OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 21,1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 56
Vsakih 18 sekund zgodi zločin
^ASHINGTON, 20. marca., ""ektor PBI j. Edgar Hoover I® objavil poročilo, na osnovi v je razvidno, da se je vilo zločinov v Zedinjenih dr-vah v letu 1949 zvišalo za °'^totkov nad raven v letu X.. I. Soglasno s Hooverjevim
poročil,
zločin
om se v deželi zgodi kak
število
Vsakih 18 sekund.
zločinov se je zvišalo
za 8.5 odstotkov, estih pa za 4.2 odstotka nad v letu 1948.
^Najštevilnejši zločini so: vlo-
stotr	Več kot 31 od-
ri « T ^""Gtiranih oseb so sta-25 let.
^ 763^^° je lani bilo storjenih 'fot mesnih zločinov. Več o^gt i.. °^^totkov moških in 45 Žg jf aretiranih žensk so w svoje rekorde in odtise p"" v arhivah FBI.
je lani vsak dan 293	1,100 vlomov,
2,800^^'"?^ ali pa napadov, demi, tatvin in 440 ukra-
Ml
s	zločini so jglasno
Veg	igrali važno vlogo,
tožejji^^ odstotkov oseb ob-Vej.jj zaradi vlomov, pone-
tov	tatvin, tatvin av-
let.'	itd. je starih pod 21
BELGIJSKI SOCIALISTI SE S STAVKAMI UPIRAJO LEOPOLDU
BRUSELJ, 20. marca—Socialistični akcijski odbor je danes glasoval, da se za jutri okliče protestno stavko proti vrnitvi kralja Leopolda, katerega bi katoličani želeli ponovno spraviti na prestol.
Po nedavnem plebiscitu, na katerem je Leopold dobil pičlo večino, so se v Belgiji začele širiti protestne stavke proti kralju.
Današnji sklep akcijskega odbora Socialistične stranke je v zvezi z izjavo predstavnika najmočnejše belgijske Socialno krščanske (katoliške) stranke, da bo kralj Leopold pripeljan iz be-"
gunstva v Švici in ponovno postavljen na prestol.
Kralj Leopold je živel v begunstvu že od osvoboditve Belgije. Njemu zamerijo, ker se je podal Hitlerju brez vsakega odpora in predhodnega sporazuma z zavezniki, kar je pahnilo angleške in francoske sile v zelo neroden položaj na zapadni fronti.
GUBICEVA AMBASADI
^ini^	18. marca. —
le	države so danes vrni
ambasadi ček, a' to jg *^>000. Omenjeno vso •"oštvo ^ ^®^da položila kot po-
Socialisti zahtevajo, da mora Leopold abdicirati, čeprav je na plebiscitu dobil okrog 57 odstotkov glasov. Zagrozili so, da bodo priredili vrsto protestnih stavk. Na stavki se že nahaja 11,000
pristaniških delavcev, tako da je veliko belgijsko pristanišče Antwerp popolnoma paralizirano. Nove stavke pa so bile oklicane za jutri v Bruselju in južni Belgiji-
že preteklo soboto je v Belgiji stavkalo nad 100,000 delavcev, med njimi 20,000 delavcev vposlenih v bruseljskih plavžih.
PREDSEDNICE NE BO, PRAVI MRS. ROOSEVELT
NEW YORK, 20. marca. — Mrs. Eleanor Roosevelt je včeraj na svoji tedenski televizijski oddaji izjavila, da ne veruje v možnost, da bi Zedinjene države imele predsednico.
Ko jo je senator Smith, ki je nastopil kot gost, vprašal, če bi kandidirala za predsednico, ^ko bi ji bila ponujena nominacija na konvenciji, je Mrs. Roosevelt odgovorila:
"Ne, ne verujem, da bi katera koli konvencija ponudila nominacijo kakšni ženski."
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
LVo 2« , . -
la j: , °"Sojenega sovjetske-^'^ata Valentina Gubi-V ponedeljek odpo-
Sovjetsko zvezo.
tovai'
Uplenili
ZALOGE
19. marca
Postajg^^.^ ^ojifiunistična radio bile '^anes naznanila, da ^oge	ameriške za-
^ajaie ^i^Sa, ki so se na-^^Saju. Soglasno z na-\iene r...' te zaloge razde-
Kot ,	Kitajcerti.
^^jske^if	načelnik š;
ice?a ----- "av^cii.irv san-
Za el{	ameriške Upra-
^ v sodelovanje so jale l%di8čih „ ______________
okr,
North Chicago, 111.—V bolnišnici sv. Terezije je umrla rojakinja Mrs. Katherine Hladnik, ■	Tv icc. Mrs. Hladnik je bi-
la ena prvotnih slovenskih našel jenk v tem kraju in lastnica trgovine Hladnik's Dry Goods store. V North Chicagi je živela od leta 1899. Prišla je iz Slovenije, kjer je bila rojena 25. novembra *1879. Med drugim je spadala h KSKJ. Zapušča štiri sinove: John Hladnik pri policijskem oddelku v North Chicagi, Frank in James Hladnik pa Waukeganu. Dalje zapušča hčeri Miss Antonette in Miss Mary Hladnik, obe doma, in dva pravnuka. V Chicagi zapušča brata Lawrence Korenchan, v Berwynu, 111., brata Jacob Korenchan, v North Chicagi pa sestro Jennie Brenchek.
b,
zalo^^^^^ v šangaju naha-Detrnioio vredne

^0. J'" cenijo na $15,000,-
KITAJSKEM VOHUNI
jf^ka X 20. marca. — Sov-
1'ass" i«^T^^^ska agencija
f'^Shaia *^G8v poročilu iz
t ."^atoiirim ^ / oiisionarji na Ki-
Ukvarjajo z t
sodeluje jo

%	z vohun-
sodelujejo z an-v b "vohunskim cen-iCongru."
katoliški mi-^ohun	"anglo-ameri-
je važno pomoč" in jo k?	zabičalo.
^3sko ^^"0 ne zapusti-
odbor
20. marca, iar?® je	zunanje
sniSal =% mi"-
Jii	^soto, ki je bil;
Vgj^fopi ^ pomoč zapad % %%(rta °^viru Marshallo Nlag^ leto 1951. Vla-%1 pri^ $2.950,000,000 republikam. Vorysa je 'OOo, ■ znižana na $1,590,-
Joliet, Dl. — Dne 20. februarja je umrl Joseph Muren st., stkr 79 let, doma iz Trebnjega, Dolenjsko, v Ameriki čez 50 let. Zapušča štiri sinove, pet hčera, 15 vnukov in brata Louisa.
—Mr. John L. Jevitz ml. je bil imenovan za Chief Deputy of Will County. On bo zavzel mesto pokojnega Wm. Barrow-man, ki je bU kandidat v prihodnjih volitvah za šerifa, pa je nenadno podlegel za srčno kapjo. Bilo je več prosilcev za izpraznjeni urad, toda Sheriff Kirincich je smatral, Mr. Jevit-za za najbolj sposobnega. Do-sedaj je bil John uposlen kot deputy v uradu, kjer je imel v oskrbi vse knjige in korespondenco.
—Umrla je Mrs. Mary Ger desch in sicer v Smith Nursing Home. Zapušča sestro Mrs. John Jevitz Sr., ter več neča kov in nečakinj.
Albia, Iowa. — Dne 7. marca je naglo umrl Frank Krištof, ki je prejšnji dan še delal. Star je bil 71' let, doma iz Št. Vida, član SNPJ. Pred več leti je živel v Conemaughu, Pa. Zapušča ženo, ki je tajnica društva.
Washoe, Mont.—Dne 26. februarja je za srčno boleznijo naglo umrl Vincenc Cerosh,
Dolenjsko, v Ameriki od leta 1909, član SNPJ. Zapušča brata Joeva v Brodericku, Cal.
Trauni^, Mich. — Tukaj je umrl John Knaus, star 71 let, v Ameriki od 1902. Bil je ustanovni član društva Tabor št. 387 SNPJ, leta 1919. Doma je bil s Hriba pri Loškem potoku, podomače Mesarjev. Tukaj zapušča ženo, dva sina, sedem hčera in tri brate, v starem kraju pa sestro.
Sheboygan, Wis. — Naglo je umrl Konstantin Mlinar, star 62 let, doma iz Ljubnega, Štajersko, v Ameriki okrog 45 let, vSheboyganu okrog 30 let, član JPZS — SNPJ je pustil v krizi. Tukaj zapušča ženo, dve poročeni hčeri in sina v starem kraju pa dve sestri. — Mary Prime se nahaja v bolnišnici Memorial. V isti bolnišnici je prestala težko operacijo Ivanka Nagode.
—Mlada Mae Jelene, hčerka blagajnika dr. št. 344 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Memorial, kjer je prestala operacijo na slepiču.
Cudahy, Wis. — Dne 1. marca je umrla Mary Šeligo, dekliško ime Adlovic, stara 67 let, doma iz Vasi 2apuže-Šturje pri Ajdovščini. Primorsko, v Ameriki od 1906. Prišla je v Indianapolis, Ind., kjer se je poročila s Tonetom Šeligom, s katerim sta par let imela gostilno, potem pa se preselila v Milwaukee in pozneje v Cudahy, kjer je mož umrl leta 1932. Tukaj zapušča tri hčere in sestro Viktorijo Gasvodo, v Califomiji sina, v starem kraju pa sestro.
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se zdravi Louis Anich iz Virginije, član ABZ.
—V isti bolnišnici se zdravi John W. Barber. — Istotam je dobro prestal operacijo John Zbachnik iz Elyja, član SNPJ in ABZ.
Sacramento, CaJ. — Po doljši bolezni je umrl Anton Kukman. član SNPJi star ^okrog 55 let. Bil je pokopan 7. marca z vojaškimi častmi kot vojni vete-
Hux in njegova 2 tovariša priznali vlom v posojilnico
John Wesley Hux in njegova dva tovariša Richard S. Chamberlain in Robert C. Andross, so včeraj priznali krivdo v zvezi z vlomom v Superior Savings & Loan Association. Vkupno so 11. januarja oropali posojilnico za $34,000.
