiton, bo nekoč podedovala neizmerne milijone svojega očeta Huttona, kateri na sliki stoji za grofico. zgodnje poletno vreme dobro napovedujejo ledene gore, ko iz njihovega premikanja in njihovega števila lahko sklepamo, kakšno vreme bo sledilo. Znanstveno še ni ugotovljeio, da bi ledene gore neposredno vplivale na vreme širših delov dežela. Vendar pa znanost ne zanika, da so posredne zveze med vremenom in med lemi ledenimi gorami. Kadar spomladi orjaške ledene gore plavajo proti jugu v tista morja, koder plovejo že oceanski parniki, tedaj navadno gredo na lov lovci na bele medvede. Ti potem tudi vsemu svetu brzojavljajo svarila parnikom, ki se vozijo po severnem Atlantskem oceanu. Redki so bili ljudje, ki so prišli v območje ledenih gora. Tisti pa, ki so prišli blizu ledene gore, pripovedujejo, kako nepopisno mrzel zrak. kakor dih smrti, piha od teh morskih orjakov. Morje je dolge milje naokrog pokrito z megleno kopre.no. Ta megla se razteza tako delač, kolikor daleč sega mrzli zrak in mrzla voda. Ko se pa blizu ledene gore gosta megla naenkrat umakne, tedaj ladja zagleda pred seboj ledeno pošast. Takrat ie pa na-vedrio že prepozno, da bi se ji umaknila. Le velike ribiške ladje, ki si v celih skupinah upajo na ribji lov na visoko morje, natančno opazujejo gibanje ledenih gora v območju njihovih lovišč ined škotsko in Gronlandijo. Včasih sc seveda zgodi, da večje ledene gore pridejo z morskim tokom tudi v Severno morje. Toda tukaj se naglo rastope. Gor,ki morski tok jc vzrok, da severna Evropa ni tako deležna teh ledenih gostov, kakor pa obala vzhodne Amerike, kamor včasih priplovejo do Nove Fundlandije. Vsekakor je ugotovljeno, da ledene gore ozračje močno olilade in da se pod vplivom ledenih gora tudi morska voda zelo shladi. Ribiči izpričujejo, da sc jc na morju sredi najbolj vročega poletja ozračje naenkrat močno shladilo, nakar jc prav gotovo priplula od nekod kaka ledena gora. Meja ledenih gora je na evropski strani severno od Islandije. V tistih krajih je prav za prav prava ledenica Evrope, odkoder prihaja dostikrat tako nenadna ohladitev našega ozračja na evropski celini. Kdor pozna bistvo ozračja, ve, kako celo majhen vzrok na omejenem prostoru nenavadno vpliva na razvoj vremena daleč naokrog. Zato jc verjetno, da- ledene gore marsikdaj povzročijo spremembo vremena, katero se potem razširja naprej. Pravi zimski mraz se v severnih polarnih krajih začenja šele februarja in marca, ko se pri nas ozračje že pričenja segrevati. Včasih se pa polarni zimski mraz zakasni celo do aprila in maja Takrat divjajo v krojili severnega polarnega kroga velikanski severni viharji, ki povzročajo, do udira ledeni zrak razmeroma daleč proti jugu in poganja s seboj ludi ledene gore. S tem sicer ni rečeno, da bi ledene gore naravnost povzročale v naših krajih mrzlo poletje, pač pa so ledone gore viden znak, da se nekje v ozadju nekaj važnega dogaja. Kaj je tisto dogajanje, tega s svojimi opazovalnimi sredstvi tudi moderna znanost šc ni mogla dognati, ker je v divjih morskih in ledenih pustinjah okrog polarnega kroga in višje gori premalo vremenskih opazovalnic. Posvetovanja mednarodnih polarnih znanstvenikov so dognala vsaj io, da bo treba vremenskim opazovalnicam na mrzlem severu v bodoče posvetili več pozornosti. Dvanajsti cesar Puji, iz davne dinastije kitajskih cesarjev. Baje je nje gov davni prapraded že 1. 