( LA U«t Miafa orl oVtoKra 1047 k°t tednik - Od I. januarja 1958 kot polrednik — Cd ■« januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer °b sredah in sobotah — glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko KRANJ — SRF.DA. DNE 14. OKTOBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 81 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja 1P »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C Stanovanjska gradnja v Kralju teče po predvidenem letošnjem načrtu. Skupno bo letos vseljtvih 375 stanovanj, kar je veljalo okroglo milijardo In 300 milijonov dinarjev. Prihodnje leto pa je predvideno, da •e bo stanovanjska gradnja šc Pospešila in bo vseljivih 500 do 600 novih stanovanj. Na 'Ifkl skupina novih stanovanjskih blokov na severnem delu mesta. (Posnetek F. Perdan) Sovjetski kozmonavti znova iznenadili svet Kozmobus s tremi polniki v vesolju Moskva, 13. oktobra — Od 10.30 j^ceraj pa do danes dopoldne je Krožila po vesolju prva velika ve-,0,jska ladja »Voshod« s tremi Potniki. To je največji uspeh "ozmonavUke. V ZDA so izstrelitev ladje z dvema potnikoma od-Iož>li za prihodnje leto. Ladja ^oshod« je v oddaljenosti 178 do 7** km obkroževala zemljo v poldrugi uri (90,1 minuta). Poleg pilota Vladimira Komanova sta °ila v ladji še znanstvenik Konstantin Feoktistev in zdravnik Boris Jegorov. Vsi so bili prvič v vesolju. Po enodnevnem obleganju zemlje so se spustili na kraJ vzleta. Vse naprave so delovale brezhibno. »Oče« prvega sovjetskega Sputnika pred 42 meseci, akademik Seedov, je izjavil, da *e bliža dan, ko bodo ljudje vzpostavili stike z Mesecem, Venero •n Marsom. Sodijo, da imajo "°vJetski kozmonavti že možnost, da izstrelijo ladje do 10 ton in še težje. »Voshod« ima obliko Avtobusa in ga imenujejo »kozmo-bus«. Kozmobus je iznenadil ves 8vet in najvišji državniki in pomiki sveta so čestitali k uspehu •°vJetskih znanstvenikov. Mladina, samouprava in šola Vse bolj samostojni položaj šo-,e zahteva sodobni pouk s sodob-^irTii učnimi sredstvi in hkrati s *erri aktivnejši položaj učencev. UsPeh šole je vedno bolj odvisen °d njihovega truda in od njiho-Vin skrbi za splošno izobrazbo in JJ^Posabljanje. Poglavitna naloga ~W na šolah je skrb za razvoj delovnega, pozitivnega odnosa ^ladih do opravljanja svoje družbene dolžnosti — učenja. Pred volitvami v šolske samoupravne organe so pred ZM še °dgovornejše naloge. Mladina je Postala del šolske samoupravo. Nastala je bistvena sprememba v °dnosu učencev do šole in učenja. Sprememba je v tem, da ^°ra učenec šolo sprejeti za svojo, da se v njej počuti kot delov-ni Činitelj z določenimi pravicami ™ dolžnostmi.* Glavna naloga ZM ;je- da na šoli razvija pobudo, samostojnost, družbeno odgovor-?0st in zavestno disciplino, kar Je glavno za kolektivni duh, to-Varištvo in sodelovanje. Zato mo-ra dijak aktivno sodelovati v or-8*ttizaci jij učnega procesa, razpravljati o pouku in sodelovati v ^znravah o problematiki svoje Nadaljevanje -na 2. strani Priporočila gospodarskim organizacijam Premajhna izobrazba na vodilnih mestih Občinska skupščina Radovljica je na zadnji seji priporočila vsem gospodarskim organ-zaci jam, naj posvetijo večjo skrb kadrovski politiki. Izobrazbena raven ljudi na vodilnih položajih je po podatkih razmeroma zelo neugodna. Na odgovornih mestih v gospadrstvu m V drugih dejavnostih in službah je še vedno precej ljudi, ki nimajo popolne srednje izobrazbe oziroma pogojev, ki jih določeni) delovno mesto zahteva. To vprašanje bodo po priporočilih skupščine obravnavali delavski sveti. Le-ti bodo v Zvez! s tem morali ukreniti vse potrebno, da se izobrazbena raven vodilnih ljudi in drugih odgovornih oseb postopoma izboljšuje z dopolnilnim izobraževanjem, z izrednim študijem ali na kak drugačen način. Nekatere delovne organizacije uspešno skrbijo /\ dopolnilno izobraževanje svojih ljudi, drugod pa je le skrbi precej manj. Izkušnje kažejo, da so uspehi v t.iksn.h delovnih organizacijah, z razmeroma visokim odstotkom ljudi s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, precej boljši kot v onih, z nizkim izobrazbenem povprečjem. To velja tako za vo-d Ini kader kot za zaposlene v proizvodnji. V zvezi s tem priporoča skupščina gospodarskim organizacijam naj obravnavajo tudi vprašanje relekcije oziroma ponovnega imenovanja direktorjev gospodarskih organizacij, ki so že več kot osem let na istem delovnem mestu. Skrajšani delovni čas Tudi v kolektivih LIP Bled in v Verigi Lesce so že dosegli pogoje za 42-urni teden Podjetji LIP Bled in VERIGA Lesce sta že opravili vse potrebne priprave za prehod na 42-urni delovni teden. Obe gospodarski organizaciji sta v času priprav analitsko spremljali vse pokazatelje gospodarskega rar.voja gibanja proizvodnje, storilnosti In drugih elementov, ki vplivajo na proizvodno delo. Izhodišče za primerjavo jima služi gospodarjenje v lelu 1963. Analitične primerjave letošnjih gospodarskih uspehov v primerjavi z lanskim letom so zelo ugodne in omogočajo, da bodo lahko prešli na skrajšani delovnik, ne da bi se pri tem zmanjšala proizvodnja. Nasprotno: z nekaterimi notranjimi organizacijskimi ukrepi in tehničnimi izboljšavami bodo celo dosegli večje proizvodne rezultate in višjo proizvodnost. V prvi polovici 1964 je V podjetju LIP porasel fizični obesg proizvodnje za 22%, medtem ko se je v~ času poizkusnega obratovanja za 7-urni delavnik pokazalo, da bo moč doseči še nadaljnjih 6,4% povečamja. Neto produikt na uro je porasel za 14,80'o, število zaposlenih pa se bo eelo znižalo zaradi omejenih količin surovin. Analiza delovnega časa v primerjalnem obdobju je pokazala, da hodo z boljšo organizacijo dela in racionalnim irz.koriščanejm časa lahko prihranili precejšnje število ur. Tako se bo število tir, ki so izgubljene zaradi rednih dopu- Ob idejnem projektu kranjske toplarne Racionalizirana proizvodnja tehnološke pare Občinska skupščina Kranja je v ponedeljek sklicala posvetovanje o idejnem, projektu toplarne Kranj, katerega so se udeležili predstavniki Tekstiiindusa, Save, Iskre, K2K, IBI, Standarta, Elektro-Kranja in Zavoda za izgradnjo mesta Kranja. Na sestanku so razpravljali predvsem o kreditih podjetij, ki so neposredno zainteresirana pri izgradnji toplarne. Podjetja naj bi v prvi stopnji izgradnje kreditirala izdelavo tehnične dokumentacije, pozneje pa bi ob soglasnosti organov samoupravljanja kreditirala gradnjo samo. Na omenjenem sestanku so se predstavniki podjetij odločili tudi za lokacijo. Tako bo predvidoma toplarna zgrajena v Majdičevem logu, ki leži nekako med vsemi bodočimi potrošniki toplotne in električne energije. Toplarna z dvema kotloma na mazut, od katerih bo vsak lahko dajal 80 ton tehnološke pare na uro, pa bo proizvajala tudi toplo vodo za ogrevanje tovarniških in stanovanjskih prostorov, poleg tega pa bo nova toplarna proizvajala električno energijo potom turboagregata s kapaciteto 160 milijonov KWh, kar je približno enako proizvodnji električne energije vseh savskih elektrarn v letu 1963. In kakšne so utemeljitve bodoče toplarne? Predvsem velike potrebe po tehnološki pari v prihodnjih nekaj letih in tremitno kritično Stanje proizvodnje električne energije. Idejni projekt predvideva kapacitete energetskih virov Za leto 1975. V tem času bodo namreč vse gospodarske organizacije Kranjskega industrijskega bazena svoje kapacitete toliko povečale, da njihovi obratni viri tehnološke pare absolutno ne bodo več zadoščali potrebam. V tovarnah bi bile zato potrebe Rekonstrukcije obratnih toplarn. Prav te pa bi bile povezane z velikimi investicijami. Nova toplarna pa bo ta problem rešila po najracionalnejši poti. Omogočila bo nadaljnji polet industrije Kranjskega bazena. Pa ne samo to. Nova toplarna ho oskrbpvala s toplo vodo tudi stanovanja na Zlatem polju in Planini. Vzporedno s pripravo tehnične dokumentacije hodo pričeli tudi z izgradnjo parovodov, potom katetrih, bodo predvidoma odvajali tehnološko paro iz. Iskre in Tekstiiindusa v Savo, ki v sedanjem procesu proizvodnje potrebuje precejšnje količine te vrste energije.* Nadaljevanje 2 na 2. strani stov, lahko zmanjšalo za več kot tisoč, z boljšo preventivno in higiensko tehnično zaščito bo moč zmanjšati bolovanja. Seje delavskih svetov in upravnih odborov bodo lahko preložili iz. rednega delovnega časa na proste sobote — pa tudi z drugimi ukrepi in z boljšo organizacijo dela bo mogoč prihranek na času. Po izračunih bo moral znašati odstotek povečanja efektivnega delovnega časa 12,5, da bi v podjetju lahko obdržali isto raven proizvodnje Po dosedanjih ugotovitvah pa bi že lahko znašal prihranek na času 10,393% od skupnega števila ur. To pa znese 13.360 ur od skupnega časa za delo v opazovalnem obdobju. Torej se odstotek potrebnega prihranka v času močno približuje zahtevani normi. Dokaj ugodni rezultati so se v ^ opazovalnem obdobjxi pokazali tudi v tovarni VERIG v Lescah. Tudi tamkaj se je fizični obseg pro-izvrdnjc v I. pglletju povečal za 20% storilnost pa je porasla za za 7%. Predvidevajo pa še nadaljnje povečanje storilnosti, saj Nadaljevanje \ na 2. strani V Tržiču o sodišču 2e pred leti se je v Tržiču po-kazald, da prihaja pred sodišče mnogo takih primerov, ki bi j h lahko rešil drugi pristojni organ, zlasti poravnalni sveti. Vzrok temu je, da so se ti sveti premalo uveljavili, da so nekako utrujeni, ker je predolga mandatna doba njegovih članov. Včasih pa' je temu kriv predolgi postopek, saj traja včasih mesec ali celo šc dalj. Nenadoma jc na cesti zaropotalo, zažvenketalo. Po