Vsi trije vlomilci so soočeni z najvišjo kaznijo dosmrtnega zapora.
Hux je bil očividno dobro razpoložen, ko so ga pripeljali pred Common Pleas sodnika Arthur ja H. Day a. Toda njegova dva tovariša sta bila zelo nerazpoložena in potrta.
Možno je, da sta Chamberlain in Andross huda na Huxa, ki je edini od trojice vsaj nekaj časa užival v sončni Floridi. Prvo dvojico je policija aretirala že drugi dan, medtem ko je bil Hux ulovljen šele 1. marca, ko je od oropane .vsote že potrošil $22,-000. Ko so ga aretirali, je Hux izjavil, da je denar potrošil na konjskih dirkah, v nočnih lokalih in za ženske.
Tudi če bi sodnija bila milostna napram vlomilcem, jih čaka najnižja kazen 20 let zapora.
Odvetnik Huxa Edward C. Stanton je izjavil, da njegov kli-jent "upa," da bo "vrnil" denar, ki ga je potrošil v Floridi.
Gubičev zapustil Zedinjene države
NEW YORK, 20. marca—Sovjetski inženir Valentin Gubičev, ki je bil zaradi vohunstva obsojen na 15 let ječe, je danes v spremstvu svoje žene zapustil Zedinjene države.
Ameriški detektivi so obsojenega sovjetskega državljana spremili na poljsko ladjo "Ba-tory."
Gubičevu je bila ponujena svoboda, pod pogojem da zapusti Zedinjene države in se nikoli več ne vrne. Po daljšem obotavljanju je to ponudbo sprejel. Prvotno se je hotel s prizivom zo-perstaviti obsodbi.
Pred odhodom je Gubičev zaželel vse najboljše bivši vladni uradnici Judith Coplon, ki je skupaj z njim bila obsojena na 15 let ječe, toda je vložila priziv proti obsodbi in se pod varu-štvom nahaja na svobodi.
Sovjetskega inženirja so pripeljali na ladjo vklenjenega. Bil je očividno dobro razpoložen, ko ga je na ladji objela njegova žena, ki je izjavila, da je zelo srečna, ker skupaj s svojimi možem potuje v Sovjetsko zvezo.
Gubičev se je bril norca iz carinskih uradnikov, ki so pregledovali njegovo prtljago. Med ostaliin je imel tudi ameriški televizijski aparat in ko so cari-narji v čudu vprašali, če imajo tudi v Rusiji televizijske oddaje, je Gubičev odgovoril;
"Seveda, saj so Rusi izumili televizijo!"
Državni tajnik Acheson bo ostal na svojem položaju, pravi Truman
Domače vesti
Pozdravi
Pozdrave iz St. Petersburg, Fla., pošiljata Mr. in Mrs. Matt Beros, lastnika Beros Studio, ,6116 St. Clair Ave., ki sta se podala na par-tedenski oddih v solnčno Florido. Spotoma sta se ustavila v New Orleans, kjer pišeta, da sta se prav dobro zabavala v krogu sorodnikov in prijateljev, s katerimi se niso vodeli že nad 37 let.
Mr. in Mrs. Stanley in Mary Pluth pozdravljata vse svoje znance in prijatelje. Nahajata se, na počitnicah v topli Floridi, kjer se dobro zabavata. Stanley je tajnik Slov. društvenega doma na Recher Ave., njegova žena Mary, rojena Vidmar, je pa upbslena v posojilnici St. Clair Savings and Loan Co.
star 67 let, doma od Krškega, ran
POLJSKA CERKEV IZGUBILA VELBPOSESTVA
VARŠAVA, 20. marca—Poljski parlament je danes soglasno odobril zakon, na osnovi katerega so podržavljena ogromna ve-leposestva rimsko-katoliške cerkve. Računa se, da bo katoliška cerkev izgubila okrog 700 štiri-jaških milj zemlje z vsemi poslopji, shrambami in hlevi.
Pozdrave iz New Smyrna Beach, Fla., kamor so se podale na enomesečne počitnice, pošiljajo Mrs. John Kapel in hčerka Marion Slejko ter Mrs. Max Urankar. Pišejo, da so obiskale veliko naših rojakov v Samsuli, kjer je prav lepo in toplo, ter da upajo, da se bo tudi tu v Clevelandu ogrelo do takrat, ko se vrnejo.
Pri CTS bo odšlo vi j enih okrog 100 uposlencev
The Cleveland Transit Sistem bo odslovil od 75 do 100 svojih uposlencev. Računa se, da si bo CTS s tem prihranil okrog 250 tisoč dolarjev.
Angleži zagovarjajo kitajske komuniste
LAKE SUCCESS, 20. marca -Danes je bilo naznanjeno, da so poskusi Angležov v prid kitajskim komunistom propadli, ko so tri države, članice Varnostnega sveta Združenih narodov, odklonile, da bi podprle predlog, na osnovi katerega bi se iz organizacije izobčilo nacionalistične delegate in jih zamenjalo s komunističnimi.
Neki predstavnik angleške delegacije je izjavil, da je angleški delegat Sir Terence Shone imel sestanke z delegati Cube, Egipta in Ekvadorja, ki pa so ga obvestili, da bodo še vnaprej podpirali nacionaliste.
Sovjetska zveza in štiri vzhod-no-evropske države so začele bojkotirati seje Varnostnega sveta, ker Kitajsko še vedno zastopa nacionalistični delegat.
Anglija ima diplomatične od-nošaje s komunistično vlado Kitajske. Zunanji minister Emest Bevin je dal navodila angleškim delegatom, naj pri organizaciji Združenih narodov podpirajo komuniste.
Za zamenjavo delegatov se je zavzemal tudi glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie, ki je opozoril, da nova komunistična vlada kontrolira celo Kitajsko in zastopa 460,000,000 Kitajcev. Po mnenju Liea so komunisti upravičeni, da zamenjajo nacionalistične delegate čiangkajšeka.
Zamenjavi delegatov pa se medtem zoperstavljajo Zedinjene države.
KEY WEST, Fla., 20. marca—Predsednik Truman je danes brezpogojno podprl državnega tajnika Deana Ache-sona z izjavo, da občudovalno dobro vrši svoje delo in da bo ostal na svojem položaju.
Truman je izjavo podal v zvezi z vedno bolj viharnimi napadi na Achesona s strani senatorja McCarthya, ki je sprožil senatne preiskave s svojimi obtožbami,
da se v Državnem oddelku nahajajo mnogi bivši komunistični simpatičarji.
Acheson je bil tarča napadov tudi zaradi svoje nedavne izjave, s katero je podprl bivšega visokega uradnika Državnega oddelka Algerja Hissa, ki je bil nedavno obsojen v zapor, ker da je baje izročal tajne podatke nepooblaščenim osebam. Ob priliki obsodbe Hissa je Acheson izjavil, da "svojemu prijatelju ne bo obrnil hrbet."
Državnega tajnika so dalje napadali tudi vsled njegove žuna-nje politike z ozirom na kitajskega nacionalističnega diktatorja Čiangkajšeka. Mnogi republikanski senatorji in člani poslanske zbornice so mnenja,
da bi Zedinjene države morale poslati pomoč Ciangkajšeku.
Govorice, da bo Acheson zamenjan, so se začele širiti, ker je glavni sodnik Vinson obiskal Trumana v Key Westu, kjer se slednji nahaja na počitnicah.
Nekateri krogi so smatrali, da bo Vinson imenovan za novega državnega tajnika.
Truman je potom svojega tajnika Charlesa Rossa med ostalim izjavil:
"Govorice, da je obisk glavnega sodnika v nekakšnih zvezah s položajem državnega tajnika so vzbudile pozornost predsednika. Takšne govorice so brez vsake osnove. Nobene spremembe v Državnem oddelku niso predvidevane."
Ross je pristavil, da ima predsednik polno zaupanje v državnega tajnika, ki da "občudovanja vredno" vrši svoje delo.
Jessup zanikal obtožbe McCarthya
WASHINGTON, 20. marca— Ambasador Philip Jessup je danes pred senatnim odborom odločno zavrgel obtožbe senatorja McCarthya, da ga baje "privlačujejo" stvari komunizma.
Jessup, ki je vodilni ameriški diplomat z a zadeve Daljnega vzhoda, je na pričanju izjavil, d a McCarthy kaže "pošastno nespoštovanje za interese dežele" in da njegove obtožbe niso samo lažne, ampak popolnoma neodgovorne.
Medtem pa je senator McCarthy zahteval, naj odbor preskrbi uradne podatke o Jessupu in bivšemu svetovalcu za zadeve Daljnega vzhoda Owenu Lat-timoru, predno zastavlja direktna vprašanja Jessupu.
Na pričanju je Jessup med ostalim rekel:
"Nimam nobenih dokazov, da je nameraval senator McCarthy pomagati mednarodnemu komunističnemu gibanju, čeprav so HjejnvWf izjave in ."„kcije imele prav ta učinek."
GUSIK BO ZOPET POSLAN V ZAPOR
CINCINNATI, 20. marca — Clevelandčan Thomas A. Gusik, ki je v avgustu mesecu leta 1947 v Italiji ustrelil dva črnoborzi-janca, je danes ponovno izgubil svojo svobodo. Najprej ga je vojaška sodnija obsodila na dosmrtni zapor. Zatem mu je bila kazen znižana na 16 let ječe. Lani ga je civilna sodnija osvobodila krivde, toda danes je apelacij-ska sodnija ponovno potrdila pravorek vojaške sodni je.