434 pred Kristusom ustanovil nekakšno »Zvezo narodov«, ki se pa ni uspešno končala. razstavljene v Ameriki. Praznoverja je na kupe. Ne samo med preprostimi, tudi med tistimi, ki so študirali v Evropi, kajti vpliv mase prežene logiko pri posameznih. Vsepovsod so majhni berački. Otroci brez staršev, ki beračijo podnevi, ponoči polegajo za ogli. Na Kitajskem je trgovina z otroci že prepovedana. Ni pa s tem rečeno, da se to v tihem ne dogaja, zlasti z deklicami. Nekatere ostanejo potem za služkinje v hiši, kjer so — ne po lastni krivdi — zapravile mladost; druge se omože z rikša-kuliji, ostale beračijo. — V steklenih palačah posedajo izkoreninjene Kitajke. Največ jih je v Tokio in Šangaju. Mačja telesa, trma okoli ust. Tango, valček, foxtrot, rumba. Japonci skačejo pri plesu. Drugače Japonka — ganljivo se moškemu prikloni, ker jo je mati vzgojila zanj. V Aziji je časa na pretek. Tamkaj ne računajo z urami, kvečjemu z dinastijami. Prav tako streže natakar v restavraciji, nekdaj ruski general. Trudno zre na palme, posodo in sonce dostojanstveni natakar, ki se priklanja in kot pred carjem nekdaj odhaja ritenski. »Sung-hua-dži-dan« — jajca na kitajski način. Jajca, zavita v apno, ilovico, za eno leto vložena v zemljo, nato dana v promet. Kot los v zemlji preide v premog, postane jajce delikatesa. Režejo jih s svileno nitko, kovina bi pokvarila okus. Prizor iz parade v Bukarešti, ko se je podrla velika slavnostna tribuna, pod katero je obležalo mrtvih več ljudi. Slika nam kaže, kako so takoj po nesreči planili na kraj nesreče gledalci in goslje reševat ranjence in mrliče. Ženska žrtvuje življenje za znanost Dvanajsti cesar Puji Stavka rudarjev v Ameriki. V rudniku Birmingham v Alabani so začeli stavkati rudarji. Ker je bilo več nevarnih spopadov, rudarje le polagoma izpuščajo iz rovov, da bi se spopadi omejili. Ugasnil je Peking in njegova zgodovina. Cesarski vrtovi so zdaj javni nasadi. Kaj pripovedujejo stara drevesa, umetni potoki, ki tečejo po mra-mornatih tleh? In stebri dvoran? Kakor Kitajci so, ki so jim vzeli njih skrivnostni svet. Cesarski dom je zdaj vsakdanja reč. V Pekingu je prišel Puji — 1905 — na svet. Sin kraljevič Kuna, ki je bil brat cesarja Guang-hua. Ko je umrl cesarjev sin cesar Kien-feng (1907), je cesarica-vdova Tsu-hi za kitajskega cesarja proglasila triletnega Puja. Dvanajsti in zadnji cesar iz mandžurske dinastije, ki je skozi stoletja vladala Kitaj. L. 1922 je Kitajska postala republika, Puja so zaprli v palačo njegovih dedov. L. 1917 so ga spet proglasili za cesarja, kar je bil 13 dni. L. 1922 se je oženil. Upokojil je evnuhe na dvoru, osvobodil 3000 cesarskih sužnjev. Ko je general Ji-kiang podjarmil Peking (1924), so prijatelji rešili Pujevo življenje. Tri mesece je živel na japonskem poslaništvu v Pekingu kot varovanec. V dijaški obleki je pobegnil v Tientsin. L. 1931 se je podal v Mandžurijo. Mandžurija je od septembra 1931 samostojna z japonsko pomočjo. Marca 1934 je Puji zasedel prestol kot cesar Kang-doe. Azijci Ljudje, ljudje in spet ljudje. 400, 500 in več milijonov jih je. Z bornim zaslužkom preživljajo družine, plačujejo davek državi. Primitivno ilovnato ognjišče, steptana tla. Pljujejo glasno in pogosto. Zmeraj je bilo tako. Niso hudobni ti ljudje, le brezbrižni so. Naj jih vlada Hsinking, Peking, čeprav London, vseeno jim je. Vse za denar ti ljudje, ki žive iz dneva v dan. Nimamo pojma, kako revni so. Preprosti so vsi proti Japoncem iz čisto človeških vzrokov. Kaj pa Mandžur, po- reče kdo. Je za Kitajce samo napisana beseda. Ni ga. Mandžuri so Kitajci. Sodobni Kitajec Pulile kretnje, mnenj nobenih, celo čustva naravnavajo po »izobraževateljih«. Osebnih vrednot nimajo, zato poudarjajo vnanjščino. Mučnega on-dotnega stanja si pač ne