gladkem asfaltu so se razleteli drobci stekla in s tal je vstajala mala 5 do 6-letna punčka. Jokala je na ves glas. Bilo je to v mestnem središču, v opoldanskem času, ko le bilo na'cesti precej prometa fn na pločnikih veliko pešcev. B'"ž je bilo okoli nje veliko •sPraševalcev, sodnikov in razsodnikov Ugotavljali so dogodek in ga komentirali. Kot so že prvi očividci ugo-,avUali, ni šlo /a nesrečo, punčka je čakala ob pločniku, Waj bo cesta prosta, da bi jo lahko prečkala. Ko so vozila odpeljala mimo, se jc odločila in gledaje na obe strani v diru planila preko. Pri tem pa ni gledala p 2500 vozil. Vojaške vaje se nadaljujejo tudi v srednji Bretaniji, kjer sodeluje 10.000 francoskih vojakov in letalcev. VOLITVE V BRITANIJI Jutri se bodo pričele v Veliki Britaniji vladne volitve. Sef konservativne stranke in premier Douglas Home je izrazil zadovoljstvo, češ da je »morala konservativcev visoka« in da so volivci zainteresirani za ohranitev svojega »visokega življenjskega standarda«. Vendar na drugi strani poročajo, da se tehtnica zmage nagiba vedno bolj k laburistični stranki. ZDA ODLOŽILE POSKUS Te dni so sporočili, da so v 1 ZDA sklenili, da preložijo novi podzemni nuklearni poskus. Odložiti so ga morali zaradi slabega vremna. Novega datuma za ta poskus še niso napovedali. Napoved vremena za danes in prihodnje dni: Pretežno oblačno in vmes še padavine. Najnižje nočne temperatu-re od 5 do 10, v Primorju 12 stopinj. Najvišje dnevne od 10 do 14. Postopoma se bo vreme izboljšalo in hladneje bo. Vremenska slika: Obsežno področje nizkega zračnega pritiska zajema Evropo in Sredozemlje. Iznad Biskajskega zaliva se proti Sredozemlju pomika nov frontalni sistem. Preko Alp se proti Sloveniji že preliva hladnejši zrak, vendar se še meša s toplejšim, ki doteka ob južnih vetrovih nad Balkan. Vreme včeraj ob 13. uri: Brnilki — pretežno oblačno, temperatura 18 stopinj, zračni pritisk 1000 imilibarov — raste. Planica — delno oblačno, temperatura 10 stopinj. Jezersko — pretežno oblačno, temperatura 9 stopinj. Tri-glav-Kredarica — v. oblakih in sneži, tempertura minus 4 stopinje, piha rahel jugovzhodnik. Tisti, ki s<« «nr»zna'o na strategijo britanskih parlament««-«^*« volitev pravijo, da šc n'.koli oHm vodilni britanski polil'čnt strank'? konservativno n laburistična nista v volilnem boju streljali druga na drugo s tako težkim orožjem kot letošnjo jesen. Nekateri trdijo, da so konservativci pripeljali v prvo bojno črto težke topove zato, ker vedo, kako slaba je njihova pehota in ker so mnoge slabe izkušnje iz zadnje dobe že pokazale, koliko manj vrlin ima njihov sedanji vojskovodja Home v primerjavi s prejšnjimi konservativnimi vojskovodji. Čeprav Je zgodovina že večkrat dokazala nasprotno, pa le ne moremo slepo verjeti, da zmage prinašajo velike osebnosti in veliki vojskovodji. Takšno zvrača-nje odgovornosti na eno samo osebo bi bilo v britanskih razmerah, kjer imajo strankini voditelji veliko besedo, le nekoliko pretiramo ini prehudo. Vsi znaki kažejo, da Je konservativcem pri trinajstih letih neprekinjene oblasti začelo primanjkovati zraka. Seveda dolga doba, ko so hrltaf-kl '-'»"sprvfitlvcl sedeli v j\Vtm8>:., - . v Vse pogosteje se dogaja, da prihajajo na občinsko skupščino Radovljica prošnje, da bi lahko zgradili na njihovem področju počitniške hišice. Zato so se odločili, da naj bi skupščina sprejela nekatere lokacije na svojem področju za zidavo tovrstnih hišic. Že sedaj so izdelani načrti za zazidalne okoliše: »Kozarec« Bled in »Dindol«, zatem »šobec» v Lescah, Planina »Vogel« in za jezom v Bohinju ter pod Kukovnico na Bledu. Nameravajo pa napraviti še neke načrte za zazidalne okoliše v Ribče-vem lazu, kjer naj bi bila nekakšna dograditev, Ukane in Goreljek na Pokljuki, kjer pa pogodba še ni podpisana. Prvi seji skupščine, ki bo prihodnji teden, bodo predložili v potrditev naslednje kraje: Dindol, Pod Kuhovnico, Šobec in Vogel na planini Vogel. Vikend hišice bodo zgrajene v krajšem razdobju in bi bilo primerno, da bi bil videz celotnega nasleja čimbolj enoten in kvaliteten. V Sobcu bodo pridobili 55 vikendov, ki bodo razdeljeni v štiri skupine. V Dindolu in pod Kuhovnico bodo zgradili 40 novih hišic, kar bo skupno z vsem stroški znašalo skoraj dvesto milijonov dinarjev. ' f Vsekakor se bo z gradnjo teb, objektov mnogo pridobilo. Turizem bo v tem kraju stopil še pa trdnejša tla. Vsekakor lahko od tega računamo na hitro amortizacijo. Nujno bi bilo treba še v dragih predelih Gorenjske misliti na tovrstno gradnjo raznih centrov. Hkrati so lahko to tudi centri za rekreacijo naših delavcev, ki bi imeli priložnojst na cenejši način preživeti svoj letni oddih. Razen tega bodo na skupščini v Radovljici razpravljali tudi o predlogu odloka o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine za 1964. leto. Imenovati bodo morali tudi direktorja Gozdno-kmetijske zadruge v Srednji Vasi v Bohinju ter predstavnika v svet šole-girrmazije v Kranju. J. J. 3 MLADINA, SAMOUPRAVA IN ŠOLA Vendar obstaja v nekaterih primerih prepad med vodstvom naše organizacije in članstvom« To vse prej kot dobro vpliva na delo ZM. Vodstvo mladinske organizacije mora prisluhniti že** ljam in interesom mladine. P°* bude morajo rasti iz članstva. Druga hiba pa sledi prvi, in 9i" cer to, da celotno delo organizacije sloni na ramenih posameznih aktivistov. Čeprav je njihovo delo požrtvovalno, ne more roditi zaželenega uspeha. Zveza mladin0 mora biti organiizaoija delovnih, kritičnih in ustvarjalnih učencev in dijakov. Zato morajo biti akcije ZMS resničen odraz želja množice, konkretno — akcija mora izhajati iz najosnovnejše celice — iz razredne skupnosti. X. K. Jesenska setev pri nas na Gorenjskem je v glavnem zaključena, čeprav je zadnje deževje dokaj zakasnilo ta dela. Motiv Iz okolice Cerke" SRF.n*. 74. oktobra 1964 Iz naših komun • Iz naš«h kn?ruin * Iz n*ših komun • Iz naših komun • Tz naših hmiin • Iz naših komun »■» »««th irv'°la V tra|no ,ast PO-Md občinske skupščine Kranj, ki je prevzela Pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo. Za ostale najboljše pa so Pnpravili diplome in druge nagrade. Popoldan pa bo osrednja proslava, ki se je bo razen velikega števila strelcev in ljubiteljev tega Wpega Športa, udeležilo tudi večje število predstavnikov oblasti ter družbenopolitičnih organizacij kranjske občine in Ljubljane. Pričakujejo pa tudi člane CK ZKJ Borisa Ziherla, ki je pred 10. leti Kumoval njihovemu praporu. V BESNICI BODO POPRAVILI CESTE . V minulih dneh je bila redna seja sveta krajevne skupnosti v pesnici. Pogovorili so se o tekočih nalogah sveta do konca leta. {^ajvee skrbi bodo posvetili komunalnim vprašanjem. Dela na raz-Su"ilvi in adaptaciji pokopališča lepo napredujejo in so v ta namen določili ludi znatna finančna sredstva. Sredstva, kolikor jih je skupnosti še ostalo, pa so sklenili, da, bodo uporabili za obnovo Cest in potov. Lc-teh je okoli 15 kilometrov in ker so v glavnem {e-te v višje ležečih predelih, so močno izpostavljene hudim nalivom 30 Zato so večkrat na leto potrebne večjega popravila. V jesenskih Psećih bodo, kakor so sklenili, nasuli in popravili vsa važnejša Pota in ceste. POTREBUJEJO POTROŠNIŠKI CENTER Na Zlatem polju v Kranju že dalj časa gradijo nov potrošniški center, v katerem bodo razen samopostrežne trgovine tudi prodajalna mesa, mlečnih izdelkov in okrepčevalnica. Le-ta bi že morala UJti izročena svojemu namenu, vendar so se gradbena dela močnt) Zavlekla in tudi podražila. Vse kaže, da prebivalci tega dela mesta tetos šc ne bodo kupovali prehrambenih predmetov v novih trgovskih prostorih in da se bodo še morali nekaj časa drenjati v premajhni stari trgovini. KULTURNA DEJAVNOST NA ŠENTURŠKI GORI Med prebivalci šenturške gore in okoliških vasi je vedno večje Zanimanje za kulturno-prosvetno dejavnost. V tej vasi so bili nam-j"eč prvi, ki so pred leti uredili skromen klubski prostor na šoli in kupili televizijski sprejemnik. Njihova kulturno-prosvetna dejavnost se kar hitro razvija, sedaj imajo v vasi tudi pevski zbor, ki je že večkrat javno nastopil, Jani pa so v Cerkljah celo tekmovali na reviji pevskih zborov. Vsa kulturna dejavnost se sedaj odvija v kulturnem aktivu, ki so ga Prav tako pred časom ustanovili, škoda, da kraj nima druge primerne dvorane. Ce bi imeli ustrezne prostore, bi se njihova dejavnost lahko še bolje in hitreje razvijala. POSVET S PREDSTAVNIKI PODJETIJ V sredo, 14. oktobra, dopoldne bo v Kranju posvet i vsemi direktorji in predstavniki delavskih svetov gospodarskih organizacij °bčine Kranj, ki ga sklicuje predsedstvo občinske skupščine. Na nJem bodo razpravljali o problematiki strokovnega šolstva in njegovega financiranja. Posvet bo vsekakor zelo zanimiv in pomemben, bolj pa njegovi zaključki. RAZSTAVA O VZGOJI IN VARNOSTI PROMETA V prostor^ vzgojno-varstvene ustanove na PrimVskovem pri pranju so konec minulega- tedna odprli zanimivo razstavo o vzgoji m varnosti prometa, ki jo jim je pomagala opremiti pionirska in s°lska komisija AMD Kranj. Razstava je vzbudila pri tamkajšnji mladini, zlasti pa pri ftaših najmlajših, veliko zanimanje. POPIS ŽRTEV II. SVETOVNE VOJNE * Po vseh občinah na Gorenjskem se že nekaj dni mrzlično pripravljajo na izvedbo popisa žrtev iz druge svetovne vojne. Po sklepu zveznega izvršnega sveta bodo že v tem mesecu podrobno popisali vse žrtve druge svetovne vojne. Zvezna, republiška, okrajne in občinske komisije pripravljajo ustrezno gradivo, tako da bo popis ža gotovo zajel