McCLOY POSVARIL NEMŠKE KOMUNISTE
BERLIN, 20. marca — Visoki ameriški poverjenik John J. McCloy je danes posvaril nemške komuniste, da bodo izključno oni odgovorni, če bo prišlo do nemirov v Berlinu v teku zborovanja nemške komunistične mladine. Zborovanje se bo vršilo od 27. do 30. maja. POLJSKA NE ŽELI PREVEČ AMERIČANOV
VARŠAVA, 20. marca. — Poljska vlada je danes obvestila ameriško ambasado v Varšavi, naj zniža število svojih vojaških atašejev na polovico. S to zahtevo, bi se število ameriških armadnih, mornariških in letalskih častnikov pri ambasadi znižalo na 10.
ČAKAL JE CELO NOČ,
DA BI KUPIL AVTO
MADISON, Wis., 18. marca. —Neki Oscar Otis je celo noč čakal, da bi kupil avto za 99 centov. Neki trgovec z rabljenimi avti je naznanil, da bo za omenjeno ceno prodal avto izdelan leta 1931. Potrpežljivi Otis ni imel dolgo "lino." Z njim sta stala v vrsti le dva študenta, ki pa sta se kmalu naveličala čakati in sta Odšla spat.
DVA ITALIJANA UMORJENA V CERKVI
RIM, 20. marca—Neki Italijan je danes nenadoma zblaznel v cerkvi, potegnil iz žepa nož in zaklal dva vernika.
NOVI GROBOVI
ANGELA MAVKO
Po daljši bolezni je umrla danes zjutraj na svojemu domu Mrs. Angela Mavko, stara 63 let. Stanovala je na 47 S. Lake St., Madison, O. Pogreb se vrši iz Behm pogrebnega zavoda v Madisonu. Podrobnosti bomo poročali jutri.
GEORGE SOPtiCH
Umrl je George Soptich, star 59 let, stanujoč na 6409 Utica Ave. Rojen je bil v Karlovcu na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903.
Tukaj za/pušča sina Anthony, hčere Mrs. Jean Bowie, Mrs. Mary Strmac in Helen, vnuke in sestro Mrs. Maiy Pozgay v Sugar Creek, Missouri. Pogreb oskrbuje Golubov pogrebni zavod.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. marca 1950
"ENAKOPRAVNOST"|Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
r iT	i J1 il-vl I	1-. m»
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndersoft 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ______________________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PONOVNO OBOROŽEVANJE NEMČIJE?
Demokratski senator Walter F. George je soglasno s poročili nal^lonjen ponovnemu oboroževanju zapadne Nemčije, in ameriški pomoči fašistični vladi v Španiji.
Za pomoč Španiji, med ostalim njeno vključitev v Severno-atlantsko zvezo in Marshallov plan, so se javno zavzemali mnogi kongresniki in senatorji, tako demokratski kot republikanski. O ponovnem oboroževanju Nemčije, kot "jezu proti komunistični nevarnosti" ni bilo podano toliko javnih izjav, toda da je precej vplivnih kongresni-kov in senatorjev, ki mislijo prav kakor misli George, je povsem sigurno. Zadržuje jih le javno mnenje Evrope, nasprotovanje, na katerega bi naletel vsak takšen javno izraženi predlog.
Če kdo kaj da na izjave Georgea ali pa ne, je postransko. Senator je povedal svoje mnenje odprto in jasno. To mnenje je z ozirom na sedanje smernice ameriške zunanje politike popolnoma logično. Če se že podpira najbolj reakcionarne in celo fašistične režime, zakaj bi ne bilo mogoče ponovno oborožiti Nemčijo in sprejeti Franca v zajednico "zapadnih demokracij?"' V prizadevanju, da se svet razdvoji v dva sovražna tabora, so v proti-komunističnem taboru popolnoma sprejemljivi vsi zavezniki, ki so proti komunizmu. Med takšne najbolj navdušene zaveznike pa vsekakor spada fašistična Španija in zapadna Nemčija, v kateri se nacisti že nahajajo na novem pohodu.
Pošastni predlogi o oboroževanju Nemčije, iste Nemčije, ki je dvakrat v teku ene generacije pahnila ves svet v vojno katastrofo, bi morali biti resno svarilo, da vojna nevarnost ni nikakršna propaganda, pač pa stvarnost. Na vse ogromne zločine nacistidjfie Nemčije se je že pozabilo. Njo se "apizira" in drži kot najmočnejšo "zaščitnico" zapadne "krščanske civilizacije," čeprav o njeni "civilizaciji" še vedno-pričajo plinske celice, koncentracijska taborišča,'pomor j en i starčki, otroci in žene, razdejana mesta in vasi. To Nemčijo se ponovno želi oborožiti, da bi se jo pripravilo za "zgodovinsko vlogo" pri reševanju sveta pred nevarnostjo komunizma! Kje so tista slovesna zagotovila naših voditeljev, da se nekaj takšnega ne sme nikoli več pripetiti! Trava še ni prerasla grobove petdeset milijonov žrtev zadnje vojne, vdove v žalnih oblekah, otroci brez staršev, nas šef vedno spominjajo na tragedijo, skozi katero je šlo človeštvo še tako nedavno! Kljub temu pa je ta Nemčija zopet tu v hladnih, suhih številkah: toliko divizij bi lahko dala, toliko in toliko bi lahko prispevala za bodočo vojno.
To je tudi posledica mrzle vojne in zavračanje vseh slovesno sklenjenih paktov med včerajšnjimi zavezniki, ki si danes stojijo pred še bolj strašno dilemo; nova vseuničujoča vojna, ali pa mir? Samo združena ljudstva sveta lahko z mogočnimi manifestacijami za mir preprečijo temne nakane onih, ki zavračajo vse prilike za sporazum in mirno poravnavo obstoječih nesoglasij, ker dejansko miru ne želijo, pač pa novo vojno.
Milan Medvešek
NACIZEM NA POHODU
Pod gornjim naslovom je clevelandski "Plain Dealer v izdaji od pretekle nedelje objavil sledeči članek:
'Nacizem je na pohodu v zapadni Nemčiji. Vedno bolj in bolj prihaja do izraza, ko zapadne okupacijske sile po puščajo pri svoji čuječnosti, ali pa postajejo prezaposlene z zadevami, da držijo v šahu Rusijo in vzhodne Nemce. Nevarnost v zapadnih zonah se ne sme spregledati ali pa jo prezreti.
Vzroke za to stanje lahko najdemo v neuspehu Amerike, da podvzame dolgoročni program prevzgoje; v površnosti pri kontroli in prezgodnji izročitvi oblasti v roke Nemcem; v dobrohotnem stališču napram bivšim nacistom, v govoricah o sprejetju Nemčije v zapadni ybrambeni sistem in o obnovi njene težke industrije, da se to podvzame.
Nemci so se z ozirom na našo površnost začeli domišljati, ^a mi njih bolj potrebujemo, kot pa oni nas. Vsled tega čutijo, da lahko delajo, kar želijo, ker ne vedo za nič drugega kot za vrnitev pod stare načihe železnih pet, kui-zti ja in Adolia Hitlerja.	. -	'
Vznemirjena vsled teh razvojev, je vlada zahtevala od kongresa $20.000,000, da se pomaga "demokratizaciji" zapadnih zon. Od vseh dižav, kar se tega tiče, je Nemčija z ozirom na svoje/ preteklost najmanj obetajoča.
Pritožbe o nevljudnem obnašanju vseh javnih uradnikov, kar je bilo značilno za staro prusko državo, cesarsko ali pa nacistično, so povzročile, da so v Bonnu sprejeli to-
22.
Ladja je mirno plula nedaleč od divne dalmatinske obale. Na eni strani obala, na drugi so se vrstili otoki drug za drugim. Ni čuda, da Dalmatinci v tujem svetu tako hrepene po svojem rojstnem kraju in sinjem Jadranskem morju.
Na parniku je bilo lepo število potnikov; kmetje, delavci, vojaki, ženske, otroci. Hrana je bila prilično dobra. Skupina slovenskih vojakov pa je lepo prepevala slovenske in srbohrvaške pesmi.
Ustavili smo se na Korčuli in v Makarski. Neko mlado dekle je flirtalo z vojaki. Navidezno je bila polna življenja in hrepenenja. Nenadoma pa so jo zgrabili krči in pričela je vpiti: "Pusti me, bandit, ubojica! Pusti me, ubojica! Ubojica! Ubojica'"
Navzoči so jo zgrabili, mirili in tolažili. Dekle, katero najbr-že ni imelo več kot 18 let, se je skušalo z vso silo iztrgati ljudem, ki so jo držali, končno pa se je umirila in sedla na stol, toda še dolgo časa je strmela nekam v praznino. Pozneje sem bil priča podobnemu živčnemu napadu neke starejše ženske. Pravili so mi, da so bili prizori živčnih napadov takoj po vojni nekaj vsakdanjega. Razumljivo, taki napadi izvirajo iz trpljenja in grozovitih doživetij v času nacifašistične okupacije in civilne vojne.
Na ladji sem se razgovarjal z različnimi ljudmi. Nekateri so odprto izražali nevoljo nad sedanjimi razmerami v Jugoslaviji in poudarjali, da bi bil že čas, da bi prišlo na trg več potrebščin za splošno potrošnjo, zopet drugi so znali opravičiti vse težave in nedostatke nove Jugoslavije, tretji pa niso hoteli podati svojega mnenja ne tako ali tako.
Na večer smo dospeli v Split. Nastanili smo se v hotelu, v katerem je bila v času vojne nemška komanda, radi tega so ga zavezniške sile do tal porušile, toda sedaj stoji na tistem mestu zopet. mpdeini hotel.
V Splitu in okolici smo se dolgo časa mudili. To mesto je bilo bombardirano dan na dan. Vse povsod vidite znamenja strahovite vojne. V Splitu je bilo sicer obnovljenih mnogo poslopij, vendar pa vidite na mnogih hišah vse polno lukenj od raznih izstieljov. Na splošno
pa se v Splitu gradi zelo veliko. Mesto je na eni strani važno pristanišče, na drugi izredno zanimivo za turiste, zaeno pa je velik industrijski in ladjedelni-ški center.