moremo razlagati drugače: Ostareli so Kitajci, ki bi morali skrbeti za bodočnost dežele. Tihi in leni so uradniki, ni jim treba delati (za te skrbe Japonci), pa vseeno prejemajo denar. Toda če poterjajo od njih razmere voljo in koncentracijo? Kako naj ljubezen do tradicije vzplamti, če sami sebe ne poznajo in ne doživljajo! Odkar je Kitajska republika gre tudi z vero navzdol. Živ, viden simbol boštva je zanje bil cesar. Vera je koreninila v skupnosti. Zdaj so templji prazni, najlepše stvari iz njih so Nova cerkev v Ostrošcu ob Neretvi Namesto lesenih harah grade katoličani v Bosni in Hercegovini krasne cerkve vajo z veličastnimi zgradbami, ki so po svoji obliki in po solidnosti prave hiše božje. Posebno v zadnjih petih letih je bilo v Bosni in Hercegovini zgrajenih veliko cerkva, ker ljudstvo, čeprav siromašno, prav rado žrtvuje za vzvišeni namen. Zadnji čas se je začela akcija, da se v hercegovskem mestu Ostrošcu zgradi lepa kamenita cerkev. Os^rošac je znano središče sadjereje v gornji Hercegovini. Poleg muslimanov, ki tvorijo večino prebivalstva, živi v Ostrošcu lepo število katoličanov. Pred kakimi dvajsetimi leti je bila ustanovljena župnija, verniki pa še do danes niso imeli primerne cerkve in so se vsi obredi opravljali v borni leseni baraki. Cerkveni odbor, ki mu načeluje župnik fra D. Pušič, je preteklo teto sklenil zgraditi lepo cerkev. Kupljeno je veliko zemljišče na bregu nad železniško postajo. Načrte za novo cerkev je naredil sarajevski arhitekt PaFik. Graditi bodo začeli že prihodnji mesec. Ker so verniki župnije Ostro-žac silno siromašni, sami ne bodo zmogli vseh stroškov za novo cerkev. Zato bo cerkveni odbor pobiral darove po vsej državi. Sarajevo, 15. junija. Nekdanje stare lesene cerkvice v Bosni in Hercegovini se v zadnjih dvajsetih letih zamenja- igralec Maks Furijan se poslavlja Maribor, 17. junija. Drevi bo imel na Ljudskem odru svojo poslovilno predstavo igralec Maks Furijan. Odhaja v (>,jek k tamošnjemu banovin-skemu gledališču in pušča za seboj v Mariboru veliko vrzel. Fu-rijana bomo težko pogrešili že zaradi tega. ker je odraščal med nami, dozoreval je na deskah mariborskega Ljudskega odra in gledališča od začetni-ških neznatnih vlog do močne igralske osebnosti. Spremljali smo njegov razvoj, bili priča njegovih velikih uspehov, in sedaj nam je odkrito žal, ker nas zapušča. Veseli pa nas, ker odhaja kot dozorel umetnik, ki bo tudi drugje znal postavit' svojega moža in nam ne bo v sramoto. Maks Furijan je začel, kakor toliko slovenskih igralskih talentov, čisto od spodaj. Sam ie v kratkem razgovoru skiciral svojo gledališko karijero sledeče: »V Maribor sem prišel takoj po prevratu leta 1019 iz Slovenskih goric, da se izučim mizarskega rokodelstva. Leta 192\ sem se vpisal v dramjtsko šolo Milana Skrbinška, v kateri sem ostal do Skr-binškovega odhoda v Ljubljano. Prvič sem nastopil v Narodnem gledališču v komediji »Vzgojitelj La-novec« v vlogi šolskega sluge. Takrat me je gledališče zagrabilo z neodjenljivo silo. Igral sem potem veliko pri Ljudskem odru, prevzel sčasoma ludi režijo in deloval tudi v dijaških dramatičnih krožkih kot režiser. Ko je bil vodja drame tukajšnjega gledališča Rade Pregarc, sem se vpisal leta 1928 v njegovo dramatično šolo. od tu dalje sem redno sodeloval pri vseh večjih komadih v drami. Po Pregar-čevem odhodu v Sarajevo sem bil leta 1930 angažiran kot poklicni igralec. Pomembnejše vloge, ki sem jih igral od leta 1930: Župnik v »Kralju na Betajnovi«, župnik v »Hlapcih«, kralj v »Hamletu«, Herman v »Celjskih grofih«, »Tartune«, Dimitrij v »Karamazovih«. Alkvist v »R. U. R.