prav vse naše državljane. Popis bodo opravili tako, da bodo popisovalci obiskali vsako gospodinjstvo in morebitne žrtve temeljito in skrbno popisali tako, da bi bili podatki čimbolj točno in skrbno zbrani. V NEBOTIČNIK SE BODO KMALU VSELILI Številne prebivalce, ne samo Kranja, pač pa tudi Iz drugih kra-*ev zanima, kdaj bo izročena svojemu namenu nova stavba kranjskega nebotičnika. Zvedeli smo, da bi se to moralo že zdavnaj zgo-a,ti> vendar so se v nedogled vlekla obrtniška, predvsem pa mizarska dela. Sedaj so dela v zaključni fazi. Stanovanjski del Rt°lpnice bo vseljiv v drugi polovici oktobra, spodnji — poslovni Prostori pa konec novembra aH, najkasneje prve #ni decembra. NOV HOTEL V KRANJU V četrtek, 15. oktobra, popoldan bo v klubu gospodarstvenikov v Kranju zanimivo posvetovanje, na katerem bodo obravnavali grad« n'o novega hotela, ki bo med Bežkovo hišo, komunalnim podjetjem vodovod ln gostilno Lovec. Slo bo predvsem za to, kako zbrati potrebna finančna sredstva, **• lih ho treba prispevati iz občinskih virov in še o vseh drugih zadevah, ki bodo potrebne temeljite razprave pred tako pomembno odločitvijo kot je gradnja tako velikega in modernega hotela. GOLNIK—SEBENJE—KRIŽE Kakor smo izvedeli, bodo prihodnje leto modernizirali cesto III. r<'da Golnik—Sebcnje—Križe. Vsa leta je le-ta predmet številnih debat in razprav, kajti zaradi hribovite lege je( cesta tako razrita, da je vožnja po njej vse prej kot varna. Ker je cesta Kranj—Golnik *e modernizirana (letos so jo ponovno obnovili inlflela še niso v F°loti končali), Bo Tržič s 'Kranjem dobil še eno dobro cesto, ki 00 velikega pomena predvsem za lokalni promet in razvoj turizma. GOZDA NE BODO KRČILI Na minuli seji je svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Kranj med drugim razpravljal in sklepal tudi o predvidenem krčenju gozdov na območju katastrske občine Mavčiče za Potrebe K1K. Kmetijsko živilski kombinat Kranj je namreč nameraval zgraditi v Mavčičah več gospodarskih poslopij za tamkajšnje km«i.jsko Posestvo. Predlagana krčitev je bila na dnevnem redu že na nekaterih sejah in posvetih pa tudi že na občinski skupščini. Svet je na •voji zadnji seji ponovno o tem razpravljal in se odločil, da. zaenkrat predvidene krčitve ne dovoli. K7.K ima namreč že vrsto nedograjenih objektov na različnih krajih občine oziroma posameznih °bratih in naj, po sklepu sveta, dogradi le-te in jih polno izkoristi, se'e nato bodo odločali o nadaljnjih investicijah in morebitnem šolah organizirani najrazličnejši krožki, sekcije, tečaji. Rešitev tega problema je zamotana, šole s svoj'imi, dokaj skopo odmre j enimi sredstvi, najrazličnejših izvenšolskih dejavnosti ne morejo solidno organizirati. Večina šol za to nima prostorov in ne kadrov. Toda tam, kjer kadri so, navadno otroci kaj hitro izgube veselje do dela, saj so vsi krožki pod nadzorstvom predavateljev, ki učencem v rednem pouku predavajo bolj ali manj sorodne predmete. Ob vsem tem pa lahko ugotovimo, da se otroci v šolah kranjske oočine bavijo s približno 60 različnimi interesnimi dejavnostmi. Od vseh dejavnosti so najbolje organizirane tiste, katere vodijo razne družbene organizacije z večjo materialno osnovo. Statistike tako dokazujejo, da je največ mladine vključene v raznih prometnih krožkih. Ob vsem tem pa smo ugotovili, da je veliko število otrok še vedno neaktivnih in neorganiziranih. Kje so torej realne rešitve zaposlenosti mladine v izvenšolskih dejavnostih? Idejni koncept je, v grobem pripravljen, toda na žalost je tesno povezan z našo šolsko reformo, kadri, materialno bazo našega šolstva in mental i teto staršev. V bistvu gre za vzgojne metode, kakršne že dlje z velikim uspehom uporabljajo Švedi in Danci. V tem osnutku naj bi vzgojno izvenšolsko dejavnost prevzele šole same s tem, da družina ne bi izgubila primarne vloge vzgoje otrok, šola naj bi obenem postala tudi vzgojno-varstve-na ustanova, s pedagogi in vzgojitelji ali pa ljudmi, ki bi bili univerzalni. Temelji novega koncepta so bili podani s spomladanskim referendumom o prispevku za izgradnjo šol. Tako se bodo povečale kapacitete in prav te bodo dop'uščale našemu šolstvu, da stopi v svojem razvoju dokajšen korak naprej, v T, P. m sq ir.o* •■ * J...JL, r f ti 1*' r f i li | 1 it 1 r i ni k? 'i 11 Al mm Letna mladiiHka konferenca v »Iskri« Več za izobraževanje mladine Občina -podjetje Danes (v sredo 14. oktobra) dopoldan bo v prostorih tovarne tekstilnih strojev In naprav Kovinar 12. redna seja sveta za industrijo občinske skupščine Kranj, na kateri bodo ratzpravljall vprašanja, ki zadevajo izvrševanje plana količinske proizvodnje in druge naloge in probleme tega kolektiva. Slika prikazuje še zadnja dela pri ureditvi kranjskega nebotičnika. Vse premalo je še razvita družbena, ekonomska in politična razgledanost mladih članov v samoupravnih organih. Bolj bi morali poznati osnove gospodarske politike, delitve čistega in osebnega dohodka. Niso dov6lj seznanjeni z investicijami ln drugimi problemi v tovarnah. Na nedeljski mladinski konferenci tovarne »Iskra« so se nekateri mladinci dokaj kritično dotaknili nekaterih problemov, ki se pojavljajo že vrsto let. Velike težave so glede kadrov že v samem vodstvu njihove organizacije. Zlasti so to občutili lani, ko jih je mnogo odšlo na odsluženje vojaškega roka, nekateri v večerne šo]f in podobno. Ker v večini še vedno sloni vse delo na posameznikih, se takoj Občuti težave v njihovi organizaciji. Vsekakor bi bilo v prihodnje potrebno tesnejše sodelovanje med raznimi organizacijami v tovarni. Dogaja se, da jc mladinec sprejet v članstvo ZK in s tem navadno preneha z "dejavnostjo v mladinski organizaciji, ter mu tam naprtijo večje število drugih funkcij. V prihodnjem letu bodo morali mnogo več pozornosti posvet ti prav vzgoji kadrov, ki bodo delali v mladinski organizaciji. Seveda bodo morali pokazati prd-cej zanimanja za izobraževanje na delovnem mestu. Nemalokrat se zgodi, da nekdo na željo po pridobitvi znanja (ali samo spričevala) izkorišča poznanstva lin s priporočili prevzame mesto drugemu. Največkrat na račun sposobnejšega, vendar skromnega delavca. Nikomur nc bi smeli krč '-en j u gozdov. nasprotovati, kdor želj resno študirati. Vsi vemo, da ni lahko delali v tovarni 8 ur, nato pa še 4 ure v šoli. Nekateri sicer dobijo razne olajšave v podjetjih, veliko pa se jih vzdržuje samostojno. Marsikateri stvari se je treba odpovedati, če hoče uspešno končati začeto delo. ^ 2e v referatu je predsednik tovarniškega komiteja Ivo Triler nakazal smernice za tekmovanje v produktivnosti in prehod na 42-urni delovni teden. V diskusiji so posamezniki poudarili, da se mora mladini jasno razložiti način in pomen tega tekmovanja. Sedaj so bili vsekakor mladinci glede tega premalo obveščeni, čeprav so že letos dosegli kar lepe uspehe. Tudi pri prehodu na krajši delovni teden so v pod jet ju odkrili nekatere notranje rezerve. Precej časa so se zadrževali pri vprašanju športa, rekreacije in klubskega življenja v tovarni. Šc vedno nima tovarna niti občina svojega mladinskega kluba. Lani so organizirali več strokovnih ekskurzij, kar jc vsekakor pohvalno. Vendar bi morali mladino seznaniti z delom v lastni tovarni, j V prihodnje bodo posvetili največ pozornosti tekmovanju za dvig produktivnosti, razvitju »Tribune mladih«, .izobraževanju mladinskih kadrov in usposabljanju na delovnem mestu ter sodelovanju med mladino raznih tovarn. JOŽEJARC Javna tribuna okrajnega komiteja ZMS 0 razmerah v dijaških domovih Pred dnevi *je organiziral komite Zveze mladine .Slovenije za ljubljanski okraj Javno tribuno. Razpravljali so zlasti o problemu dijaških in vajenskih domov. Pri tem so bili zelo odločni tal konkretni. Ugotavljali so, da je stanje v teh domovih dokaj neprimerno in celo kritično v nekaterih primerih. \ Večina domov nima centralne kurjave. Navadne peči, ki so v večini, morajo gojenci kuriti sami in še to je dovoljeno le v najhujšem mrazu. V našem okraju jc devet dijaških domov, v katerih prebiva nad 2000 gojencev. Domovi so hudo prenapolnjeni. Mnogo je v teh domovih še drugih pomanjkljivosti. Zato gojenci tam ne najdejo niti tistega osnovnega, kar je potrebno za mlajšega človeka. Razen učnega uspeha to vpliva tudi na kulturno, športno življenje in na rekreacijo. Seveda, pa mnogi dijaki pokažejo do* kajšnjo mero iznajdljivosti in se vključijo v izvenšolske dejavnosti, ki so mlademu . človeku vsekakor potrebne. Udeleženoi tribune so poudarjali, da je precčj krivde za tako stanje V delovnih organizacijah. Tu vse preveč ocenjujejo stvar skozi dinar in prepočasi prodira zavest, da so take investicije v kader zelo zelo rentabilne. \ Dijaški domovi so v glavnem v okviru šol druge stopnje, ki jih v sedanjem sistemu financirajo iz. medobčinskih skladov. Z novim z ikonom se bo to predvidoma i/bol j šalo. Vsekakor je pričakovati več razumevanja od občinskih skupščin in delovnih organizacij, kar bo pripomoglo k hitrejšemu reševanju današnjih problemov v dijaških in vajenskih domovih J. J. Vodovodna skupnost Gorenjske že dalj časa opravlja zelo težka dela pri ureditvi desnega brega Kokre pri novem mostu, pri hotelu Evropa. Dela, kot predvidevajo, bodo zaključili šele v prihodnjem letu. Poleg tega nameravajo ob Kokri napraviti tudi sprehajalne steze, kar bo vsekakor v okras temu delu Kranja Partizan Marjan Dragi otroci! Partizan Marjan vam bo povedal veselo dogodivščino iz NOV ... Tako ga je napovedovalec napovedal ln predstavil ob nedeljah na Uri pravljic v Prešernovem gledališču, našim najmlajšim gledalcem. Skozi več let ga jc z odra našega gledališča poslušalo in gledalo na tisoče mladih obrazov. Vedro in pristno je znal pripovedovati resnične dogodke iz partizanskega življenja. Marsikatero zgodbo, ki so jo slišali naši otroci, jc tudi sani doživel Za sleherni nastop pred našim mladim občinstvom je bil nagrajen s prisrčnim in iskrenim aplavzom. Bil jim je vzor partizana-junaka, ki se jc bo-lil za svobodo. Nič čudnega ni, da" gre po mestu glas tudi naših najmlajših. »Partizana Marjana tli več!