Ogledali smo si razne zgodovinske zanimivosti, med temi slovito Dioklecianovo palačo. Toda pri teh stvareh se ne bom mudil, dasiravno so izredno in-teresantne. Naj omenim le, da je nam dejal poznani jugoslovanski arheolog dr. Fiskovič, da vlada zelo kooperira z arheologi v svrho ohranitve zgodovinskih vrednot.
V	Splitu smo se srečali z bivšim St. Louisčanom Rujičem, kateri je sedaj uposlen pri časopisu "Slobodna Dalmacija". Mož se očitno dobro počuti v domovini.
V	bližini Splita smo si ogledali novo tovarno Jugovenil, ka-
UREDNIKOVA POSTA
sti-ani šo mnogi pripravljeni vse žrtvovati pri ustvarjanju nove Jugoslavije. V splošnem pa se more narod sprostiti le z dobro voljo in navdušenjem in ne s terorjem
Inženir Majcen, kateri je še prilično mlad, nam je povedal, da bo takoj po dovršitvi tovarne Jugovenila predstavljen v bližino Beograda, kjer bo nače-loval' izgradnji velike tovarne za umetna gnojila. Tako Slovenci veliko doprinašajo v izgradnji industrije v Jugoslaviji.
Mesto Split ima tropično klimo, kakor Dubrovnik in ostala dalmatinska obrežna mesta. V splitskem pristanišču smo tudi videli ladjo "Partizanko", katero je uničil požar. V Ameriki smo slišali, da je pri tem požaru bila sabotaža, da so jo zapa-lili kominformisti. Toda minister pomorstva nam je dejal, da ! so vso stvar temeljito preiskali
tera je pričela s prcxlulccijo ]]la.j 4% kg:*!, cia je bUaiiesre-stičnih predmetov nekaj tednov;.^	sobotaža.
ponwkm ^wsku. TaWvaniaje| KabM^Duhmvmk^ta^M nek^	V	dWitua
tako veliko kapaciteto za izdelovanje plastičnih predmetov. Z obratom te tovarne bo prišlo na trg mnogo predmetov za splošno potrošnjo.
Na čelu gradnje te tovarne je bil inženir Slavko Majcen, doma iz Maribora. On je nam razlagal proces izdelovanj o plastičnih predmetov. Povedal nam je tudi, da so se mnogi delavci preveč gnali pri gradnji te tovarne in da jih je moral posvariti, istočasno pa jim je zagotovil, da bo tovarna pričela pravočasno obratovati. Nekateri delavci so se s tako fanatičnost-jo zagrizli v delo, da so neprenehoma delali 50, 80 ur! Kaj takega je mogoče samo v novi Jugoslaviji! Razumljivo, nobenega delavca ne bi mogel prisiliti, da bi delal neprenehoma 80 ur, pač pa je mogoče vztrajati na delu toliko ur le delavcu, ki fanatično verjame v to, kar ustvarja.
V Jugovenilu smo videli mnogo prostovoljnih delavcev, kateri so pridno delali. Inženir Majcen nam je pripovedoval, da ko so videli nemški monterji, koliko dela so izvršili jugoslovanski delavci, so pričeli še oni tekmovati z njimi. Kakor sem Ž9 omenil, v s i delavci se ne vključujejo v prostovoljno delo in mnogi se ne navdušujejo za udarniško delo, toda na drugi
grajčani. In kakor je v Dubrovniku še vedno v navadi večerna promenada na glavnem trgu, tako je tudi v Splitu. Videli smo na tisoče ljudi, ki so se ob morju sprehajali gori in doli.
Iz Splita smo se napotili v razne kraje, si ogledali zadruge, okrevališča in turistične domove. Odpeljali smo se tudi na Sšnjsko polje, katero zalaga SpHt in okolico z živežem. S Kuhljem sva se peljala v majhnem avtomobilu Fiatu. Ta šofer je vozil slovitega kiparja Meštroviča skozi dobo 15 let. Mož se je zelo zanimal, kje se nahaja Meštrovič, kateri je zapustil Jugoslavijo v času okupacije in se nikdar več vrnil. Povedala sva mu, da je v Syra cusi, N. Y., in da se imš" dobro, šofer je sicer hvalil svojega bivšega gospodarja, toda mož se do sedaj še ni spomnil svojega dolgoletnega služabnika z majhnim paketom. Naj omenim, da je jugoslovanska vlada vabila domov slovitega umetnika, a, je vabilo odklonil.
(Dalje prihodnjič)
Ples Slovenske narodne Čitalnice
Nobena tajnost ni, da se naše kulturne organizacije čimdalje bolj borijo za svoj obstanek. Temu je pač kriv ameriški "Melting pot" in dejstvo je, da prva na-rodno-zavedna generacija umira, dočim je druga že amerikanizi-rana. Navzlic temu pa je naša dolžnost, da ohranimo slovensko knjigo, tisk, dramo in pesem, dokler je mogoče. To se bo pa zgodilo le, če t'e ustanove podpremo gmotno in moralno.
Ena najvažnejših kulturnih ustanov med nami so pač čitalnice ali knjižnice, ki so potom svojih knjig, časopisov in časnikov vzgojile že lepo število vodilnih narodnih in društvenih delavcev. Med temi je. Slovenska narodna čitalnica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., ki že nad 40 let vrši svojo pkmenito nalogo.
Slovenska narodna čitalnica ima bogato izbiro leposlovnih in znanstvenih knjig, revij in časnikov. Nabavila si je tudi lepo število knjig iz sodobne slovenske literature. Vse to pa stane denar, in vzlic temu, da zavedna društva podpirajo Čitalnico, se blagajna stalno krči. Kaj sedaj ? Članstvo, ki se je v zadnjem času precej pomnožilo, je že lan-ffko leto najelo avditorij Slovenskega narodnega doma v svrho velike plesne veselice, da se po-krepi hirajoča blagajna.
Ta veselica se bo vršila v soboto zvečer 25. marca v Slovenskem narodnem domu. Za ples bo igrala splošno priznana Vad-nal orkestra. Marsikdo bo skomignil z rameni in dejal: "Ah, kaj mi hoče veselica. To je za mladino." Je že res, da na ples pride največ mladine, ampak tudi starejših ne bo nihče podil iz plesišča. Poleg tega je lepa prilika, da tam v prizidku po domače pokramljamo, zapojemo in razmotrivamo o svetovnih zadevah.
Pridite torej in zabavajte se z nami vred. Za veselični odbor,
Frank Česen.
Koncert pev. zbora Zarja
Cleveland, Ohio — V nedeljo 16. aprila bomo imeli nekoliko senzacije za posetnike koncerta pevskega zbora Zarje. Namreč ta dan priredi pevski zbor Zarja svoj pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob 3.30 uri popoldne.
Med nami bo sodelovala tudi odlična pevka Josephine Klun iz Pittsburgha, Pa., katera se j« poprej priporočala na Slovenski narodni dom in na clevelandsko federacijo, da bi aranžirali koncert za njo. Ker pa iz različnih vzrokov ji niso mogli ustreči, JG prevzel to nalogo pevski zbor Zarja.
Josephine Klun je občepozna-na pevka, katera je imela že vec uspešnih nastopov v ChicagU' Pittsburghu in drugod in je ^el^ veliko pripoznanje za njeno umetnost. Podala nam bo P" programa, na katerem bo podala različne pesmi, kakor ona sa*^ ve in zna.
Zarja bo izvršila drugi programa z različnimi pesma^l med njimi tudi nekaj novih, bodo nudile publiki poseben užitek. Povrhu tega bo pa ja tudi počastila naše mučenik® in padle žrtve ob petletnici osvo boditve slovenske zemlje iz ženskega jarma okupatorja« venčkom partizanskih Brez dvoma bo to veliki užit® za posetnike. Zato pevski zbor Zarja vabi vse na obilno udel®^ bo. Po končanem programu pa vrši ples in prosta zabav^'" Okrepčila bo za vse potrebe ® običajno.
" 85
Vstopnina je v predprodaji ,centqy in pri blagajni $!• * ® nice kihko dobite pri pevcih pevkah Zarje in tudi v poslopju v Slovenskem oar
nem domu. Torej, rezervirajte
36. aprila ob 3.30 uri poP^^^ za poset tega koncerta in vam žal. Več podrobnosti o P^^ gramu bo podano pozneje-svidenje!	O*":
zadevni zakon. V vseh državah sveta bi se dosledno ne vljudne uradnike odslovilo. V Nemčiji, za katero pravijo da je obubožana, se jim bo dalo penzije. Ali se bo del tega sklada za "demokratizacijo" uporabilo za te namene?
V Hamburgu se je socialistična mestna uprava obve zala, da bo prispevala Državni operi** 1,800,000 mark, JDr žavni orkestri 460,000 mark, Hamburškemu gledališču 675,000 mark in Thalia gledališču 237,000 mark. Vstopnice za ta gledališča in opere so tako pretirane, da jih lahko le nekaj bogatinov plača. Ali se bo na ta način trosilo sklade, da bi se iz Nemčije stvorilo demokracijo?
Duh demokracije, kot izgleda je bil odsoten v provinci Scheswig-Holstein, kjer je pravkar bil, sprejet zakon, na osnovi katerega imajo učitelji pravico pretepati dijake. Nemci niso srečni, če koga ne pretepajo!
Medtem pa narašča terorizem proti vsem, ki izpovedujejo kakršne koli čute, ki niso skrajno nacionalistični. Zato se ne zmenijo ne Američani in ne Angleži. Izjema je le, da Američani odobravajo sklade, da bi iz teh ljudi stvorih dobre demokrate. Celo, ko Nemci napadajo angleške čete, kakor se je zadnjič zgodilo v Salzgitterju, se ne podvzame nikakršnih korakov. Ce se čete okupacijskih sil ne-čejo ali pa ne morejo zaščititi, kako morejo zapadne sile pričakovati od katerega koli Nemca, da bi izpovedoval vero v demokracijo in vlado reda'.' Vec Nemcev je, kot pa zapad .sluti; ki bi želeli videti, da bi njihova dežela krenila po demokratični poti. S svojimi .neuspehi zapad ne more pričakovati dosti pomoči od njih. Preveč nevarno je, da bi se danes v Nemčiji za nekoga vedelo, da je prijatelj zapada.