«, Gilg v »Izdaji pri Novari«, Almbicliler v »Karijeri kanclista Vinciga«, Fouclie v »Siromakovem jagnjetu«. Najljubše so mi bile vloge Hermana. Almbichlerja, At-kvista. župnika v »Kralju na Betajnovi«.« . Iz Maribora odhaja morda nekoliko zagrenjen, razočaran. Nikoli ni v svoji skromnosti iskal in zahteval priznanja za svojo umetnost, pa je kljub temu naletel na nerazumevanje in ovire. Celo 7a svojo poslovilno predstavo se je moral boriti. Morda ga bodo na tujih odrih cenili pravičneje in bo deležen priznanja, ki ga zasluži Želimo mu to prav iskreno in mu obenem tudi kličemo. »Na svidenje!« Pasijonske predstave „V času obiskanja" v Šoštanju Na tisoče oči se je v teh dneh že solzilo in na tisoče src je že sočustvovalo s trpljenjem Jezusa iz Nazarela in ga iznova vzljubilo, pretreseno do duše nad prikazovanjem velikih dogodkov izza časa božjega obiskanja, ki jih tako verno in resnično doživljajo predstavljavci Gregorinovega pa-sijona »V času obiskanja« v Šoštanju. To je dogodek ki ni samo krajevnega pomena; glas o njem gre daleč preko meja Slovenije. Vsi, ki so prisostvovali tej veličastni, edinstveni drami, odhajajo prevzeti in presunjeni. polni nove ljubezni in vere v Jezusa, ki je kot božji poslanec obiskal človeka, da bi mu razodel božje kraljestvo in kako naj živi da bo srečen, a človek ga je za to ljubezen — križal. Pred očmi gledalcev se razvijajo na 20 m širokem in 12 m globokem odru dogodki, kakor bi jih gledali v tistem času ... Za ure pozabijo ljudje na stisko današnjega časa in zažive potolaženi z besedami Odrešertika: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in našli boste mir svojim dušam.« — Če je kdajkoli v zgodovini po Kristusovi siniti imelo prikazovanje Jezusovega življenja in trpljenja svoj globoki pomen, ga ima prav golovo in posebno zlasti v današnji dobi. To niso zgolj predstave, ne besede, ne pridige — to je zgled, spoznanje in očiščenje - je služba božja, je misijon. Veliko je bilo treba žrtvovanja, truda in odpovedi — toda blagoslov nad dolom ni izostal: Gledalci, ki prihajajo od vseh strani, z vlaki, avtobusi, vozovi, kolesi ali peš k predstavam, ki se vrše na gričku na Slomškovem Irgu, pod milim nebom, poleg farne cerkve — se vračajo od obiska predslav drugačni. Velika ideja — ki si jo je stavila župnija sv. Mihaela v Šoštanju, z. gosp. župnikom Pavlom Griloni na čelu, z vsestransko pomočjo in ljubeznijo režiserja gosp. Ivana Theurschulia, sodnika gosp. Andreja Levstika, gosp. kaplana Ivana Zli-earja, predsednika gosp. Ivana Meleta in vseh 180 sodelujočih, ki so prihajali skozi 2 meseca k vajam, od svojega dnevnega dela, po 2 uri daleč — je v polno zajelo Jezusovo željo in naročilo: »Da pojdete in obrodile sad.« — To jo poslanstvo in poveličanje Jezusovega križa, ki stoji na današnji Golgoti človeštva v opomin in rešitev. Na večer pred prvo predstavo 6. junija, so zagoreli po vseh okoliških hribih lepega Šoštanja kresovi in zvonovi vseh cerkva in cerkvic po gričkih naokoli, so se združili v veličastno pesem farnega zvona, ki vabi "ljudstvo k obiskanju Gospodovega spomina. Med posameznimi postajami pojo gledalci pesmi, ki spremljajo dogodke na odru, kar še bolj poveličuje skupnost. Naslednja uprizoritev >V času obiskanja« bo v nedeljo 21. junija, pri kateri bo gostoval v vlogi Jezusa pisatelj pasijona gosp. Edvard Gregorin, član drame Narodnenga gledališča v Ljubljani. Začetek ob 8 zvečer. K tem pomembnim in umetniško tako lepim predstavam vljudno vabimo. Celie 0 Apologeiični odsek DMK ima drevi sestanek. Na