« i Sprijazniti se moramo z bridka resnico, da ga nc bomo več videli, ne slišali na našem odru. Nikoli več n> bomo videli veselega in nasmejanega « partizanski uniformi, ne bomo več slišali njegovega vedrega glasu ,ii značilnega narečja, ki je bil svojstven m | značilen zanj. Spomin mi uhaja nizaj, na najin pogovor, kako bi otrokom pripovedoval. — Nikoli ni bil v zadregi, odgovoril je zelo hitro in se pri tem veselo nasmejal. Brez. skrbi je dejal: otroci bodo zadovoljni. Prav je imel, otroci so bili vedno zelo zadovoljni. Pred menoj na mizi le/i jo sporedi otroških prireditev. Med ostalim je zapisano: Dragi otroci: Partizan Marjan vam bo pripovedoval zgodbo o partizanski muli! , Otroci bodo hodili poslušat pravljice, a partizana Marjana ne bodo nikoli več slišali in ne videli. Iztrgala nam ga je smrt, odeta v oklep civilizacije, sredi priprav začetka sezone Ure pravljic. — J. K. 4 _ SREDA, 14. oktobra 1964 ^ Immun & h n^šilh komun Avtostop iz Ljubljane do Jesenic Grem lahko z vami ? Ste že kdaj potovali na ta način? 2e? Tudi jaz. Predvsem v 'študentovskih letih. Denarja še nisem imel, zahotelo pa se mi je na izlet. Drugega mi ni preostalo kot pot pod noge — in če pride avto, dvigniti palec desne roke. lake vožnje so bolj zanimive in še zastonj so. Pri taki vožnji ni nikdar nobene »gužve« in še brez postaj jc. Človek nestrpno čaka avto, ki ga bo vzel s seboj. In to je najlepši trenutek. Ko pa se človek poslovi od študentovskega življenja, se po navadi poslovi tudi od voženj. Nimam več časa za to. Samo včasih izkoristim nekdanje izkušnje. Avtostopar mora imeti dovoljno mero potrpljenja, če hoče, da bo prišel tja, kamor želi. Na sliki vidimo dva »službena potnika« za Bled. V korist družbenih služb Y Turizem do leta 1970 Občinska turistična zveza v Radovljici je po daljših pripravah in diskusijah pripravila zajeten perspektivni program razvoja turizma na njenem območju. Zajema obdobje od 1964. do 1970. leta. Program so pripravili na osnovi že izdelanih konceptov, kil so jih žc prej obravnavali in oblikovali v posameznih bolj razvitih turističnih območjih. Regionalno obravnava program tri najbolj razvita turistična območja: blejskega, bohinjskega in radovljiškega, in sicer na temeljih gospodarskih in prirodnih pogojev za razvoj turizma, upoštevajoč dosedanje pokazatelje turističnega prometa ter družbenih ter ekonomskih kategorij, ki vplivajo na turizem. J.B. Poslednji koncert Lanskoletni oktet jeseniške gimnazije, ki je naštudiral narodne pesmi in priredil vrsto celovečernih koncertov na Jesenicah, v Mojstrani, v Kranjski gori in na Bledu ter ga je posnela tudi RTV Ljubljana, se je v soboto zvečer poslednjič sestal. Pred odhodom na nadaljnji študij v Ljubljano in drugam so se odločili člani okteta za poslednji nastop. Priredili so ga oskrbovancem Socialno zdravstvenega doma na Jesenicah, zavedajoč se, da so ti podobnih obiskov najbolj potrebni. Da bi poslušalce kar najbolj razveselili, so dopolnili spored narodnih pesmi z instrumentalnim triom. Mladi fantje, ki so šele na poti v življenje, so nudili oskrbovancem prijetno uro kulturnega razvedrila. S srečanjem z ljudmi, ki so že prehodili svojo življenjsko pot in uživajo jesen svojega življenja v sodobno urejenem dpmu, je oktet sicer svojo kratko, vendar uspešno delovanje najleoše zaključil. Dijaki jeseniške gimnazije, ki so v minulem šolskem letu pokazali izredno zanimanje za slovenske narodnh pesmi, naj ne bi ostali osamljeni. Avtobusna proga v maloobmejnem prometu Na relaciji Gozd Martuljek— Trbiž bodo uvedli redno avtobusno progo, ki bo velikega pomena za maloobmejni promet z Italijo in so jo posebno pogrešali lastniki maloobmejnih propustnic. Avtobus bo vozil zaenkrat trikrat tedensko, in to ob ponedeljkih, sredah in petkih, z odhodom iz Gozd Martuljka ob 14.45 in s prihodom v Trbiž ob 15.55 in z odhodom iz Trbiža ob 19.00 ter s prihodom v Gozd Martuljek ob 20.30. Avtobusno podjetje Ljubljana Transport — poslovna Cnota Jesenice — ki se je odločila za uvedbo nove avtobusne proge v okviru maloobmejnega prometa, želi ustreči številnim potnikom obmejnega prelaza v Ratečah, ki so hodili doslej kljub prepustnicam v Italijo peš, s kolesi in z lastnimi vozili. Avtobusna proga Gozd Martuljek—Trbiž bo pričela obratovati 25. t. m. V zadnjem letu so se osebni dohodki v gospodarstvu in drugih organizacijah občine Škofja Loka močno dvigali. Posledica tega je bila, da so sredstva občinskega proračuna za spoznanje hitreje naraščala kot je bilo predvideno ob sprejemu občinskega proračuna. Realizacija proračunskih sredstev v zadnjih osmih mesecih je pokazala, da bo ob sedanji dinamiki proizvodnje in gibanja osebnih dohodkov, lahko občina razpolagala z večjimi sredstvi kot'je bilo predvideno z občinskim proračunom. Dosedanji ^in do konca leta predvideni porast proračunskih Vsi plani preseženi V Železarni Jesenice so zaključili mesec september zelo ugodno, kajti dosegli in celo presegli so vse plan«. Operativni plan skupne proizvodnje so dosegli 101,5-cdstotno, družbeni plan 100,2-odstotno, plan blagovne proizvodnje 106-cdstotno in izpolnili tudi finančni plan. Za takšen uspeh Imajo največjo zaslugo člani kolektiva, ki so prizadevno in z resnično delovno disciplino sodelovali pri vseh naporih, da bi dosegli čimvečjo in čimkvalltet-nejšo proizvodnjo. S septembrom so dosegli jeseniški železarjl že 99,9 odstotkov družbenega plana skupne proizvodnje, ki bo do konca leta občutno prekoračen. Poseben uspeh pa je dosegel v septembru kolektiv elektropeči, ki je s skupno proizvodnjo 288 ton pmkron jekla dosegel doslej največjo mesečno proizvodnjo kvalitetnih jekel. sredstev pa v nobenem primeru ni tolikšen, da bi bilo mogoče financirati nekaj izven prvotnega plana, temveč bo lahko občina s povečanimi sredstvi krila le dodatne obveznosti z občinskim družbenim planom in proračunom že planiranih potreb, ki so nastali zaradi istih razlogov kot povečani dohodki. Skoraj 37% vseh predvidenih povečanih sredstev bo morala občina odvesti v medobčinski sklad za strokovno šolstvo in okrajni cestni sklad. Okoli 38% na novo planiranih sredstev prejme sklad za šolstvo, s čimer bo omogočeno šolam delno povečali sredstva Za osnovno dejavnost, ostanek na ho porabljen za kritje povečanih izdatkov socialnega varstva, zdravstvene zaščite, komunalne dejavnosti in občinskega sodišča v Škof j i Lok!. Finančni problem družbenih služb je bil vse leto najbolj pereč, zato ga je z malenkostno povečanimi sredstvi ob sedanjem rabalansu j proračuna poskušala občinska skupščina v prvi vrsti rešiti, zato pa bodo ostali korist-niki občinskega proračuna obdržali že s prejšnjim proračunom predvidena sredstva, ker z večjimi zneski skupščna tokrat ne more razpolagati. Z. P. Tokrat je bilo moje potovanje malce nenavadno. Službeno iz Ljubljane do Jesenic. Imel sem pač delo na Jesenicah. Združil sem prijetno s koristnim. Zato sem tudi zapisal, da sem potoval službeno. Marsikaj sem videl in tudi izvedel, ko seni stal ob cesti. Že sam pogled na število avtomobilov pokaže gospodarski razvoj neke držare. To se lepo vidi tudi pri nas. Vidite jih vseh vrst iz različnih držav. Ob cesti pa »službene potnike.« Vendar čudno, vsi imajo isto pot: Bohinj, Bled, Kranjska gora, Primorje, Jadran in podobno. Navadno se eden oddvoji iz. skupine in ustavlja, ostali pa se skrijejo, da^ jih šofer ne vidi. Seveda, včasih niso šoferji teh potnikov nič kaj veseli. Vsaj vsi ne. Veliko je še takih, ki nočejo ustaviti, pa naj jih ustavlja kdorkoli. Počasi se bodo že privadili. Ta način ustavljanja je znan po vsem svetu. Ljudje hočejo potovati, študentje ogledati kraje, običaje, spoznati ljudi in podobno. ■ ■ Tokrat se mi je sreča kaj hitro nasmehnila. Avto KR-36- . . ., ki je vozil iz Ljubljane proti Kranju, ic takoj ustavil na moj »skrivi jeni« prst. »Zadnje dni na vas je veliko,« rdi je dejal šofer tam nekje pri Jeprci. , »Koga?« sem vprašal. »Ja, koga avtostoparjev vendar! Vedno me ustavljajo.« »Tn v,i vedno ustavite, čc imate prostor?« ' • »Skoraj. Razen, če res ne morem.« j Ugotovili so, da mnogi šoferji rajše ustavljajo »nežnejšemu« spolu kot pa moškim. Sicer smo pa itak enakopravni in bo kmalu tudi za volanom dovolj žensk. Tedaj se bo pa mogoče tudi moškemu večkrat nasmehnila sreča. V Kranju sem in sedaj je treba naprej. Pri tej vrsti vožnje je potrebno znanje iri iznajdljivost. Reveži tisti, ki ne poznajo prometnih predpisov in ustavljajo kar na klancu, ovinku ali celo na križiščih. Mislijo pač, da bo prej ustavil, ker mora zmanjšati hitrost. Vedeti je dobro čas ustavljanja, poznati avtomobile, kam peljejo in podobno. Avto LJ-115 . .. »Lahko prisedem?« S kretnjo mi je privolil. »Greste na izlet?« »Pol službeno, pol privatno. Priti moram pač . na Jesenice.« Potem je bil videti zamišljen. Mogoče je razmišljal moje besede. / »Ste tudi vi eden izmed tistih?« »Tistih. Katerih?