Potrata, neuspeh projektov, ki so jih podvzele zapadne silo, imajo v mislih poštenih Nemcev namen, da pokažejo demokracijo kot neuspeh in pripravijo tla za odprto oživljanje nacizma. Zapad izgublja v Nemčiji. Spoznal bo, da so prijatelji, ki jih je tako poceni kupil, dejansko njegovi najhušji sovražniki.
JUGOSLOVANSKA TOVARNA MAGNEZITNE OPEKE
Kromit je drug' niaterial>
Rankovičevo leži ob reki Ibru, nedaleč od izliva te reke v Zahodno Moravo. Obe dolini se tukaj Jiekoliko razširita in bogata polja dajo mnogo dela marljivim poljedelcem. Ko so leta 1947 travniki okoli Rankovičevega (takrat se je imenovalo še Kraljevo) že lepo zazeleneli, so prišli na polja delavci, za njimi so zrasle barake, ceste, pripeljali so stroje in začelo se je. Okoliški kmetje so začudeni gledali in ko so čuli, da bo tukaj tovarna mag-nezitne opeke, so vpraševali, kakšna opeka je to, zakaj se rabi in zakaj navadna opeka ne bi bila dobra.
Tega je že dve leti. Medtem je nad globoko zabetoniranimi temelji že zrasel prvi objekt, ki Je še obdan od prave goščave lesenih opor, desk, pregrad, nedaleč pa zija obsežna gramoznica, ki je dala materisil za to velikansko dvorano. Desno in 'evo od te prve zgradbe kopljejo temelje za druge objekte, ki bodo sestavljali to veliko podjetje: tovarno magnezitne opeke, peto tovarno te vrste v Evropi in prvo na Balkanu. Industrijo magnezitne opeke imajo v Ev-lopi Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Avstrija. Sedaj bomo imel to industrijo tudi mi.
Ker imamo doma bogata nahajališča magnezita, magnezit-na opeka pa je zelo draga, smo «e odločili, da postavimo sami takšno tovarno. Naloga te tovarne bo, zadovoljiti predvsem potrebo naše industrije jk) ognjevzdržni . opeki za visoke temperature, delala pa bo tudi
za izvoz. Tako bomo v bodoče izvažali izdelano blago, medtem ko smo doslej izvažali surov in nepredelan magnezit, seveda po nizkih cenah.
Malo je držav, ki imajo magnezit
Poraba magnezitne opeke v svetu je zelo velika. Brez te opeke si sploh ne moremo zamisliti težke industrije, zlasti proizvodnje jekla. Mnoge industrijske države morajo tako opeko uvažati. Magnezit kopljejo največ v Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Avstriji, Jugoslaviji, Grčiji in Mandžuriji. Amerika magnezita nima, ima pa močno jeklarsko industrijo. Zato so si Američani morali pomagati na ta način, da so zgradili velik kombinat, kjer iz morske vode pridobivajo po daljšem postopku magnezijeve soli oziroma magnezij. Tako so skušali deloma osamosvojiti svojo težko industrijo, ki bi bila sicer popolnoma odvisna od uvožene magnezitne opeke.
Postopek za pridobivanje ma-?nezije iz morske vode pa je mnogo daljši, kompliciran in tuji mnogo dražji. Pri nas pa bomo pridobivali magn^itno opeko iz naravnega magnezita (magnezijevega karbonata). Kakšne težave }>ovzroča pridobivanje magnezija v državah, ki nimajo magnezita, nam povedo napori Amerike za pridobivanje magnezija v zadnji vojni. Američani so morali dnevno predelati skoraj pol milijona litrov morske vode, da so dobili zadostne količine magnezija za ognjevzdržno oj)e-ko, ki jo je neusmiljeno terjala vojna industrija.

enako služi za izdelavo vzdržne opeke, ki se izdeluj® iz magnezita, ali iz kromita>^^^ pa iz mešanice kromita gnezita. Pri nas imamo like zaloge kromita. Jugosi»j^^^ je eden izmed glavnih izvorni kromita. Velikanska magnezita in kromita v M j niji, v Kosmetu in v Vz Bosni nam bodo za dolgo

vili močan položaj v P'"' nji in izvozu ognje vzdržne op^
id-life-
En dolar za kos magnczi^^^ opeke
Magnezitna opeka se "P jjg-Ija za oblaganje sten Sie «j Martinovih peči, rotacijski
kakor,;
v naših cementarnah,
di i)eči, v katerih se topi Mnogo magnezitne opeke potrebovali tudi v industrij' minija, ki se močno razvij^"^^^, slej smo izvažali kromit lO^. gnezit po nizki ceni, kup®^ ^ jn smo magnezitno, kromi ^ kromomagnezitno opeko
striji in Češkoslovaški ter P
vali približno en dolar
opeke, ki tehta 5'/2
Za oblogo ene Sieme"^' jg.
nove i)eči (za pridobivaj (.gii
Ida) je potrebnih okrog j-j-
da 1",
take opeke. To pomeni, jgti
dola""
mo za oblogo ene take P®'"
inozemstvu okrog 23,00^ j>v. Take pe^i pa je gati vsako leto na noVO-dutki se z razvojem	jvi"
metalurgije še vsako 1® le-Rajo, saj smo v zadnjih ^S' tih postavili štiri nove Si Martinove peči. In vend»
(Dalje na 4. stra
ni)

21. marca 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAH I

ČUDA SVETA"
Marko odkrije staremu svetu nove dežele. Dva meniha naj bi spreobrnila vso Azijo.
Od štirih obzidij obdana ce-^srska palača je največja, kar je kdaj videlo človeško oko. S^ajena je na ogromnem mar-temelju; zunanji rob
tega
inarmornatega podstavka
J® obenem sprehajališče, ki ga marmornata stebrišča
^ palači sami so stene dvo-obložene z zlatom in okra-z izrezljanimi zmaji, zver-'' ptiči, vojščaki in "idoli" (ta-vls	Marko kipe Bude)
pa krasne slike in y ^ ^^^tu in srebru. Na vsa-^1'ani prideš do dvoran po ^ornatih stopnicah.
lahk dvorano t e palače Ijud"	na večerjo 6000
žica'-^" dvorano obdaja mno-
so pa posebni pro-
Dianjših dvoran in soban
J"*#
ne g	vladar shranje
bfj zaklade zlata in sre-lw' ,. %ocene posode, dragu-
I DlRPY'riT,	»v
ležtiice svoje zene m pri-®ašte	vrstnem redu
je ^8.rko). Streha palače rde^e pobarvana škrlatno svetlomodro in vi-
^®sto ",,c ,
■	vse barve pa so pre-
oe	posebnim lakom, da
Ve jg	kot kristali." Te bar-
Tu(jj	iz velike daljave,
v	stekla so izdelana.
C' T'"""'-
tudi o t	Marko govoril
če je kako je Veliki kan, Ho
^kčene
lep ^ da kje raste kakš-Vsemi k	to drevo "z
^in z mnogo
rade vol je
zdravila ZA
V JUGOSLAVIJO
>0 1' ČE v L J I
5® iih odd»	KOT NOVI,
Je»i- popravilo zan«
ri	ki vedno izvrši
p ®elo.
^uHh Marzlikar
AVE.
'k insurance" Agency
iBlis	Zuiich
Se	I v 1-4221
rojakom za vsakovrstno za-
zemlje" s sloni presaditi v bližino svoje palače." Tako je delal, "naj je bilo drevo še tako veliko. In tako jena tem kraju zbral najlepša drevesa na svetu."
Benečani so vedeli zS, Mongole in za mogočne Džingiskanove naslednike, saj se jih je vsa Evropa bala; zato so videli v Markovih zgodbah o Kublaju pretiravanje; ko pa je pričel pripovedovati o Juanu in Siamu, Sumatri, Javi in Ceylonu, so ga obdolžili, da si na lepem izmišljuje.
Zgodovina govori o strašni krutosti Džingiskana, njegovih naslednikov in njihovih nomadskih krdel. Govori g tem, kako so opustošili sijajni Bagdad, in izravnali z zemljo številna druga mesta; osvajalec se je baje hvalil, dp, lahko zdaj konj galo-pira tam, kjer so stala prej ponosna mesta. Taka je bila usoda lepega trgovskega mesta Herat, kjer je pomoril pol milijona prebivalcev z ženskami in otroki vred; ostalo je samo 16 ljudi, ki so se skrili po kanalih in v kupoli mošeje, in ti so povedali, kakšne grozote so se godile.
. Zemljepisna znanost pa mora upoštevati tudi Kublai kana, ki je bil strpen do kristjanov, judov, mohamedancev in poganov; ki je zagotovil potnikom varnost v Siriji, Perziji in celo Afganistanu, ki je znižal carine in tarife ter postal zaščitnik umetnosti, znanosti in izobrazbe narodov v zasedenih deže-
Kromatične harmonike
120 basov (Universal), izdelane v Delroitu, se proda. V prvovrstnem stanju. Vpraša se na 1157 E. 60 ST.
Poštena in zanesljiva ženska
DOBI DELO V GOSTILNI. Mora biti vešča kuhe in v gostilni.
Za naslov se poizve v uradu tega Ijsta.
DEKLE
za splošna pisarniška dela dobi dobro službo. Mora imeti nekaj znanja v knjigovodstvu. Dobi plačo in obede. Katero zanima, naj pošlje prošnje na Box 11, c/o Enakopravnost, 6231 St.' Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
lah. Džingiskan "je prišel, pustošil, požigal in pobijal"; Kublai je bil "razdobje nomadskega miru".
Za Markovo nesmrtno potovanje v Peking gre hvala Kublai kanu in njegova "plemenita radovednost", da je Marka pošiljal na raziskovalna potovanja, je obogatila evropske pojme o svetu bolj kot dejanja katerega koli drugega človeka, iz-vzemši morda Kolumba.