dnevnem redu je predavanje: »Naše zdravje« — nadaljevanje. •0- Seja upravnega odbora SK jugoslavije bo drevi ob 6 v klubovi sobi v Domu. Prosimo vse odbornike, da se seje točno iti zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu jc razgovor o lahko-atletskem igrišču 0 40 »C pri Sv. Jo slu. Včeraj ziutraj ie bilo pri Sv Joštu na soncu 40 stop. C. & S celjskega trga. Včeraj so se pojavile na celjskem trgu prve hruške, ki so jih prodajali kg po Din 6. Češnje so liter po 3 Din, oziroma I kg 4 do 8 Din. Vrtne jagode so po 4 Din kg. Vrtnih jagod, bo kmalu zmanjkalo, mogoče jih bo dobiti samo še nekaj dni. Včeraj jih je bilo na trgu 70 košar, vse iz Galicije in okolice. Zgodnjo zelje je po 4 Din, ohrovt 4 Din, karfijola 10 Din, špar-geljni 12 Din, koleraba 3 Din 1 kg. I*rvi paradižniki. katerih jc bilo pa tudi zelo malo, so po 14 D111 1 kg. Stročji grah 3 do 4 Din, stročji fi/.ol 4 do 5 Din, zgodnji krompir 3 do 4 Din, pozen krompir 1 Din kg, jurčki 50 do 1 Din komad. Končno se je pocenil tudi sladkor za 50 para in stane sedaj v kockah 15,50 Din, kg sipa pa 10 Din. & Dve izpred ccljskega sodišča. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 26-lctni kočar Drev Jože iz Loma pri Šoštanju. Drev je bil obtožen, da je dne 3. maja svojega svaka Jožeta Globočnika v 1 opolščici obdeloval z odprtim nožem in mu za dal več težkih ran. Zaradi tega jc bil Drev obsojen na 1 leto strogega zapora. — 25-letni hlapec Bra-čnn Jože iz Kozjega je dne 3. maja Marlina Gnusa obdelal s planko po glavi, desnem ramenu in desni strani prs, ter mu zlomil lobanjsko bazo. Gnus je bil prepeljan nezavesten v celjsko bolnišnico. Bra-čun je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora. CELJSKO GLEDALIŠČE Celrtok, dno 18. junija: Vorneull-ova *Sestriina L: I'ar- Varšavet. Sinčeldk ob 'JO. Gostovanje ljubljansko dramo. Radio Programi Radio Ljubljana t Sreda, 17. junija: 12.00 Zvoki n. Balkana (iplo^če1 12.4.) Vremonska napoved, poročil« 13.011 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 1.1.16 Vso uteirofe, kar kdo hoče (pioSče ik> željah) 14.00 Vremensko porodilo, boraii tečaji 10.00 Napoved časa, vremenska na,povod, poročila, oh.iavn sporeda, obvestila 10..10 Nacionalna ura: Na*š najboljši pripovednik iu m.monapksec Bora Stamkovlč — ob fi Olelnicl (Sinifin Kondič 17. Belgrada) 10.50 Mrav IjiniMik Potepinček (zvočna sliika v/. nirjivljUrji) — Izvajajo (Mami radijske Igralsko družine 20.30 PTodnikoiJa ffoj-enceiv državnega komservalorija v pa-oslavo 10 letnice lKKlržavUenja konservatorija 22.00 Napovod časa, vremenska naipoved .poročila, objava s«>oroda 2G.U> Glasbene sliike (Radijski orkester). Drugi programi t SREDA. 17. junija. Helgrad 1: 19.50 Naroduc pesmi 20.20 Miillorjeva komedija Gumb« 21.00 Prime« i7. Ljubljane 22.00 Prenos ir. kavarne — Belnrait II: I4.0II MiLrinovačevo predavanje »Poletje v jugoslovanskih planinah - Zagreb: 20..HI Prenos i/, Ljubljane 22.15 Narodno pesmi — Dunaj: 20.05 Mednarodno pevske tekme 32.10 Radijski orkester 2.1.45 Dunajska glasba — Budimpešta: 20.00 Madilarske tal cigansko pesmi 21.20 Madjar-ske uverture 2.1.00 ,Ia/,7. — Trsl-Milan: 17.15 Komorna (rlasba 20.,lo I'ronow i7, Rima 22.45 Plesna gla*ba — llim-Barl: 17.15 Pest.ra glasba 20.35 Simfonični koncert 22.00 Orgle 22.45 Plesna glasba — Praga: 111.45 Offenlmchova komična opora Lepa Holonn- 21.00 Orkestralni in vokalni koncert. 