uhafr*»»* la praxjúkot. luoti daily ÜZsandMf Bmá B< Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE leto-year xxix cm* 1uu j« 96.00 CklMM. IlltMfc. /UMIT U. INI, al UM Um Aet of Omct«m «T Mmk I. lit». NARODNE CHKAOO, PODPORNE JEDNOTE y»m*»mw»l»»»»«««m»m»k—«*« Uredniški I» »pravniški »rsstsrii MIT 8. LawodaW kf, OfflCS if PubUOAtlMI sesr ftouu uvodni« Am EockwsU 4904 ILU TOREK. 17. MARCA (MARCH 17). 198«. Subscription |6.00 Ysarlf ŠTEV.—NUMBER 54 AceapUn— rejel Hitlerjeve pogoje. Repre-ntantje Anglije in Belgije so idi izjavili, da so Hitlerjevi po->ji nesprejemljiv^ _ Kdo je zmagal v ne wyorški stavki? Stavkar ji in lastniki palač se ponašajo z zmago New York, 16. marca.—Stavka nameščencev v newyoi$kih nebotičnikih, stanovanjskih palačah in drugih velikih poslopjih, ki je trajala dva tedna, je bila aficielno končana danes zjutraj, ko so se stavkarji vrnili na delo. Zadnje večje skupine lastnikov poslopij so sprejele arbitražni načrt župana La Guardije na konferenci s predstavniki unije, ki je trajala brez malega vso noč od sobote na nedeljo. James J. Bambrick, predsednik unije hišnih nameščencev in vodja stavke, je naznanil, da so stavkarji izvojevali veliko zmago. Vsi stavkokazi imajo bjti odslovljeni in proti stav-karjem ne sme biti nobenih diskriminacij. Glede plače jn d» lovnika bo imel zadnjo besedo - «isuuAšttif LtqUJMhM spMhrll! Pierre-Etienne Flandin, fran- 80 prfenalf unijo. arednji šoli. — Društvs JSKJ so »ki zunanji minister, je stopil stike s svojo vlado kakor hi-je bil Hitlerjev odgovor ob-vljen. "Prišel sem v London^ sodelujem v razpravah o ndonu zadnja )n'ova beseda v sedanjem kon-,ktu* J® Povečala napetost, ''ariz, 16. marca. — Franco-»^vlada je instruirala svoje e^va t v Londonu, naj vztraja ns svojem stališču, da mo-t>jtj "acijuka Nemčija kazno-"a ker je poteptala lokarn-1 z militaristično okupa-V» Porenja. Umakniti se ne UJ0 r"t' za palec, "čeprav pri- l*>Ioma Lige narodov." francoska vlada ima nov na-da pridobi Anglijo,.za fku-" nastop proti HitlerjVki naj priMlil slednjega na odpoklic 1 ' korenja Premier Albert rr*ut j* naznanil, da bo pred irancu-«ko-sovjetaki vojno-' lni !,{*kt mednarodnemu raz-^ J v Haagu kakor hitro bo ' »-^e narodov *j>oznal Nem-kr>vo kršitve lokarnske«« 1" rancoski kabinet je u-da Im» razsodišče odločilo, l -karnskega pakta nl-*r»ene s sklenitvijo voj pogodbe s sovjetsko *»kor trdi Hitler. V tem ** Anglija ne bo mogle 'v,r>li «n bo morala pod- Na drugi strani pa pravijo voditelji "realty boar da", ki zastopa lastnike poslopij, da zaprta delavnica (uposlevanje samih članov unije) ni priznana in to je zmaga za lastnike. H kapitulaciji lastnikov poslopij so precej pripomogli stanovalci, ki so lastnikom zagrozili s stanarinsko stavko, če stavkokazi ostanejo na delu. Med stavkokazi je veliko število tatov in drugih zločincev, ki so naredili precej škode stanovalcem. Policija je bila obveščena, da so stavkokazi pokradli v stanovanjskih hišah za o-krog $60,000 zlatnine in drugih draguljev. itje jo. ***ingtee. I). C„ 16 marca * department je obje-'bno«ti diplomatičnih in as I, i trtaL| Domače vesti Adamič potuje ki predava Cleveland. — Pisatelj Louis Adamič, ki je obiskal Cleveland zadnje dni, se nahaja na daljši predavateljski turneji, ki ga po-vede preko centralnega zapada in jugocapada na zaipad do paci-fičnega obrežja. Na tem potu se bo mudil več mesecev. V jeseni izide njegova prihodnja knjiga z naslovom "Cradle of Life", ki bo sajela iz življenja na Slovenskem in Hrvaškem. Nov grob v Illinoisu Sprigfield, 111. — Tu je umrl Jakob Kužnik, star 44 let in doma iz Dobnidola pri Toplicah. Zapušča ženo, pet sinov, dve hčeri, dva brata in sestro. Padel a strehe in si zlomil nogo Milwaukee. — Frank Zore, star 42 let, je zadnjo nedeljo popravljal radijsko anteno na strehi svojega stanovanja, pri tem pa je padel s hiše in si zlomil levo nogo. Nahaja se v bolnišnici. Novice iz Minnesote Ely, Minn. — Državno vrhovno sodišče je potrdUo odškodnino 12000, katero ima dobiti rojak Jos. Pečavar od Oliver Iron Mining Co. za poškodbe pri dehi iz lata 1930. Pravda za to odškodnino se vleče že vsa ta leta ifn Pečavar je medtem izgubil vid na desnem očesu zaradi poškodbe. — Pater Fugina je dobil službo učitelja matematike