Nikolaj Polo in Matej Polo, Markov oče in stric sta obiskala kana okoli 1. 1260. Vladar jima je naročil, naj gresta nazaj v Benetke in se vrneta s 100 kristjani, ki naj bi njegove Tata re poučevali v veri in umetnosti, "in ki bi bili zmožni jasno, dokazovati malikovalcem in drugim vrstam vernikov, da njihov zakon ni božjega navdiha, pač pa povsem drugačne narave, in da so vsi maliki, ki jih imajo po svojih domovih in ki jih časte, satanska izmišljotina" : ^prineseta naj tudi nekaj olja iz svete svetiljke na bož jem grobu v Jeruzalemu.
Trgovca sta čakala dve leti na izvolitev pa^^eža. Ko je bil izvoljen njun prijatelj Gregor X., je poslal samo dva dominikan-ca — dva meniha za spreobrnitev vse Azije! S seboj so vzeli sveto olje in mladega Marka. Meniha sta se ustrašila nemirov v Armeniji in sta se vrnila, trojica Polo pa je z obtolčeno
PRODA SE HIŠA
za dve družini v bližini Euclid Beach parka; 5 velikih sob in kopalnica za vsako družino, 2 nova plinska grelca, 2 garaži. Vsa družina bo ponosna ako postanete lastnik te krasne hiše.
Hiša za eno družino, blizu Waterloo Rd, Ima 5 sob in kopalnico; Rorkota na plin, dvojna okna in mreže, garaža. Cena samo $8,500.
MATT PETROVICH REALTY
KE 1-2641
posodo svetega olja potovala dalje.
Naši potniki so krenili na kopno pot iz pristanišča Layas, sedaj Aisas, kjer je mrgolelo ladij iz Benetk, Genove in Pise, ki so nalagale tovore svile, preprog, začimb in drugega blaga.
Potovali so skozi vzhodno Turčijo, videli lepe konje in preproge in poročali o srebrnih rudnikih — prav za prav svinčenih z bogato srebrno primesjo — v Daiburtu v Armeniji — ki so jih začeli leta pozneje smotrneje izkoriščati. Obšli so "goro, kjer je obtičala Noeto-va barka" in zapisali, da je 'nedostopna". To je veljalo do 1. 1829, ko je človek prvič splezal na goro Ararat, ki ji je Marko dal ime: "gora Noetove ladje".
V Georgiji — ki so ji nedavno preimenovali tako, kot jo imenuje-Mar ko — je napisal znamenito poročilo (predzgodo-vina petrolejskih pristanišč Baku in Batum), da je videl "studenec, ki brizga velike količine olja, tako da lahko hkrati nato-vorijo sto ladij. Olje ni uporab-
no, je pa dobro za kurivo in tudi za mazanje kamel, če imajo srbečico."
Benečanom ni bilo mnogo za olje, ki ni uporabno za solato, prav tako se gondoljeri niso zanimali za kamelje kožne bolezni.
Današnji fotografični posnetki se ujemajo z Markovim po pisovanjem zastavnih Georgij cev in zgodovinarji potrjujejo bistvene točke njegovega poročila o srednjeveškem obzidju v Derbentu, ki ga je Aleksander Veliki uporabljal kot "železna vrata" proti vpadom s severa. Drobnozrnati les za škatle,' ki ga je našel v izobilju ob obalah Kaspiškega morja, je prišel pozneje v promet za lesoreze in je najbrž omogočil ilustracije zgodnjih izdaj njego vega potopisa.
Na poti h Kaspiškemu morju se potnik ustavi, da nam opiše izdelovanje svile v Tiflisu, nato zavije proti jugu in pripoveduje o bombaževih poljih in tekstilni industriji v Mosulu. (Ta podatek nam pojasni izvor besede "muslin").
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
A. Svelek
pogrebnica
^ B 152 St. - KE 1-3177
PO ZMERNIH CENAH. ^OSTOJANSTEVENI
'la posluga podnevi in ponoči. I. "'^'mo Vse notarske posle.
oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
N. J. Popovic, Inc,
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
NOVICE IN ZANIMIVOSTI Z VSEGA SVETA
V Severni Ameriki so živeli ljudje pred 40,000 leti. Znanstveni vestnik ameriškega zemljepisnega društva v Washing-tonu je objavil te dni poročilo, ki navaja dokaze, da so ljudje živeli v Severni Ameriki že pred 40 tisoč leti.
Erofesor zemljepisa na vseučilišču "J. Hopkinsa" George Chater je pri raziskavanju na pacifiški obali v Kaliforniji izkopal v globini 300 čevljev oglje na ognjiščih, mlinski kamen, molusk in druge školjke ter ognjišča, napravljena i z zemlje.
Profesor Chart^ sodi, da so te izkopanine rabili ljudje pred 40,000 leti.
Po dosedanjih najdbah antropologov so sklepali, da so prvi ljudje v Severni Ameriki živeli pred 20,000 leti.
ANGLEŠKI LABOKITSKI POSLANEC JE IJMKL
LONDON, 18. marca.—Včeraj je angleška delavska vlada bila pahnjena v še večjo nevarnost zaradi smrti njenega la-boritskega poslanca Adama McKinlaya. Večina šest poslancev, ki jih je imela Delavska stranka, je padla na pet.
DtiLi/tK

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
INGOLIČ:
^lada leta
p o v E S T
"Padali.
Ktg ^^'levanje)
bili obe.. Zato
ki
%
k
1%;
v
gg ^pHa, kar groza ■PoN ni tistih trenot-nadnjb,
>n ^ ^ n- prezirajoče,
,ij,'"!''"ihti"
""'J®'""
X T V Očeh
prišla k Ti-A tisti pre-v Tine vedno kaka malen-
b:
*"'^V ali s
»i ij. ' k , ^ iG za hipec
•««,1	o d.
^	leta je po-
stala tako nervozna in jezljiva, Tine pa tega ne more trpeti.
Toda sedaj se mora poboljšati. Sedaj bo imel tudi Tine več časa zanjo, ne bo več študiral, vedno bo pri njej, kakor tiste mesece pred poroko. In spet jima bo lepo ko nekoč.
Da, bo, bo! Mora biti, saj se vendar imata rada. O, kako ga ima ona rada!
Mrak je že prepredel sobo. Marta ja še vedn0sedela ob oknu in strmela skozenj.
Ah, zakaj ga še ni, da bi videl, kakšna je sedaj njegova ženka! Saj ne bo mogel verjeti, da je to
ena, tako bo pridna, popustljiva in ljubezniva.
Tedaj je vstala in stopila k svoji postelji ter jo odgrnila.
Potem še Tinetovo. Na blazini je ležala Tinetova nova nočna srajca, ki mu jo je pred tednom sešila in vezla.
Razgrnila jo je. Rdeči nagelj se je nejasno odražal na desni strani iz belega platna.
Uvezla mu ga je, da bi se sjiet začeli tisti lepi dnevi rdečih nageljnov.
Po večerji je šla takoj spat. Martica je že sjiala v svoji postelji, a Marta jo je vzela k sebi. Tako hudo ji je bilo sami. Mislila je o Tinetu in o tem, kako se bo sedaj začelo novo življenje zanjo, zanj in Martico.
DRUGI DEL
Tine je ves teden poležaval na Oglenšaku, se igral z Martico, sanjaril ob Marti in se kopal v soncu. Po šestnajstih letih je bil prost šole! Kakor bi se šele sedaj zbudil v življenje.
Dobro sta mu dela mir in tišina, ki sta vladala okoli njihove
male hišice. In Marta je bila kakor prerojena, vsa je bila kakor pred leti. Pa tudi sam je bil takšen. Živela sta kakor v tistem času. Sprehajala se, poležavala, sanjarila in se ljubila.
Marta je kar vriskala od sreče.
Sedaj ima spet vsega Tineta! Sedaj bo vedno samo in popolnoma njen! Kamorkoli bo šla, bo z njo, kadarkoli bo za minuto časa, bo prišel k nji, jo objel in ji povedal kaj lepega. Na nič drugega ne bo mislil kakor na-noj, govoril "bo samo o njej in živel samo zanjo. Nekaj mesecev bo tu ob njej, potem dobi službo, in čez čas odide tudi ona za JI jim. Živela bosta kje blizu mesta, ona bo poučevala v vasi, on pa v mestu.
Kadar ne bosta v šoli, bosta ])rav gotovo vedno skupaj. Nič ne bo treba Tinetu več študirati; ko bo prišel domov, bo sedel k nji in ostal pri njej do drugega jutra! Oh, ko pa je tako lepo, če sedi ob njej, jo boža, pripoveduje kaj in jo poljublja! Cez leta,
ko si bosta kupila vse potrebno za gospodinjstvo in bo on zaslužil nekaj več, pa bo ona pustila šolo in se posvetila samo domu, Tinetu, Martici in še komu, ki bo gotovo še prišel! Tedaj pa ne bo srečnejše žene od nje!
Ob koncu šolskega leta pa so odšli v Potočje na počitnice. Prvi mesec bodo pri Kotnikovih, drugi pa pri Lužarjevih.
Ko je pr išel Tine domov in ga od vseh strani izdalo ropotanje iz delavnic, se je zbudilo v njem silno veselje do dela. Kakor tedaj v otroških letih ga je gnalo v delavnico, da je prisluškoval cbličem, kladivom, žagam in strojem. Zastudilo se mu je brezplodno tavanje in govoričenje, zahotelo se mu je dela.
Da bi držal v rokah oblič in ga vodii po deski, da bi držal v rokah žago, ki bi se zajedala v les, da bi vihtel kladivo nad žebljem ali 3letom!
In tudi ni mogel posedati, ko je mati ves dan delala, ko je v delavnicah ropotalo in pelo od jutra do večera, čeprav ne tako
hrupno ko pred leti, a njemu se je zdelo še lepše, ker se je ločil glas posameznega orodja in ga je se bolj spominjalo na njegova otroška leta, ko so bili v delavnici samo trije skobeljniki.