22.15 Plofičc — Varšava: 20.00 Ploftfc 21.00 Chopinov« siklad.bo 21.,10 Vokalni koneerl 22.15 Komorna glasba 22.45 Plesna glasba — C.vj Nemčija: 20.15 Ura mlade generacijo — Berlin: 20.45 Sen Metne noči — Hamburg: 20.45 Narodne pesmi severnjakov 21.10 Od-lonvki i7, Prodane neveste* — Kiilu: 20.45 Večer na vasi. Spet t Zmagovalci na poti v domovino Maribor, 16. junija. Kakor se jc vedelo, so potovali naši odlični reprezentantje danes zjutraj z Dunaja in so prišli v Maribor 7. dunajskim brzovlakom ob 13.34. Ma-riboreki športniki so zagrebške športne prijatelje v slavnostnem sprejemu pozdravili na mariborskem kolodvoru. Ves sprejem ie organiziral mariborski Touring klub s svojim predsednikom Loosom. Poleg precejšnje množice ljudi ie bilo na kolodvoru tudi precej odličnih predstavnikov, tako komandant mesta Maribora, polkovnik Milenkovič z oficirji, sreski načelnik g. Ajlec in še drugi. Komisar obmejne policije je uredil vse potrebno, da so bile obmejne formalnosti brez kakih sitnosti urejene, Na kolodvoru pa je bil improviziran majhen buffet s sendviči in šampanjcem. Izkazale so se mariborske dame, ki so prinesle s seboj obilo cvetja. Komaj je vlak prišel na kolodvor, je vojaška godba zaigrala državno himno in tisoče navdušenih mariborskih športnikov je pozdravljalo »mušketirje« belega športa. Naši reprezentanti so bili sprva začudeni nad sprejemom, ker ga ni nihče pričakoval. Šele potem so videli, da je vse to pripravljeno za nje. Mariborski športniki so hoteli videti vsakega tekmovalca in kričali: »Kje jc Pal-lada in Kukuljevič in drugi?« Šele potem je pojasnil Mitič, da je Pallada utrujen in da spi, Kukuljevič pa da je odpotoval v Anglijo v Wimbledon. Medtem pa so že vsi igralci izstopili iz vagonov in se znašli na kolodvoru, kjer so jih mariborske dame zasule s cvetjem. Vsi naši zastopniki so v Mariboru slari znanci in so že večkrat nastopali v Mariboru. Predisednik Touring kluba g. Loos je imel krasen pozdravni nagovor, v katerem je čestital našim tekmovalcem in podčrtal velike uspehe, ki so jih do sedaj dosegli s Čehoslovaki, Francozi in končno še z Avstrijoi. Vsem trem igralcem je dal vsakemu šopek cvctja, četrti šopek pa je dal inž. Malančecu, ki je vodja naše ekipe in ki naj ga da Kukuljeviču. Na vse strani so padala vprašanja, kako je bilo tu, kako v Parizu, kako se počutijo. Igralci so komaj odgovarjali na vsa ta vprašanja. Seveda je bilo ludi polno vprašanj, kako se bodo naši tekmovalci držali napram Nemčiji, ki je precejšen kandidat za letošnjega prvaka v Daviš cupu. Igralci so priznavali, da je Nemčija prav gotovo s svojimi zastopniki najmočnejši prolivnik, ki so ga imeli dosedaj, ampak, da vendar upajo, da jih ne bodo premagali tako, kakor so Irce. V prijetnem razgovoru je prehitro potekel čas in naši mušketirji so morali iti na vlak, ki jih je potegnil proti Zagrebu. m — kratka proga? Olimpijske igre v Los Angeles-u so stara nazi-ranja temeljito pomedle. Trditev, odnosno pouk. da je 400 m proga nekako na sredi med šprintom in 800 m progo je po krasni borbi med obema Ame-rikancema Carr-oin in Easiinan-0111 za nami. Po izkušnjah zadnjih olimpijskih iger vemo, da pripada 400 m proga v kategorijo šprintov. Brez omejitve celo se lahko lo trdi. Ta tek je edini, ki ne dopušča nobene taktike več, lo je tek, ko gre za bili ali ne biti od starta do cilja. 400 m proga je na meji šprinta. Ali je to v resnici meja? Ali morda ne bi mogli v istem tempu vzdržati 500 m ali morda še malo več? Ali niso pri olimpijadah padali rekordi in ali se nismo 1110 rali v tem pogledu sprijazniti vedno z novim stanjem? Ali bi si mogli pred vojno misliti, da bo pretekel človek 800 m v 1:50? Ali nam ni Anglež Hompson v Los Angelesu pokazal kako se to napravi? On je šel celo pred lo znamko in je moral v začetnem tempu vsakih 100 111 preteči v 13.7 sekundah, da je mogel doseči svoj fenomalni svetovni ! rekord v času 1:40,8. In (a jjovprečnost na 100 m ČSR : Jugoslavija Prvi dan lahkoatletshega dvoboja 50 : 34 Štirje novi rekordi — 2 češka, 2 jugoslovanska. Skupno celo osem rekordov. Praga. 