« i »Pred dvema mesecema sem ustavil nekemu študentu. Mislil sem, da ima r-alo denarja in se želi prepeljati. Med vožnjo mi je povedal, da bi šel lahko z očetom (oče je šel z avtom), vendar mu je večji užitek voziti se na ta način. Torej, to ga je mučilo, da je molčal in me potem vprašal, če sem tudi jaz eden od tistih. Ni me razumel, kako to da potujem službeno na ta način. Čudno? Vendar, na to me je pripeljala službena dolžnost. Morda se je tudi on na tihem jezil na mene. Vračal sem se. Mimo mene je peljal mopedist. škodoželjno se je nasmehnil. Mislil si je: poglej me — počasi res gre — vendar mi pa ni potreba čakati na milost drugih. Zavore so se oglasile. V »Kadetu« sta sedela dva starejša potnika. Bila sta v Kranju, nato pa sta »skočila« v Kranjsko goro. Sedaj se vračata. V Podvinu je prijazni voznik še enkrat pritisnil na zavore. Vstopil je fant dvajsetih let. Potoval je v Koper in potem dalje po Primorju. Pripovedoval je, da je lani prepotoval precejšen del naše države. V nahrbtniku je imel kruh, sir in podobno ter v žepu nekaj tisočakov. Težave so bile, ker je v drugih republikah cestni promet manj razvit kot tu, v Sloveniji. Vendar se bo tega vedno z veseljem spominjal. V Naklem smo švignili mimo mopedista, ki "se mi je na Jesenicah smejal. Moje sožalje. Pa drugič bolje in hitreje ... V Kranju sem jim zaželel srečno vožnjo in na svidenje, kar je pri tem načinu vožnje zelo pomembno. JAKOV JOŠK Gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic zaključuje dela na dveh stanovanjskih blokih, ki bosta skupaj dala 45 stanovanj. Investitor je Zavod za stanovanjsko izgradnjo z Jesen ;c. Predvidevajo pa še gradnjo petih tovrstnih blokov. Gorenjska ob mesecu kulturnih spomenikov Osamljena ln zapuščena, še nedograjena hiša v Smlcdn'ku ob Zbiljskem jezeru ni osamljen primer dostikrat nenačrt-ne gradnje in posledica urbanistične stihije po naših kraMh Od 15. spetembra do 15. oktobra je v Jugoslaviji mesec kulturnih spomenikov. V tem času naj bi posebno posvetili* skrb spomeniškemu varstvu. Tudi v drugih državah so v času od prvega junija do novembra organizirali mesec kulturnih spomenikov in to na priporočilo mednarodne organizacije UNESCO. Pri tej organizaciji pa se še posebej snuje posebni komite za kulturne jspo-menlke, imenovan ICOMOS. Gorenjska je bogata.s kulturnimi spomeniki. Ni skoro vasi, kjer ne najdemo kulturnih spomenikov, kot so gradovi, razvaline, arheološki ajdovski gradci, cerkve, poko-pa'šča. številni spomeniki s področja NOV, hiše pomembnih mož, kmečke hiše in cela naselja. Vsak dan hodimo mimo teh spomenikov, a se največkrat niti nc zavedamo njihovih vrednot in nc samo to, iz dneva v dan jih kot nepotrebne starine uničujemo. S posmehom gledajo naši ljudje na lepe »kenske mreže, na kamnite umetniške podboje vrat in izrezljana vrata itd. Pustimo, da prodajajo znamenja oh potih in na polju, naše skrinje zapuščene čakajo sekire na podstrešju, namesto "tla bi jih uporabili v naših stanovanjih. Enako velja tudi za redke lepo izrezljane stole. Zidne slike na naših hišah belimo. Tudi star svečnik, stara ljubenska skleda ali lepa pečnica morejo dobiti svoje mesto v našem domu. Mnogi predmeti, ki danes niso več v rabi, lahko, čeprav so preprosti, okrase naša bivališča. Čemu razni prekunčevalci za male denarje kupujejo starinske predmete? Zato, da si v mestih za 10-kratno ceno okrase stanovanja ljubitelji starin. Ali v naših ljudeh res ni ni kakega ponosa na \starosvetna izročila, ki so se ohranila po njihovih domovih. Tu so šc stare !;stine in pisma, zapisi narodnih pesmi, kolomonovi žegni, stare podobice in slike, kakor tudi razno doma izdelano kovaško orodje. Vse, kar vidimo v naših muzejih, lahko s pridom uporabimo tudi doma. V kulturnih, deželah, kot npr. na Nizozemskem te stvari cenijo že tudi na podeželju in v mnogih hišah' boste našli na primernem mestu kot ponos hiše, vrsto starosvetnih prdemetov. Ob mesecu kulturnih spomenikov razmislimo, kako bomo svoje stare domove preuredili in si v njih omogočili sodobno življenje, s kopalnicami, sanitarijami, friži-derji, bojlerji, ne da bi pri tem kvarili zunanje domače lice hiše, v notranjosti pa ohranili lepe obo- ke in lesene strope, ki so zopet moderni,' kot vidimo v sodobnih stanovanjskih revijah. Marsikateri star kos pohištva, ki danes jemlje kenec na podstrešju, naj poživi naše stanovanje. Dohitimo moderne in ^napredne čase i*1 vključujmo v naše vsakdanje Življenje — izročila nekdanjih dni — kulturne spomenike. Ob mesecu kulturnih spomenikov se spomnimo zanemarjenih plošč in drugih spomenikov v naseljih in pokopališčih, ki smo jih postavali našim borcem za svobodo, ali kot spomin na pomembne dogodke v času naše velike borbe za svobodo. Vsekakor je še čas, da te pomanjkljivosti uredimo za dan mrtvih, ki je skora.1 pred nami. Ob dnevu mrtvih se bomo spominjali padlih in se jim z okrasitvijo njihovih grobov skromno oddolžili, čeprav bi morali gledati, da bi vsi spomeniki NOV bili dostojno oskrbovani ne samo na ta dan, ampak vse Jeto. Jernej šušteršič V Šola v Voklem V Voklem pri Kranju so pred dnevi izdelali program obnove .šolskega poslopja, ki bo kmalu slavila 100-letnico obstoja. Njihove šole v vsem tem času niso posebno obnavljali, zato je postala vse manj primerna za pouk. %, . nekaterimi preureditvami pa jo bo moč usposobiti še za vrsto let, kajti stavba ni niti lako skromna. Obstoječe stanovanje v šoli bo treba preurediti v učilnico, tako da bo imela šola tri primerne učilnice. Iz ene od spodnjih, ki je sedaj najslabša m najbolj vlažna,/pa bo treba Pre* urediti v telovadnico, ker Šola sedaj nima zaprtega prostora za telovadbo. Poskrbeti bo treba tudi za boljišo šolsko mlečno kuhinjo, razširiti sanitarije, prestaviti greznico, ki povzroča vlago * učilneah, urediti fasado in dokončati zunanje športno jgri&če. V učilnicah bo treba zamaja*1 okna, ker so postala trhla. Po računu bo skupna investicija znašala okoli 11 milijonov dinarjev. tftfffi atlasi - Ifiili of|la.Vt fM'Otff« Prodam S gum za Volksvvagen. Naslov v oglasnem oddelku 4342 Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 4369 Prodam motor Maxi 175 ccm, leto izdelave 1963, v voznem stanju. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure v Avtoopreml, Tržič 4370 Prodam eno tono belega krompirja in nekaj zeljnih glav. Naslov v oglasnem oddelku 4371 Prodam rabljeno kuhinjsko opravo. Jenko, Ul. 1. avgusta 3, Kranj 4372 Prodam betonsko železo. Vprašati Bertoncelj, Žanova ulica, na gradilišču, popoldan 4373 Prodam prašiča, 200 kg težkega, ln 6 pujskov po 7 tednov starih. Franc Jagodic, Možjanca 4, Preddvor 4374 Prodam smrekove in borove deske, Pivka 15, Naklo 4375 Prodam krmilno peso. Britof 85, Kranj 4376 Prodam prašiča za pitanje. Pivka 13, Naklo 4377 Prodam 400 kg težkega plemenskega vola. Šenčur 197 - 4378 [ Prodam prašiča, 85 kg težkega. Može 13, Smlednik *■ 4379 Trgovsko podjetje s tehničnim materialom » Jugotehnika« Ljubljana sprejme v delovno razmerje takoj ali po dogovoru poslovodjo Z večletno prfkso v elektro stroki za poslovalnico v Kranju Pismene ponudbe je poslati na upravo podjetja. Prodam pujske, po 7 tednov stare, 11 tednov brejo svinjo in motor Maxi 175 ccm v dobrem stanju. Štefanj,a gora 11, Cerklje 4380 Prodam skoraj novo samsko spalnico. Franc Vidmar, Smled-niška 39, Kranj 4381 Prodam hišo v bližini Nakla. Naslov v oglasnem oddelku 4382 Prodam novo ploho 5x3 metre. Naslov v oglasnem oddelku 4383 Prodam 6 tednov stare pujske. Angela Mežnarc, Žirovnica, Selo 22 4384 Prodam 1000 kg semenskega krompirja izpod semenske debelosti sorte »bintje«, letos priznano kot A razred. Praprotna polica 11. Cerklje 4385 Prodam 7 tednov stare prašičke. Suha 15, Kranj 4386 Prodam več pujskov, od 30 do 40u.g težke. Anton Kosclj, Miša-če 11 pri Otočah 4387 Prodam kredenco, skoraj novo. Ogled Lesce 68 4396 Prodam motor Horeks. Naslov v oglasnem oddelku 4397 Prodam nov 80-litrs.ki bojler, primeren za kopalnico. Andrej Cegnar, Stražišče, Bencdikova 3 4398 Prodam Fiat 600. Valentin Sušnik, Zg. Besnica 14 4399 Prodam nekaj hrušk, m oš t ari c. Bašelj 4, Preddvor 4400 Razpisna komisija pri KMETIJSKI ZADRUGI NAKLO razpisuje delovno mesto direktorja Pogoji: Za direktorja lahko vloži ponudbo agronom-ekono-mist, visoka ali višja strokovna izobrazba, 3 leta prakse V gospodarstvu, srednja kmetijska ali ekonomska izobrazba s petletno prakso. Ponudbe sprejema komisija za imenovanje direktorja pri KZ Naklo, pošta Naklo. Rok razpisa je 15 dni po zadnji objavi v Glasu in Delavski enotnosti. JBocfiee ku p itn Komunalni zavod za socialno zavarovanje Jesenice razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA OTROŠKI DODATEK pri podružnici v Radovljici Za to delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. Ponudbe z življenjepisom pošljite na Komunalni zavod za socialno zavarovanje Jesenice. Razpis velja do zasedbe. Kupim v centru Bleda aH bližnji okolici parcelo, po možnosti že z gradbenim dovoljenjem aH starejšo hišo, primerno za prometno obrt. Naslov v oglasnem oddelku 4389 Kupim deske, debelina 28, 30 in 50 mm. Vilko Mlakar, Žično ple-tiljstvo, C. St. Žagarja 6, Kranj 4390 Kupim ročni voziček, še dobro ohranjen. Janko šolar, Ljubno 4, Podinart 4388 it H t it l it razprodaja Valilnica v Naklem pri Kranju razprodaja ob koncu va-lilne sezone plemenske piske (jar-čke) pasme Leghorn v starosti do treh mesecev po zelo ugodni ceni. KZ - NAKLO Valilnica Kupimo star odpadni les ter mehka drva (tudi brezova, JelŠeva, topolova in slično). Količino in ceno sporočite pismeno v