Že drugi teden si je postavil svoj novi skobeljnik v drugo delavnico in se lotil dela.
Najprej je začel z majhno mizico za Martico.
Izpočetka mu oblič ni hotel biti pokoren; Tonček in Lojzek sta se posmehovala, ko ni in ni hotelo biti lepih oblancev iz njegovega obliča, toda prišel je oče, mu nabrusil oblič, pokazal, kako naj dela, in je šlo. Oblič je pel. Žaga je pela. Kladivo je bobnelo.
Včasih sta prišli še Marta in Martica.
"Ste zadovoljni z novim mizarjem ?"
"Vidi se, da ima univerzo, pa bo že šlo," se je nasmejal Kotnik.
Zvečer je sedel Tine k očetu na klop pred hišo in poslušal zgodbe iz njegovih pomočniških in vojaških let.
K Lužarjevim skoraj ni uteg-
nil, zato ga je Marta čez nekaj dni opozorila, naj vendar gre, ker je mama nejevoljna.-
Tine je še tisti dan šel, da ne bo prepirov kakor vsake počitnice, ker je Lužarica bila ljubosumna, če so bili pri Kotnikovih, sama pa se jih je tudi kmalu naveličala. Lužarica ga je sprejela zviška, ker je prišel prav takšen, kakršen je bil v delavnici: bos, z razpeto srajco in modrim predpasnikom, pomazan s kle-jem in barvami.
"Obul bi se že lahko in odložil predpasnik, saj nisi vajenec, marveč profesor!"
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobita iedno sveže dnevne novice o doaodkih po svetu in doma!
tfivesr m us.smN6S sdfws
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
21. marca 19^
'M FERDO GODINA;
W
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisati lela 1941)
(Nadaljevanje)
Šele, ko je nehal vihar, sva se prebudila iz najlepšega sna.
Cerkvica pri Sveti Trojici je gledala proti zapadu. Pripovedka pravi, da jo je sezidel kapitan Hadik pred mnogimi leti, ko se je rešil pred Turki na hrib. Vsak človek, ki živi v veliki ravnini, ve povedati to zgodbo. Hadik leži v steklu, vzidan že dolgo let.
Nebo proti severu se je razčistilo. Nad čakovcem pa so se narinili temni oblaki.
Vinogradi so bili zlati, zlato je bilo drevje, vsa zemlja in nebo je bilo zlato. Zahajajoče sonce je pobarvalo vesoljstvo.
Z Rahelo sva stala pred cerkvijo na mokiji travi. Male vini-čarske koče so naju gledale.
Tesno drug ob drugem sva stala in gledala na mesto. Brez misli sva bila, brez vsake želje. Bila sva pod enim samim blaznim vtisom: najino življenje se ne sme več ločiti. Nobenega trpljenja več, nobene muke.
"Vedel si, da bo nevihte konec," je dejala Rahela in me prijela za roko. Ni nehala gledati nepremično dol na pozlačene strehe.
"Sem." Prijel sem jo za mehke prste.
"Kje si ti doma?" Rahela se je zdrznila, dvignila je glavo in iskala z očmi jx) ravnini, kam bom pokazal. Šel sem z očmi po oprani državni cesti skozi madžarske vasi.
"Vidiš Lakoš? To je od Črnega loga levo, v drevju je nekaj hiš."
"Poleg je hiša z jaknedi," je dejala in se prebudila iz prejšnje otrplosti. "Vidim."
"Zdaj pojdi po cesti naprej, skozi šumo."
"Da."
"Tu je ovinek. V tem drevju je Hotiza. Nato je cesta ravna. Na koncu vidiš marof?"
"Vidim."
"To so Grede. Na drugi stra-
ni ovinka je med jagnedi drugi marof Jula. Zdaj pojdi po kol-niku, ki se loči od ceste med jagnede. Vidiš tam vode?"
"Vidim."
"No, to je Bistrica."
Rahela je molče gledala na vode, ki so žarele v zarji zahajajočega sonca. Nepremično je zrla in bal sem se, zmotiti jo v tem svetem molku. Ne da bi odtrgala pogled od kraja," kamor sva prišla od Svete Trojice, me je tiho vprašala:
"Tam rastejo bele tulpike?"
V meni je vzkipelo. Oči so mi postale rosne, stisnil sem k sebi njeno roko. Nisem ji nič odgovoril.
Z velikih trtnih listov so padale debele kaplje. Sonce je zašlo.
"Rada bi živela tam," je govorila Rahela, kot da bi bila sama na hribu. "S teboj bi bila sama in nič naju ne bi moglo motiti."
Vedela sem, da misli na prestane bolečine, o katerih nisva govorila niti besede. Kaj bi govorila. Vedela sva, da morava pozabiti vse trpljenje.
Nekaj vran je plavalo po čistem zraku z ravnine sem v hribe. Tu in tam se je obrnil klopotec.
Od Čakovca se je redno še slišal grom. Iz Mure preko, neba čez hribe je bila razprta mavrica. Mrak je vidno padal.
"Pojdiva," je dahnila Rahela.
Zadržal sem jo. Hotel sem ji se govoriti. Svoje srce bi ji rad odkril do zadnjega kotička. Pogledala me je.
"Kaj bo z nama?" sem jo vprašal.
Ganila je z glavo.
"Ne vem," je dahnila in me otroško gledala.
Tako blizu nje sem se čutil kakor še nikdar.
Počasi sva šla od cerkve proti klancu. Ciprese so stale napo jene z vodo. Križi so se že napol posušili. Ko sva prišla do
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žaloilnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem lužno verni, da je po dolgi in mučni bolezni za vedno preminil prelj ubij eni toorog in oče
FRANK DROBNICH
Pokojnik Je bolehal nad dva leii in dne 14. januarja 1950 je umrl v Dem Moine«. Iowa, bolnišnici. K večnemu počitku smo ga položili dne 16. Januarja na Madrid pqkopaliicu. Rojen je bil 30. marca 1885 v Rakeku na Notranjskem v Jugoslaviji. V Ameriki je preživel 47 lat. Delal Je pozimi v premogorovih skozi 36 let. poleti pa na farmi, dokler je bil pri moči. Zadnjih 10 let ni delal v premogorovu, samo na farmi, a zadnji dve leti pa ni mogel več delati. Težko mu Je bilo svoje drage zapustiti, ker vedel je. da na bo dolgo, ko bo moral zapustiti ta svet. Bil je član društva it. 328 SNPJ, katero mu je poklonilo lep venec v zadnji pozdrav. Tu zapušča žalujočo soprogo, dva sinova in dve hčeri ter sestro Angelo Camlek v Wisconsinu.
Prav lepo se zahvalimo vsem darovalcem, ki so prispevali v denarju za roža. Najlepša hvala za darovane krasne venca in cvetlice in sicer; Mr. in Mrs. Frank Camlek In družini v Crivitz. Wis.. Mrs. Anne Blatnik in družini v Clevelandu, O., Mr. in Mrs Louis Collins in družini v Frank, W. Va., ter Mrs. Mary Novak. Rose Grmsek ter Olga in Alice Kausek in družini iz Clevelanda, Mr. in Mrs. Louis Palclc St., Mike in Dan iz Albia, Iowa, družini Millavec. Mr. in Mrs. John Anzelec in Mr. in Mrs. Ludvik Krneli vsi Iz Clevelanda. O., Mr. in Mrs. Anton Ausich In družini. Mr. in Mrs Joe Bistan in družini. Lawrence in Joa Harney in družini, vsi iz Woodward, la., Mr. in Mrs. Anton Klaniek, E. Moline, III., družini Drakslar, Ma Buhon družini, Mr. in Mrs. Fabien Padavic, Bessie's Birthday Club, Bill's Gas Boys, Mr In Mrs. Philip Losec In družini, Anton Blasbich, Mr in Mrs. Val Berovich In Jim Dickey, vsi iz Das Moines, Iowa, Mr. in Mrs, Joe žibert in družini ter Mr. in Mrs Frank Cerar iz Johnston, Iowa, Mrs. Iva Rivers iz Erie. III., Joa Pust, Mr. in Mrs. John Smith, Sunshine Club, Brenton State Bank, Mr. in Mrs. John Erickson, The Mosier, Ritcharts. Mr. in Mrs. Albert Medici, Mr. in Mrs. Gerald Huitt, E. C. Beck, vsi iz Granger, Iowa, Mrs. Bessie Snider in družini, Mrs. Pauline Kolenc in družini ii Madrid, Iowa.
Lepa hvala moji sestri Mrs Anne Blatnik, Mrs Mary Novak in Rose Grmsek, ki so prišla z letalom iz Clevelanda,- Olga in Alice Kausek ste pa prišli z vlakom.
Hvala lepa tudi mojim sorodnikom v ClavaUndu, ki so ml poslali tolažilne kartice.
te enkrat lepa hvala družini Louis Palčič, ki so prišli iz Albia, Iowa, na pogreb. Zahvalim se tudi mojim hčeram in sinovam, ki so mi pomagali z vsem, kar je bilo treba v uri žalosti. Enako tudi lepa hvala zetom in slnaham, nosilcem krste in vsem, ki ste ga spremili k mirnemu počitku na mirodvor. Hvala vsem znancem in prijateljem za darovane vence, prispevke v denarju za rože, ter Jadnoti za tako hitro izplačano posmrtnino. te enkrat najlepša hvala vsem skupaj in za vse kar koli ste nam dobrega storili v žalostnih dneh.
Tebi, dragi soprog In oče. ter stari oče, pa želimo počivaj v miru In lahka naj Ti bo ameriška gruda.
SpavaJ mirno—sni vaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
ROSE DROBNICH, soproga
R08IE JAMISON In YU8TA PALČIČ, hčeri
WILLIAM in ALBIE DROBNICH, Sinova
lata in sinahi ANGELA CAMLEK, sestra in štirje vnuki Granger, Iowa, dne 21. marca 1950.
klanca, gva se še enkrat obrnila k cerkvi, kakor da se od nje ne bi mogla ločiti.