14. junija. Današnji drugi dan tekmovanja naše reprezentance je prinesel ponovna velika presenečenja. K včerajšnjim 4 novim rekordom — 2 češkim in 2 našim, so se danes pridružili še po 1 češki in celo trije novi jugoslovanski rekordi. Tako so jio-želi Jugoslovani 5 in Cehi 3 rekorde in sicer: Krevs Ive na 1500 m od dosedanjih 7:11 (Tu-čan, 1932) na 7 : 07.9 ter na 5 km svojega lastnega 15 : 45 na 15 : 42.9 dalje Aloksa Kovačevič kroglo na polnih 15 m. ing. Stepišnik v kladivu od 4899 preko 49 ni (4917) ler štafeta 4400 od 3 : 29.2 na 3 : 28.6. je- torej tempo šprinterja ali mu sliči vsaj toliko, da se meja med obema krafkima sprintoma (100 in in 200, m) ler 800 m progo vedno bolj zabriše. Na la način je lek na 400 m, ki leži vmes, takorekoč padel kot zrelo jabolko. Ce bo šlo to stopnjevanje naprej — in kakor izgleda šlo bo — potem je samo še vprašanje časa. kdaj se bo našel tekač, ki bo 800 ni progo pretekel v času, ki bo dal |»vprečnos( na 100 m v 13 i sekundah. Svetovni rekord bi se tedaj glasil 1:44. Neverjetni čas, kaj ne? In fantastičen obenem, j In vendar ne. Morda je bližji kakor si mislimo. Kako smo se nekoč smejali Amerikancu Lighbody, ki se je lela 1004 pri teku na 800 m prvikrat po-služil nizkega slarta. Ali ne tiči (u notri slutnja, ali bolje rečeno predslutnja, da bo nekoč prišel čas, ko borno radi ali neradi 800 m progo uvrstili v kategorijo tekov na kratke proge? Konkurenca bo vedno hujša in to tembolj, ker tudi majhni narodi uspešno prodirajo v ospredje. Morda bomo že v Berlinu, pri XI. olimpijskih igrali priča, ko se bo teklo — ali se bo moralo teči — 800 in v času 1:44. O točkah prvega dne bi podrobneje omenili to, da je po oficielneni začetku, ki ste se ga udeležili obe moštvi in pozdravih g. Choteborskega in g. Megušarja za ČAAa in JLAS takoj pričelo tekmovanje v teku nn 111) m zapreke, ki so bilo skoro najslabša točka, četudi smo 7.11 uvod pričakovali več. Delili smo sicer ločke 5 : 5 vendar je celo uspeh zmagovalca Juranke (ČSR) z 16.1 za tako važno mednarodno tekmovanje preskromen. Naša Hanželič in Erlih sla malo zatajila — posebno zadnji. Dva starta slu bila pogrošna in je Juranka nervozno prehiteval in colo pri končnem startu ušel. Točke so še štele 4. 3, 2, 1 za prvo, drugo, tretje in četrto mesto, štafete dvojno. Na 10(1 111 je zmagal naš Bauer z 11.2. To je bila tudi edina zmaga Jugoslavije na prvi dan tekmovanja. Hauč (ČSR) je bil drugi, Dremil pa tretji. Točke smo si razdelili 7 : 6 za nas in smo po tej točki vodili z 11 : 9, toda že pri 15110 111 smo kljub odličnemu uspehu Krevsa. ki je bil kljub novemu rekordu z 4 : 07.9 drugi zaostali zn Čehi jkj točkah in smo izenačili stanje na 15 : 15. Tu je zmagal Košek z 4 : 06.5, Iretji je bil Kratky ČSR. Hručan je z 4 : 19.1 zasedel 4. mesto je pa Krevsu taktično močno koristil k doseženemu uspelu s pravilno podporo in menjavanjem pri prehajanju vodilnih Čehov. V krogli je bivši svetovni rekorder Čeh Dou-da z 15 : 49 sicer prekosil Alekso Kovačeviču, ki je z 15 m postavil nov jugoslovanski rekord in je v splošnem metal bolj sigurno in solidno. Douda jo imel vsega dva meta veljavna in je bil precej nervozen. Njegov uspeh so razumljivo pozdravili z velikim vesoljem ker je njegova zvezdni že pričela malo bledeti. Po tej lučki smo zaostali za 2 ločki za Cehi, ki so prišli v vodstvo in ga obdržali do komu. Tretji je bil v krogli Vitek 1451, Četrti dr. Nnrančič M13. Na 100 m se je od naših odlično plasiral Ga-hršok, ki je, četudi na tretjem mestu 1. 