oglasni oddelek Glasa pod »Mehka drva«. Medobčinska komunalna banka Kranj t&zpisujc za šolsko leto 1964-65 k tri štipendije ( 1. Dve na Ekonomski fakulteti za osrednjo enoto Kranj 2. eno rta bančnem oddelku Višje komercialne šole v Mariboru za podružnico na Jesenicah. Kandidati za štipendije pod točko 1. naj bodo po možnosti iz občine Kranj, pod točko 2. pa iz občine Jesenice ali Radovljica. Prošnjo za štipendijo in potrdilo o vpisu na šolo ter zadnjim šolskim spričevalom naj prosilci vložijo do 31. oktobra 1964 na naslov: Medobčinska komunalna banka Kranj, Cesta JLA 4. Potrošniki! Plastični Izdelki osvajajo svet! Zato »obiščite novo odprto prodajalno Jugoplastlke v Kranju, Titov trg 25, kjer imajo veliko izbiro artiklov za dom. Brezobvezno za niakup si oglejte našo bogato Hzttfro teh Izdelkov 4391 Sprejmem soboslikarskega ln pleskarskega samostojnega pomočnika. Delo stafrho, plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4392 Mlajša zakonca iščeta sobo in kuhinjo ali samo sobo od Kranja do škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 4393 Zakonca z majhnim fantkom Iščeta skromno stanovanje sobo in kuhinjo V Kranju aH bližnji o^kolioi* Plačam pol teta vnaprej in dam fO.OOO din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 4394 Iščem sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku 4395 Sonček sije, dežek gre — siva mačka v Brezje gre... in tako naprej pravi pesmica, ki sem se jo še v osnovni šoli učil. Vendar to • tudi sedaj drži. Sonce, dež, veter to je kar na dnevnem redu. No prav, vsaj elektrike ne bo primanjkovalo. Vendar ima dež tudi druge slabe strani. # Zadnje dni je padlo toliko dežja, da so se vse kotanje na cestah napolnile. Mnogi šoferji so se pri tem odločili za novo športno panogo. Kdo bo" bolje izpraznil te kotanje. Seveda s pomočjo vozila. Kdor nima doma kopalnice naj se postavi ob cesto in čez deset minut bo »čist«. # Velikokrat sem se že peljal po cesti iz Podvina v Zapuže. Vsakokrat pa me zaboli srce, ko vidim kako skrbijo za to cesto. Mogoče kdo misli, da bi seštel lepe kraje, ki so ob cesti in slabe ceste. Iz tega pa bi dobil povprečje, ki pa zares ne bi bilo tako slabo. Kdor tako misli, mora biti vsekakor dober računar. Siccr pa, kaj se jezim? Še malo, pa bo vso stvar pokril sneg in kotanj ne bo več. Mar ne? % Prav ta dan, ko sem bil v Zapužah, sem imel službeni sestanek na Jesenicah. Od tu sem se vračal skozi Moste v Kranj. Prometni miličnik me je v Mostah ustavil. V mislih sem že odštel tisočaka od svojega gospodinjskega proračuna. »Veš kaj, Bodičar, tolikokrat si šel že skozi Moste, vendar še sedaj nisi videl tiste jame tik ob cesti pri hiši številka 70.« Pogledal sem si jo sam. Sa-krmiš, kar lasje so mi šli pokonci. Zdi se mi, da bi bila koristna samo za preizkušanje avtomobilskih vzmeti. Se prijavi kdo prostovoljno, da jo popravi? Če je ne bo nihče, bom pa drugič to delo opravil jaz. # Zadnjič sem še zadnje lepe jesenske dni izkoristil za sprehod z mojo Marjano/ Zavila sva proti Planini pri Kranju, šla sva proti gozdičku in uživala ob lepi naravi. Vendar najinega veselja je bilo kmalu konec. Zaslišala sva strašen hrup. Pred nama je bil starejši mož, ki pa se je kmalu vrnil. Povedal nama je, da so otroci napravili na njegovem vrtu pravo invazijo na sadno drevje. Polovico so uničili, eno četrtino pojedli, drugo pa pustili na tleh. Vidite, dragi otroci, kako ste ga polomili. Drugič morate to drugače organizirati, da bo volk sit in ovca cela. Pa še midva z Marjano bova imela mir. 0 Ko sem šel v Vintgar in v Zasip, so me ljudje kar za rokav vlekli v sadovnjake. Poglejte, kaj so nam napravili? Vse so nam uničili. Kdo? sem j'ih boječe vprašal. Tisti šolarji, ki že v septembru in oktobru hodijo na ekskurzije sem gor. Hotel sem jih potolažiti, češ da so bili mogoče lačni. Zakaj pa potem niso prišli k meni in me prosili? Dragi učitelji rad bi vam povedal, da se tudi tu mora paziti na svoje učence. # Jaz in elektrika sva skregana. Zato se na električni material bolj slabo razumem. V Radio centru v Kranju se pa trgovci, med sabo slabo sporazumejo. Prosil sem mladega trgovca za Bergmanovo razvodno dozo. Nimamo več! Od strani je poslušala najin razgovor tudi prodajalka. Kaj pa še, saj jih imamo še cel predal. In res jih je bilo. Prav oh ju bdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta S. TekočI '»cun pri NB v Kranju 607-1M-135. Telefoni: glavni In odgovorni jadnik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk; sreda 10, so-*>°ta 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za henaročnike 30 din bese-Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. \ Mladinski ples Je vsako nedeljo popoldne od 17. do 21. ure v Delavskem domu, vhod 6, Kranj. POPRAVEK Pri zahvaU ANDREJA BENEDI-ČIČA z Visokega je pomotoma izpadlo naslednje besedilo: »Prisrčna hvala vsem gasilcem z Visokega in ZB«. ŠOFERSKI TEČAJ v Šenčurju AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije ter voznike mopedov v sredo, 21. oktobra 1964, ob 17. uri v stari šoli. število kandidatov je omejeno. Vrini pvvglv V Kranju Jabolka 60 do 80 din, hruške 100 do 120 din, grozdje 120 do 160 din, kostanj 140 do 160 din, paradižnik 100 do 120 din, paprika 100 do 120 din, krompir 25 do 40 din, zelje glave 40 do 50 din, zelje kislo 100 din, korenček 65 do 70 din,> redkvica črna 30 do 35 din, pesa rdeča 65 do 70 din, gobe jurčki 700 do 800 din, orehova jedrca 1300 do 1400 din, med 700 din, surovo maslo 1000 do 1200 din, skuta 200 do 220 din, špinača 180 do 200 din, cvetača 180 do 200 din, solata 80 do 100 din, fižol 200 do 240 din, čebula 70 do 80 din, česen 260 do 280 din za kg, kaša 160 do 170 din, ješprenj 120 do 140 din, oves 35 do 40 din, pšenica 70 do 75 din, lisičke 80 do 100 din, orehi celi 120 do 130 din, ajdova moka 160 do 180 din, koruzna moka 75 do 80 din za liter; kokoši 800 do 1200 din, piščanci 600 do 800 din, jajca 52 do 55 din za komad. Taki prizori so na naših cestah dokaj pogosti, zato ni čudno, da nekateri vozniki kršijo pro--metne predpise, saj ne znajo niti prebrati, kaj pomeni znak. Marsilkatera pripomba je že bila na račun znaka, ki je postavljen v neposredni bližini hotela Evropa v Kranju lepa hvala. Sedaj bom pa v trgovini vedno vprašal vse prodajalce po vrsti. Verjetno bom potem v vsaki trgovini dobil tisto, kar bom želel. • V soboto zvečer jc bila trda tema in velik naliv, šel sem iz Kranja v Stražišče v TVD Partizan. Kar naenkrat mi je zmanjkalo trde podlage. Bila je tako globoka jama, da sem pomislil na konec sveta. Tisti, ki so to skopali, bi postavili vsaj luč, da bi si vsakdo lahko ogledal njihova prizadevanja. Verjetno pa bi se našla tudi kakšna deska. Ves moker in umazan sem prišel domov. Moral sem v kot. Noben izgovor pri Marjani ni pomagal. Sedaj sem zopet na svobodi in vas lepo pozdravljam Vaš BODICAR Vogel v našem turizmu Rekreacija naših ljudi Prve izkušnje po nekajmesečnem obratovanju žičnice na Vogel so pokazale, da jey zanimanje za to edinstveno višinsko točko zelo veliko, saj je obiskovalcev tamkaj vedno dovolj. Zlasti ob nedeljah in praznikih ter ob lepih sončnih dnevih obiskovalci in gostje iz Bohinja prav radi obiščejo tudi Vogel. Od dneva obratovanja se je povzpelo tjakaj že nad 30 tisoč izletnikov, dnevno pa največ 1600. • Turistični delavci v Bohinju pa vendar menijo, da bo potrebna bolj učinkovita in široka propaganda, da bodo'tudi zmogljivosti na Voglu bolj zasedene. Že doslej je v obeh brunaricah na voljo 60 ležišč, z izgradnjo hotela pa sc bo to število povečalo na 180 postelj. To je pa za tako višinsko postojanko precej. Hotel na Voglu gradijo kar hitro, saj ga hočejo do zime pokriti, naslednje leto pa bo po predvidevanjih že nared. Turistični delavci dz Bohinja menijo, da ni nikakršne bojazni, da bodoči hotel ne bi bil polno zaseden tako po. leti kakor tudi pozimi. Že sedaj se občuti večji promet v dolin.; prav zaradi Vogla. Že letošnjo zl mo je pričakovati ravno take dober obisk, zlasti še zaradi tega, ker bo že obratovala prva vlečnica. Z izgradnjo celotnega sistema žičnic pa bo postal Vogel najbolj izpopolnjena ter urejena zimska postojanka ali pravi zimsko športni center, ki bo nedvomno privabljal na stotine ljubiteljev zimskega športa in lepe zimske narave. Pa ne samo to: Vogel bo lahko postal tudi pravi rekreacijski bazen za naše delovne ljudi. Tamkaj je poleti mogoče na prostranih jasah vsakovrstno razvedrilo od izletov, pohodov dn raznih iger. Pozimi bo *muški šport in sankanje .postalo vaba za rekreacijo množice-obiskovalcev, prav tako pa najprimernejši teren za vrhunski šport. Seveda pa bi za take namene moral biti Vogel dostopen množicam tako glede zmernih cen za bivanje kakor tudi za vzpon na vrh. Razumljivo je, da bi naša povprečna družina, ki bi se odločila za nekajdnevno bivanje tamkaj vendarle morala precej globoko seči v žep. Toda standard raste, časi pa se spreminjajo. čeravno se zavedamo, da je potrebna boljša propaganda za Vogel zlasti v tujini in po naših sosednjih republikah, moramo vendarle računati tudi na našega domačega gosta, zlasti pa na tisti del obiskovalcev, ki bi sc mudili na Voglu le za en dan, dva ali več. Z dokončno izgradnjo Vogla bodo tamkaj prav vsi pogoji za zimsko sezono. V tem času bo Vogel tudi najbolj privlačen. Celotni projekt sistema žičnic z vlečnicami dn sedežnicami bo približal obiskovalcem področje Vogla do Orlovih glav, do Šije in drugih vrhov. To bo vsega sedem vlečnih mehanizmov, ki bodo pripeljali obiskovalca do 1800 m nadmorske višine. — Poudarjamo pa Se enkrat: potrebni bodo še napo ri, nujno bo storiti še marsikaj, največ pa bo pripomogla dobrr-propaganda, kvalitetne usluge in zmerne cene. J. B. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA V * nekaj dni je videla Marka z drugo, sama pa je začela iskati ^časopisnih oglasih, če kje ponujajo kako primerno službo, dokler »nekega dne zagledala med oglasi, da kavarna Korso v Grazu išče sen S?barici in Pomožno blaga jničarko. Prav tisti dan jo je pre- netil Marko, ko jo je ustavil na cesti, in jo prosil, naj mu oprosti, a Jiubi samo njo. ^Prepozno,« je rekla. »Jutri pojdem.« st .Ni l'e mogel preprositi, ko jo je naslednji dan videl na po- Zaman jo je prosil, naj mu da naslov. .V Ko l'e pripeljal vlak, je vstopila. Ni pogledala skozi okno, ko .zapuščal postajo. Razgrnila je časopis in strmela v oglas graške Kavarne Korso. da uBogve koliko se jih je že oglasilo,« je imela lc malo upanja, va bo dobila zaposlitev. 0 , Grazu je izstopila, povprašala po ulici, ki jo je brala v asu, nato pa se napotila ob vrstah hiš, dokler ni zagledala pro-M-Z naP,isom »Hotel und Kaffchaus Korso.« kie takoj vstopila, marveč je odšla najprej v neko gostilno, * J r so oddajali sobe za tujec, da bi sc Odpočila in se uredila. Ko odg]6 Umivala> oblekla najlepšo obleko in se skrbno počesala, je izV,3 ,Zopet na ulico in zavila proti hotelu in kavarni, da bi porušila srečo. Pilo rnar 1'Orber je nekaj časa motril dekle, ki je bilo vsto-ceval S° mu po'nu^;'° v s'užbo. Navidez je strmel v njena spri-torn a' V rcsnici Pa >e ogledoval in ocenjeval, s kakšnim dekle-°kus °Pravka. Lepo zvončasto krilo in ko sneg bela bluza z no vezenim, visoko zapetim ovratnikom, ki ga je oklepala ve- rižica z medaljončkom, tesno prilegajočem se lepemu vratu, lepa, vitka in zapeljivo oblikovana postava, ki se je dekle najbrž še ne zaveda, o čemer je prilčal deviško ljubek dekliški obraz z lepo oblikovanimi in svežimi ustnicami, tesno prilegajočim se ušeski, z majhnimi, tesno prilegajočimi sc ušeski, z bujnimi lasmi, skrbno urejenimi v visoko, po zadnji modi oblikovano frizuro, skratka: vse je napravilo nanj najboljši vtis. Prava lepotica, si je rekel. Dekletu se prav nič ne pozna, da prihaja iz hribovitega Kobariškega kota, iz neke neznane Borjane. Njena šolska spričevala so odlična in prav taka je pohvala generala Bacha, pri katerem jc lani bila v službi. Nemščino je obvladala nopo'no brez slovanskega proizvoka, ki se ga sam (po rodu je bil Ljubljančan), ni mogel docela znebiti, da je »vvindiseh«, kakor ga je imenovala žena, trda Nemka, kadar sta se prepirala in ki slovenske govorice n.i mogla trpeti. Zato dekletova nemščina (tega se je bal) ženi ne bo v spotiko in bo zadostno spričevalo, da jo lahko zaposli kot pomožno blaga jničarko. Ko je Štefi slišala, da jo misli zaposliti/ kot pomožno blagaj-ničarko, skoro ni verjela, da je slišala prav. »Seveda s pogojem,« jc pristavil,« če boste prestati štirinajstdnevno preizkušnjo. »In ker jo je z uspehom prestala, je jo namestil s šestnajstimi kronami mesečne plače. Malo je bilo. Več si je obetala, zlasti še, ker je gospa zahtevala, da poleg službe pomožne blagajničarke popoldan pomaga pri peki peciva in izdelovanju sladoleda. Tako je mnogokrat delala od sedme zjutraj do osme zvečer, nc da bi se ji kaj poznajo pri zaslužku. Vseeno pa se ji je delo v kavaiTii zdelo prijetno. Nikoli mi bilo enolično. Prav tako je bil z njenim delom zadovoljen lastnik. Ni sc zmotil v predvidevanjih, da bo štefankina lepota privabljala vedno nove goste, ki so potem postajali stalni. Nekega dne sta prišla v kavarno dva Slovenca. Ko sta plačevala in jima je Štefanka odgovorila slovensko, sta se začudila, potem pa se, razveselila. Bila sta doma iz Gorice, delala pa sta v Grazu. Čez nekaj dni sta jo povabila, naj bi šla z njima v Narodni dom, kjer, so se zbirali slovenski in hrvatski delavci in študentje. Štefi (tako so jo začeli klicati) je privolila. Narodna dom v Stiegergasse je bil skromna stavba. Slovenci sc imeli v njem na razpolago dve prostorni sobi, eno za knjižnico, drugo pa za vaje slovenskega tamburaškoga društva. Posledice štefankinega zahajanja v Narodni dom je bila, da je v kavarno Korso začelo zahajati vedno več slovenskih in hrvaških gostov, od delavcev do študentov, ki so študirali v Grazu tehniko. Slovenska in hrvaška beseda je začela izpodrivati nemško., kar očividno nemškim gostom ni bilo po volji. Ko je gospa slišala štefi, da govori z njimi slovensko, se je razburila in ji prepovedala, da s komurkoli v kavarni govori drugače kakor nemško. V svoj; jezi je šla tako daleč, da je-namesto da bi bila hvaležna, ker je obisk kavarne naraščal — očitala štefanki, da je spremenila dostojno nemško kavarno v navadno vindišarsko beznico. če jo b/> še enkrat slišala govoriti z gosti v tem prekletem jeziku, )o bo na mestu odpustila, ji je zagrozila. Gospa štefanke pravzaprav (nikoli ni mogla. To je Štefi čutila že od tistega dne, ko je zahtevala, da mora poleg službe opravljati dela tudi v kuhinji. Zdaj pa jo je žalila dn ji grozila z odpustom. »Ne bo me metala na cesto,« je sklenila, šla bom sama, vendar vendar tega ni povedala nikomur, dokler si ni zagotovila nove zaposlitve v restavraciji »Rosenhof.« Gospodarica je bila Madžark? in je štefi rekla, da je prišel kakor nalašč. Naslednji dan je odpovedala službo pri Lorberju. Kavarnar se je začudil, zakaj hoče proč. Povedala mu je. Zmiignil je samo z rameni, kar je pomenilo, da svoji ženi ne upa oporekati. Izplačal ji je, kar ji je bil še dolžan, čez pet dni pa se je preselila v restavracijo »Rosenhof«. Restavracija »Rosenhof« je bila živahno gostišče. Poleg restavracijske stavbe je imelo še dve depandansi, ki ju je gospodarica oddajala prvo kot družinska stanovanja oficirjem ccsarsko-kraljcve vojske, drugo pa prehodnim gostom in samcem, ki so si lahko privoščili nc tako poceni sobo. V to poslopje je gospodarica popeljala štefi in ji pokazala sobo v vrhnjem nadstropju, kjer so stanovali posli iz restavracije. Ni se je še dodobra ogledala, ko je potrkala sobarica in poklicala gospo in ji povedala, da je na hodniku mlad moški, ki bi rad najel sobo. Sport • šport < SREDA, 14. oktobra 1964 šport # šnorf t> Soort • «nort • Sport & šport • šport • Šport • šnort • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo Vratar nogometašev Triglava Brezar II, ki je v nedeljo branil v prvem polčasu tekme proti Celju v Kranju, je z uspcin mi posredovanji obvaroval svoj gol nedotaknjen Komentira trener napad Kljub slabemu vremenu ln blatnemu igrišču je Triglav igral v tekmi s Celjem zadovoljivo. Vsi igralci so se trudili, igrali hitro in tudi ža oko lepo. I Razveseljivo je predvsem to, da je bila napadalna petorka, ki je šibkejši del moštva, učinkovita. S Celjem smo doslej imeli slabe izkušnje, zato smo od njega več pričakovali. MILAN KRAšEVEC Gorenjska rokometna liga V četrtem kolu gorenjske rokometne lige so bili zaradi slabega vremena doseženi nizki rezultati. Po tem kolu sta ostali neporaženi samo še dve moštvi Žabnica in Selca, ki zavzemata vrh letvice. žabnica je doma z majhno razliko premagala novinca Kranjsko goro, ki se je krepko upirala nasprotniku. Tudi drugi kandidat za prvo mesto Selca je na svojem igrišču s težavo premagali Kranj B. Tekma je bila zaradi slabih pogojev nezanimiva in raztrgana. Domačini so zapravili tudi tri sedemmetrovke. Najvišjo zmago pa je dosegel Storžič. To je njegova prva zmaga. Novinec škofja Loka je danes izgubil z Radovljico to se na lestvici pomaknil za eno mesto niže. Rezultati IV. kola: Savica : Storžič 11:19 (5:10) Žabnica n Kranj, gora 17:12 (9:6) šk. Loka: Radovljica 9:15(2:10) Selca : Kranj B 6:4 (2:2) Lestvica: Žabnica 4 4 0 0 47:29 8 Selca 4 4 0 0 68:57 8 Kranj B 4 3 0 1 93:44 6 Radovljica 4 3 0 1 77:73 6 Storžič 4 1 0 3 67:73 2 Gorenjska moštva v republiških ligah Jeseničanke ostanejo doma Gorenjska nogometna liga V vodstvu Kranj V 5. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske je bilo največ zanimanja za derbi mod vodečima enajstoricama Kranja in Jesenic. Z minimalno razliko je zmagalo moštvo Kranja in tako prevzelo vodstvo na lestvici. To vodstvo jc zasluženo, saj so dft sedaj premagali vse svoje nasprotnike. Drugo moštvo, ki je trenutno še brez poraza — Železniki, je Po nedeljskem neuspehu tokrat odlično zaigralo in z visokim rezultatom odpravilo moštvo Prešerna. Tudi v tekmi med Preddvorom in Visokim so bili domači zanesljivi zmagovalci. Vse kaže. da se je moštvo Preddvora od novincev najbolje znašlo v družbi gorenjskih liga.