(Dalje prihodnjič)
JUGOSLOVANSKA TOVARNA MAGNEZITNE OPEKE
(Nadaljevanje z 2. strani)
mo doma vse, kar potrebujemo, da sami napravimo tako opeko.
Sedaj bomo mi tisti, ki bomo lahko tako opeko prodajali, ne pa da bi jo drago kupovali. In nihče ne bo mogel ovirati razvoja naše črne metalurgije z odrekanjem dobav ali pa podoben način, kakor smo to doživljali zadnja leta.
Jeklo se pridobiva v posebnih tako imenovanih Siemens-Mar-tinovih pečeh. V teh pečeh vlada visoka temperatura. Za oblo-^o sten v teh pečeh moramo uporabljati material, ki vzdrži tako temperaturo, ki se v vročini ne raztopi in tudi ne razpoka. Za ta namen je najbolj primerna magnezitna opeka, ki pri taljenju jekla zdrži velik pritisk in tudi vročino do 2,000 stopinj.
Tako imenovani sintermagne-zit pa služi za dno v teh pečeh. Sintermagnezit, ki ga dobimo pri izdelavi magnezitne . opeke, mora biti iz dobrega materiala ter vestno izdelan, sicer lahko nastane velika škoda.
Del opreme za novo tovarno izdelujemo doma
Kot osnovna surovina za proizvodnjo magnezitne opeke se uporablja, kakor rečeno, magnezijev karbonat. Za celoten proces proizvodnje pa so potrebne mnoge, tudi drage naprave. Del opreme izdelujemo doma, mline ter še nekatere stroje in naprave pa smo morali naročiti v inozemstvu.
Proces predobivanja magnezitne opeke iz magnezijevega karbonata (magnezita) ali kro-mitne opeke iz kromita je nepri-
merno cenejši kakor pridobivanje magnezija iz morske vode. V naši novi tovarni bo proizvodnja v nekaterih fazah skoraj podobna pridobivanju cementa v naših cementarnah. Močni dro-bilci bodo magnezit zdrobili. Nato pa bodo zdrobljeni magnezit pekli v velikih rotacijskih pečeh, kjer bo vladala vročina 1,600 do 1,800 stopinj Celzija.
Molekule magnezijevega karbonata spremenijo pri taki vročini svojo notranjo strukturo, magnezijev karbonat postane težji in znatno trši, postane pa tudi odporen proti visokim temperaturam. To je najvažnejša odlika tega pečenega magnezija ali sintermagnezija, kakor ga običajno imenujemo. Sinterma-I gnezit je polizdelek, ki služi za; oblogo dna v Siemens-Martino-' vih pečeh ali pa kot surovina za i nedeljno predelavo.
Sintermagnezit zmeljejo v posebnih mlinih v zelo droben prah, nato mu dodajo material, ki ta prah trdno zlepi. V stiskalnicah dobi naposled ta masa pod pritiskom 1,000 atmosfer obliko opeke, ki jo zatem posuše v po-j sebnih sušilnicah. Preden pa je; izdelek gotov, ga dajo še enkrat j v peč, kjer ostane v vročini 1,500' do 1,800 stopinj skoraj dve uri. j
Za uspešen in racionalen potek proizvodnega procesa je važ-1 na pravilna in premišljena or- i ganizacija dela v podjetju. To i so ugotovili tudi projetanti to- j varne, ki so pri projektiranju j izkoristili izkušnje pri gradnji j takih tovarn v inozemstvu. V j novi tovarni so objekti razporejeni tako, da teče proizvodni pro- [ ces iz objekta v objekt in se ni-1 kjer poti ne križajo.	j
Na gradbišču tovarne so se j gradbena dela bolj razvila šele j lani, vendar so imeli vse leto te-'
I
žave zaradi pomanjkanja delov-1 ne sile. Sedaj bodo pod vzel i vse, kar je le mogoče, da bo to gradbišče dobilo dovolj delovne sile.
Po planu bo nova tovarna začela z vso zmogljivostjo obratovati ob koncu leta 1951.
v Zayrehu so luni zgradili 306 poslopij
Mestni ljudski odbor Zagreba je s pomočjo Ljudske fronte
zgradil lani 306 hiš in drugih poslopij. Med temi novimi zgradbami je 84 poslopij zveznega pomena, 41 republiških in 161 lokalnih. Večji del poslopij so začeli graditi že prejšnje leto in so bila lani dela končana.
Pri lokalnih zgradbah je pri- i
šla do velikega pomena pon«"^ fr ontovcev. Na stavbiščih je ® lalo 1,602,634 članov frontm" organizacij, ki so opravili 6,4 < 562 delovnih ur in je vredno njihovega dela nad 57,295,0 ' narjev.
(Po "Slovenskem

Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in brat
Steve Vuga
Zatisnil je svoje oči po kratki bolezni dne 22. februarja 1950.
Pogreb se je vršil dne 25. februarja iz Joseph Želetovih prostorov na Lakeview pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Hvala vsem, ki so darovali v gotovini, kakor tudi onim, ki so se prišli poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki ste ga sprej-mil) na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala tudi pogrebcem, od društva V boj št. 53 SNPJ, ki so nosili krsto.
Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Našo zahvalo naj sprejme Joseph Žele in sinovi pogrebni zavod za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Ti ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
ROSE, soproga ANN TELISMAN,
WORTH, hčeri JOHN, FRANK, LOUIS pastorki
dva zeta, sinaha, vnuk in vnukinje v Penni., zapušča brata ANDY, v stari domovini pa brata JANEZA, sestri ANA in KRISTINA.
ANGELO SRENČEK, bratranec v Clevefandu
Cleveland, O., 21. marca 1950
BETTY WOOD. MAROLT,
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče, tast in stari oče
1895
1950
RUDOLPH KASTELEC
Zatisnil je svoje mile oči dne 13. februarja 1950. Pogreb se je vršil dne 16. februarja iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni maši-zadušnici in opravljenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 5. aprila 1895 v Žužemberku na Dolenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Joseph Kužnik, Mr. in Mrs. Frank Germ, Mr. in Mrs. John Germ in družina, Mr.-in Mrs. Martin Germ, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. Michael Zlate, Mr. in Mrs. Cyril Zlate in hčerka, Mr. Joseph Glivar Jr., Mr. in Mrs. John Glivar, Mr. in Mrs. Anton Oblak, Mr. in Mrs. Frank Oblak Jr., Mr. in Mrs. Mike Beno, Mr. in Mrs. Charles,Gainer, družina Strumbel iz Huntmere ^ye., Mr. in Mrs. Anthony Pirc in družina, Mr. in Mrs. Frank Struna in družina, Mr. Oshaben in družina, Mr. in Mrs. Joseph Penko, Mr. in Mrs. Felix Drenik in družina, Pucel Girls, Mr. in Mrs. Clarence Legan, sosedje iz E. 236 St., Mr. in Mrs. Wm. Gallines, Frances Daniels, Employees of Addressograph-Multigraph Co. Mr. Chas. Burns, The Commisary Girls, The Boys of Carpenter Shop, from Chase Brass, društvo Združeni bratje št. 26 SNPJ.
Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Frank Kastelic, Mr. in Mrs. Frank Germ st., Mr. in Mrs. Frank J. Germ, Mr. in Mrs. Joe Germ, Mr. in Mrs. J. Kracker, Mr. in Mrs. A. Costello, Mr. John Oshaben, Mr. in Mrs. R. Strnad, M^' in Mrs. L. Glatz, Mr. Joe Blatnick, Mr. in Mrs. W. Urbančič, Mr. in Mrs. A. Urbdnčič, Mr. Charles Gliver, Mrs. M. Stepič, Mr. in Mrs. F. Struna, Mr. in Mrs. C. W. O'Niel, Mr. in Mrs. C. Jevec, Mr. in Mrs. J. Urbas, Mrs. M. Hvala, Mr. in Mrs. F. Royce, Mrs. Frances Legan, Mr. in Mrs. Joe Tekavic, Mr. Frank Nahtigal, družina Urbančič, Mr. Roman Maver, Mr. Anton Stark, Mrs. Marian Bashel, Mrs. Kucler, Mr. in Mrs. C. Swetlin, Mr. in Mrs. J. Smolič, Miss Rose Slamic, Miss Ann Slamic, Miss jean Rosic, Mr. in Mrs. Frank Stepic, Mrs. Rose Globaker, Mr. Frank Kukanja, Mrs. Mesojedec, Mr. in Mrs. Joe Stanick ter družina Poje;
Dalje hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti.
* Našo zahvalo naj sprejme August F. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Rupert za opravljene cerkvene obrede.
Hvala tudi pogrebcem-sobratom od društva Združeni bratje št. 26 SNPJ, ki so nosili krsto.
Posebno zahvalo naj sprejmejo: Mrs. Anton Oblak, Mrs-Frank Oblak, Mrs. Cyril Zlate, Mrs. Michael Beno za vso pomoč in tolažbo ob času smrti. Srčna hvala Mr. in Mrs. John in Jennie Pretnar, ki so ga vozili k zdravniku in so darovali v dobre na-^
mene.
Ako se je pomotoma izpustilo ima katerega, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in naj isto sprejme globoko zahvalo.
Ti, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru v svobodni ameriški zemlji. Hiša je prazna in zaman Te iščejo naše solzne od* Odšel si tja, odkjer ni vrnitve, tja, kjer vlada večni mir. Spominjal' se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni. Spavaj mirno večno nezdramno spanje, ljubljeni!
*	Žalujoči ostali:
FRANCES, soproga
RUDOLPH F., FRANCES J., SOPHIE ZLATE,
sin in hčeri JOSEPH ZLATE, zet SHIRLEY in JOANNE ZLATE, vnukinji V stari domovini zapušča brata JOŽETA in
sestri. MARIJO POŽUN in JOSEPHlN^ NOVOUNY
Cleveland, Ohio, dne 21. marca 1950.
m