51.5 dosegel svoj najboljši uspeli. Zmagal je Knenickv z 49.8, liOrenz kot drugi ima 51.4. a Nikhuzi male!' slabše od Gabrška 51.6. Oba sla tekla zelo le|x> vendar proti odličnima Čehoma nista mogla več doseči. Oh palici so doživeli Cehi prijetno presene; čenje. Dosedanjega rekorderja dr. Korejsa, ki jo sicer tudi tekmoval in dosegel 370 je premočno prehitel v njegovem rekordu -101 za cel centimeter novi in še mladi konkurent Klasek. Naš Neti Zupančič je rešil »čast domovine • r. 350 — zanj 01I-ličnol za Bakora dobro nadomestilo. Odjiovedal je dr. Buratovič, ki je ostal na 320. Ker se je ranil na nogi in tudi pri daljini ni mogel doseči več od 372 in še to v zadnjem skoku, vse ostale pa je skoro vse čez 7 111 prestopil. Vsplošnem so se naši razen nekaterih zelo dobro borili in smo z uspehi |>rvega dne lahko zadovoljni. Defilacija katoliških telovadcev in športnikov na Dunaju. (Spredaj Francozi) Švica pri vaji na krogih Veliko krožno medklubsko cestno dirko razpisuje Kolesarska sekcija ZSK tHermcs«, Ljubljana 7. 7,11 .luniorsko in glavno skupino na progi: Zg. Šiška s startom in ciljem pred restavracijo Carman. Proga ki je dolga S km, prevozijo jiinlorjl 5 krat (40 km), prvn-r.lOTOdni dirkači pa 12 krat (!M km) in so za to razpisane sledečo nagrado: .luniniji: 1., 2., 1. in 4. praktično nagrado, 5. sponi, diploma, 0. in 7. snom. kolajno. (Ilavua skupina: 1. dirkalno kolo Diamant«, 2. dva lubolarja, .1. on lubolar, 4. prakl. darilo, 5. sporn. plaketo, 6. in 7. sponi, kolajne. llirkn se vrfii v vsakem vremenu. Navodila ki so jih morajo dirkači nlrogo držat,1: T. Pravico stnrtn.li ima vsak dirkač, ki poseduje pra vilno izdano legitimacijo kolesar. Zvezo kraljevine ,,ln goslaivije 7,a leto 193ti. II. Vsak dirkač vo/,1 lin lustni odgovornost in se mora strogo ravnati pn cosl.no-poli-oijskih predpisih. III. Kolesa morajo bi M 7. ozirom on novarno progo opremljena s sigurnimi zavorami (na sprednjem in zadnjem kolesu), bnv, katerih bo dirkaču start -/.abranjoin. IV. Dirkač, ki se v tel™ dirke količkaj i>osln?i vodstva kako tretje osebe (iifljsibo motorista. avtomobilistn ali koletsn.rjal razen sokoivkuronl-a, Ivi takoj diskvalificiran. V. Eventuelni protest.1 sc mo rajo vložiti pol tire po končni dirki (z.a vsako skupino loč ono) /. vlogo Din 25. priredit veni komisiji, katern se v primeru, da pritožnik dokaže upravičenost svoje pri tožbo, vrne, siee.r pa la znesek priipade v korist prire ditolja. VI. Vpisnina k dirki jo določen« na Din 5. .'. garancijo na hrbtne številke so poleg vpisnine pobere So Din 10, ki se pa po oddaji številke tKivrne. VI j. Dirkači se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro prod prlčotkom dirke. VIII. Vsmk dirkač «0 mora odredbam prireditvene komisije imkorili, nasprotno pa so Iv. k i ji iči od tekmovanja in proda v na dalini postopek. Vse razpisane nagrade sc razdelijo na družabni zabavi, ki bo po končani!) dirkah v Gurmanov! restavraciji. * Kolesarska poriivcza Ljubljana iinn .jutri, v vr tntiik, ob '20 svojo sinjo pri Amoriknncii. Kit ,jt4 sptut*! dneva važen posebno tflfvi^ pivlstojpfe mcilklnbuki dirk« v Zgornji ŠiSki in šc vcV- aktualnih vprašanj, odborniki t>o7.i v njo. da -<» to<"iii. stSK Primorje - lahkoatlfitska srhcija. OjHi/^r.ln se vso aktivno Nansf.vo, da sc roti u i triMiingi p

l