šev. Edino moštvo, ki še ni osvojilo točke, je Svoboda iz Šenčur-' ja in je zato obtičalo na dnu lest-vire. Nedeljske tekme so bile odigrane v zelo slabem vremenu, saj je ves Čas deževalo. Kaže, da jc prav slabo vreme prekrižalo načrte nekaterim moštvom in da ni šlo vse po načrtu. Rezultati 5. kola: Prešeren : Železniki 2:6 (0:3) Svoboda : Naklo 3:4 (2:1) Kranj : Jesenice 1:0 (1:0) Preddvor : Visoko 5:1 (3:1) Triglav B : Trboje 5:1 (3:1) Lestvica: NOGOMET — Triglav jc v 7. kolu SNL doma premagal Celje z rezultatom 7:1 (3:0). Na lestvici je na 2. mestu. Mladinci Triglava so premagali Celje z rezultatom 3:2 (2:0). Na lestvici so na 4. mestu. Tržič jc v 5. kolu SCL-zahod premagal Primorje v Ajdovščini. Na lestvici je na 3. mestu. Škofja Loka jc v 5. kolu SCL-zahod doma premagala Svobodo. Na lestvici je na 7. mestu. ROKOMET — Tržič je v 6. kolu moške republiške lige zmagal v Šentvidu z rezultatom 11:6 (7:3). Na lestvici je na 6. mestu. Kranj jc v 6. kolu moške republiške lige igral neodločeno 14:14 (6:11) z Branikom v Mariboru. Na lestvici je na 7. mestu. Kranj je v 6. kolu ženske republiške lige v Novi gorici premagal Železničar z. rezultatom 11:5 (6:4). Na lestvici je na 8. mestu. KOŠARKA — Jesenice so v zadnjem kolu moške druge republiške lige zmagale v Tolminu z rezultatom 77:55 (30:24). Na lestvici so na 1. mestu. ODBOJKA — Žirovnica je v prvenstveni tekmi moške prve republiške lige zmagala v Novem mestu z rezultatom 3:0. Na lestvici je na 2. mestu. Jesenice so v prvenstveni tekmi moške prve republiške lige doma premagale Kanal z rezultatom 3:2. Na lestvici so na 6. mestu. Triglav je v prvenstveni tekmi moške prve republiške lige izgubil v Kanalu z rezultatom 1:3. Na lestvici je na 7. mestu. Težave kranjskih strelcev Kranj 4 4 0 0 12: 4 8 Železniki 4 3 1 0 22: 9 7 Jesenice 4 3 0 1 14: 6 6 Prešeren 5 3 0 2 18:13 6 Preddvor 5 3 0 2 14:14 6 Naklo S 1 1 3 10:16 3 Trboje 4 1 0 3 6:13 2 Visoko 5 1 0 4 7:24 2 Svoboda 4 0 0 4 11:15 0 Triglav B 5 1 0 4 13:24 2 Tone Kaštivnlk Plenum občinskega strelskega odbora Kranj, ki je bil v nedeljo v Kranju, je nakazal konkretne smernice in napotke za delo strelskih družin v zimski sezoni in za redne letne občne zbore, ki naj bi jih vse družine izvedle do 20. decembra. Opaziti je, da jc strelska dejavnost v zadnjih letih povsod stagnirala. Eden glavnih vzrokov' za to je pomanjkanje zaprtih prostorov za streljanje z zračno puško pozimi. Vsled tega ni mogoče v strelske vrste pritegniti večje število mlajšega kadra. V občinkih, okrajnih in republiških merilih nastopajo zato na prvenstvenih srečanjih v glavnem starejši tekmovalci, šc slabše je stanje s članicami in mladinkami, ki jih letos skoraj ni več ali pa so tako maloštevilne, da ne morejo nastopiti kot ekipa, temveč le posamezno. i Glede denarja sc v kranjski občini strelci ne morejo pritoževati, ker jim občinska skupščina zagotavlja že vrsto let znatna sred- stva. Težave pa so zaradi neurejenih trelišč za vojaško puško, MK puško in vojaško pištolo. Pred vojno zgrajeno strelišče v Struževem je popolnoma uničeno, ker imajo tam pripadniki JLA svoje vojaške vaje. Strelišče za MK puško pod visečim mostom na Hujah pa je uničila voda. Za prihodnje leto pričakujejo, da se bodo razmere izboljšale. Računajo, da bodo na Hujah obnovili in izboljšali strelišče za MK puško in vojaško pištolo, z vojaško puško pa bodo začasno streljali v Preddvoru. Če bodo dobili primerna finančna sredstva, bodo staro stavbo, ki jim jo je dala občina, preuredili v moderen strelski dom z dvema dvoranama in drugimi stranskimi prostori. V kasnejših letih pa se po družbenem planu predvideva gradnjo novega osrednjega strelišča na Velikem hribu nad mestno vrtnarijo. S tem bodo kranjski strelci končno imeli dobre pogoje za nadaljnji razvoj in napredek. — R. čarman V soboto in. nedeljo bodo v Zagrebu kvalifikacije za prvo zvezno žensko košarkarsko ligo. Na njih bodo sodelovali le Jedinstvo iz Tuzle, Vojvodina iz Novega Sada in domaČa Mladost. Slovenski prvak Jesenice ne bo nastopil. Tako je odločil upravni odbor košarkarskega kluba Jesenice, tehnični vodja kluba Drlnovec pa je dopisniku Sportskih Novosti izjavil: »Kvaliteta v ženski republiški ligi pada. Čeprav so Jeseničanke brez poraza osvojile naslov prvaka, nimajo na kvalifikacijah no-ben'h možnosti, da se uvrstijo v zvezno ligo. Če bi se pa že uspele (kvalificirati v višje tekmovanje, bi predstavi tale le eklno, « katero bi si drugi ligaši popravljali razliko v koših, ker nimajo dovolj Igralk, ki bi lahko uspešneje nastopale. Zato je bolje ln pametneje odstopiti. Bolje je, da svoje vrste Izpopolnilo in gredo mrlhod-nle leto na kvalifikacije boMe,pripravljene, če bodo spet osvojile naslov prvaka.« Trener košarko-'c Jesenic Bene-dič'č pa je dejal: »Kval'teta 'e rel|||||||lllllllllllllllllllll|lll|llil|lllllli|lll|IHIil.................IIiiiihiiiiiiiiiiii ■"' l,illl|i|li|lllll!!llli,"Hi!l!l||||lll|i|!iiPim!liil"lliM|!iii|ii'«..... Trener naših veslačev Peter Klavora piše z XVIII. olimpiade v Tokiu | Pred odhodom iz Beograda Največje mesto na svetu! Na prvi pogled je Tokio vse za vsakogar. Japoncem samim pa no-meni Tokio šc mnogo več. Tokio je njihov ponos in obenem veliki problem. Ponos zato, ker je mesto polno nepopisnih zanimivosti in velikih priložnosti, problem zato, ker je Tokio največji dojenček na, svetu. Iz dneva v dan raste in se širi na vse strani in Japonci sami mu niso več kos. Tokio je dom več kot deset milijonov Japoncev in kaj jim pomeni Tokio, lahko spozna tujec kmalu, ko se postavi na rob pločnika katerekoli glavne ulice ter sc zazre v promet in velik kaos. Ogromen promet in nepopisna zmešnjava v prometu je površna ocena Vsakega tujca. Ljudje, avtomobili, tramvaji, kolesarji in še nešteto drugih vse mogočih vozil'drvi v vse smeri in človek ne more takoj ugotoviti v katero smer vse te kolone premikajočih sredstev drvijo. Skratka — Tokio je verjetno največji kaos na zemeljski obli. Japonci so prijazni ljudje in loveku dajejo vtis, da živijo samo zato, da pomagajo sočlove- ku in da sc klanjajo. Japonec se klaTM'a vsakemu in na vsakem koraku, še posebno se klaniajo lu'cem. Klanjajo sc in klanjajo, n:č ne rečejo in potem se. spet klanjajo. To so naši prvi vtisi bivania v največjem mestu na svetu. Polet do Tokia je bil zelo zanimiv, toda dolg in naporen, tako .da se še danes nismo popolnoma opomogli in šc vedmo precej' zaspano tavamo po olimpijski vasi. Tudi čoln bi najraje zamenjali za posteljo. V soboto, 26. septembra, smo iz Brni kov poleteli v Beograd, kjer je imela zbor druga skupina naših olimpijcev. Skoro vsem je bil ta polet prvi v življenju, zato ni čudno, da je bilo tudi malo (retnice, ko smo sc premaknili.. Vsi smo vneto grabili po' bonbonih, ki nam jih je prinesla ste-vardesa in še zavedli se nismo, ko smo že leteli proti Beogradu. To nam je bi) tudi prvi trenintr pred dolgim poletom v Tokio. Kar malce nam je bilo tesno pri srcu, ko smo pomislili, da bomo 20 ur neprestano v zraku. V športnem centru Košmtnjaku so bili že zbrani vsi ostali šport- niki, ki so bili določeni za drugo skunino. Ta skupina je najmočnejša, saj so v njej skoro vsi naši olimpijci: Košarkarji, vaterpolisti, nogometaši in mi. Skupno z vodstvom se nas je zbralo 65. Cela sobota jc bila potem eno samo hitenje in pripravljanje na odhod, že dopoldne so nam razdelili nove olimpijske obleke in vso športno opremo. Hlače gor, hlače dol, pa spet gor, kar naprej smo pomerjali, se gledali in ocenjevali drug drugega. Kako smo bili videti smešni v klobukih in v mnogo preširokih hlačah. Boris je bil v klobuku tak, da smo ga komaj spoznali in na njegov račun smo se do solz nasmejali. Mnogim obleke niso bile dobro pomerjene, zato so imeli krojači še mnogo dela. Drugače so bile obleke, čevlji in nogavice na prvi pogled še kar v redu in veselili smo se enotne uniforme. Na vsakem kosu obleke kakor tudi na kovčku, torbi in puloverju so bili našiti jugoslovanski olimpijski emblemi, kar nas je naredilo še posebno ponosne. Razne »male« pomanjkljivosti na- še opreme so se pokazale šele pozneje, daleč nad severnim tečajem in Aljasko. V Beogradu ie bilo tudi drugače zanimivo. Spoznaval: smo se z vsemi ostalimi športniki — zvezdami našega nogometa, košarke in vaterpola. Spoznali smo tudi atlete, ki so se v'Košutnjaku pripravljali že več dni. V Beogradu so nam razdelili tudi posebna navodila ter majhen besednjak japonščine, vendar nismo utegnili pogledati vanj, čeprav bi radi. Kar naprej smo morali odgovarjati na številna vprašanja mnogih novinarjev in radijskih reporterjev. Pozirali smo fotoreporterjem in televizijskim .snemalcem. Tako smo počasi dojemali, da bo kmalu začelo zares. Doma na Bledu nismo imeli dosti časa za premišljevanje, ker je bil posebno zadnje dni trening precej obilen. V Beogradu pa smo šele dodobra spoznali, kaj pravzaprav pomeni naš odhod na olimpijado. Naj kočij ive j še je bilo odgovarjanje na vprašanje, katero mesto bomo dosegli. Sam sem bil precej previden in sem Izjavljal, da je pravzaprav že uspeh, če pridemo v finale. Amerikanci, Kanadčani, Avstralci in Čehi so bili vedno močan nasprotnik in so na svetovnih prvenstvih in olimpijadah zavzemali prva mesta v finalih. Lahko imamo tudi smolo pri žrebu in finale -niti povohali nc bomo. Vse tO sem imel v mislih, kp sem moral prognozirati. Veslači so bili mnogo bolj smeli. Skoro do zadnjega so Izjavljali,-da jim tretje mesto ne uide." »Fantje, presneto boste morali naneti«, sem si mislil, -*e boste hoteli osvojiti bronasto medaljo!« V nedeljo ob sedmih ziiitrai smo že postrojeni stali na surčm-skem letališču. Spet mo bili "tarče mnogih reporterjev. Slikali so nas na vse mogoče načine, pa samega, pa z enim, pa z drugim in tia kraju smo bili že vsega siti-Našo prtljago smo na tehtnici Še zadnjikrat videli in odpeljali so jo v trebuh Caravelle. Zaradi megle smo imeli uro zamude. Vsi smo bili že nervo*"* ko so naš odhod kar naprej odlašali. Slednjič so nas pustili o° aviona. Na letališču se jc zbralo še kar dosti ljudi in pomahali smo jim v slovo. Vsi so nam želeli mnogo uspeha. Enako smo s želeli tudi sami, toda v tistem trenutku je malokdo pomišl.jal športne borbe. Naše oči so m uperjene v • veliko Caravello ' misli so se nam sukale v srečnem poletu, še zadnjikrat smo Porrh hali v bliskajoče kamere in Je" ka jeklena ptica nas jc »P0/1'' v svoj trup. (Prihodnjič: NA POTI V TOK*0*