in "HiSirostt v tukajšnji Pretirane »e»ti o PRITISK NA KONGRES ZA ZNIŽANJE DEWVNIKA Akcijo sa znižanje brezposelnosti aahte-va Bill Green italijanskih zmagali Abesinci pripravljeni na bitko Addis a baba, IS marca. — Najnovejša poročila pojasnjujejo aituacijo ns tfveral fronti. Is teh je razvitnOi da ao bila italijanska poročm o velikanskih zmagah pretwna. Armade rass sKaaaa, rasa Seyouma in rasa nneroua niso bile uničene, kakoi ao poročali Italijani, kajti te «t vedno drže svoje pozicije ssearno in za-padno od Aksuma*. Dedjasmač Ayalu, governer province Wol-kait in eden najsposobnejših abeainakih poveljnikov na severni fronti, je po«ovno prekoračil reko Takas, Sedaj je v svoji provinci, kjer opazuje gibanje italljanakih čet. Abesinska vlada je potrdha poročila o prodiranju italijanske armade, za nI kak ps vesti o porazu abesinSkli fiet. Edina izjema je slučaj ipt Mulughe-ta, ki je predolrf vstrajal na avojih pozicijah |pri Amba A- potem Nje-poveljuje Nasedla u-nHtask go-bro zalotena Protinacijška propaganda prihaja v »teklenicah Praga, 16. marca. — Sociali stični beguni iz Nemčije, ki žive v Cehoslovakiji, ao iznašli nov način razširjanja protina-cijskih tiskovin po Nemčiji. Na tisoče steklenic so nspolnili s tiskovinami na cigaretnem papirju, jih dobro zamašili in vrgli v reko Odro, katera teče v Nemčijo. Te tiskovine priporočajo Nemcem, naj pri volitvah 29. marca glaau je jo proti Hitlerju sli ps rsztrgsjo glasovnico. Ns* ciji bodo imeli vrsžjegs posls, če bodo hoteli vlovitl vse steklenice, ki ao odplavale po Odri v Nemčijo. pred kratkim uprizorila tridejan »ko komedijo "O ta vražja vdova!" Samomor v Kansasu Breezy Hill, Kana, — Zadnje dni si je končal življenje Anton Jeler, atar 57 let in doma iz Brezja pri Brežicah. Bil je član društva 65 8NFJ. Avto ubil rojaka Seattie, VVash. — Avto je do smrti povozil Miroslava Zoreti-ča. Ponesrečenec je bil pred loti član društva 611 SNPJ. Nov grob na zapadu Bingham, Utah. — V bolnišnici v Salt Lake Cityju je umrl Frank Bačnik, star 41 let in doma Iz Ravne pri Blokah, žrtev rudarske j etike. BM je samec in v Brooklynu zapušča sestro, v Kanadi pa brata. radamu in ae js umakniti pred govi armadi ras Kabada. T trjene pozicije rovja Alajl in je z orožjem, municijiD In živili ter pripravljena na spopad s Italijani. Glavni stan abesinska arma de na severu je b0 .včeraj spet bombardiran Iz jraks. Bno bombno letalo SS[ afcaeinake krogle uničile in tslci ao ae ubili treščilo ns tla. da Js nsenanlla, te razdejale 20 vojaških letal, odkar je izbruhnila vojna. VSLED VOLITEV NAJBRŽ NE BO NIC Wsshington, D. — Zadnjs poročilo Ameriške delavske federacije, ki pokazuje, da se js v prošlem januarju zvišala brea-poselnost za 1,229,000, je toliko dirnilo oflcielnl VVaahingtoa, ds so se tudi v administraeijakih krogih spomnili, ds Je v dsAsli še vedno brezposelnost. Ns to so bili prej že skoraj pozabili. Delavska tajnica Francee Per-kina je neksj dni prej optimistično poročala, da ae je število breapoaelnih v januarju zvišalo "le" nekaj nad 660,000, kar je po njenem zagotovilu sasonaki pojav. Deželo je zagotovila po Hoovrovem receptu, da se razmere izboljšujejo In ni nobenega vzroka za alarmiranje. JY rajsko dolino adminiatrscije pa je vrgle bombo flegmstlčns Ameriška dela veka federslljs, ki je a avojim poročilom pokasa la, da že od januarja IMl ni bil padec v zaposlenosti tako velik ko v letošnjem januarju I 1, 220,000 več delavcev bres dela ko v zadnjem decembru, kar je zvišalo armado breapoeelnth n« 12,626,000! Bili Green js v Um videl "nič drugega ko veliko tragsdijo." "Industrija ai akorsj niš ns pri Mussolmi kuje fašistične bloke Važna posvetovanja med Italijo» Avstrijo in Ogrsko Rim, 16. marca—Benito Mus-solini, Kurt Schuanigg in Juliua Goemboee, miniatraki predsedniki Italije, Avatrlje in Ograke, se bodo sestali v Rimu ta teden In raapravljali o problemih, ki jih je vrgla na površje nova evropska kriza. Hitlerjevo raztrganje lokarn-akega pakta in njegova Izrečena želja, da je pripravljen podpi-aati pakt s Avatrijo, bosta predmet raspravam. Konferenca ae otvori prihodnjo aredo in bo trajala tri dni. Pred dvema letoma ao ae pre-mierji teh dršav tudi sestali v Rimu in podpisali politični In ekonomakl dogovor, ki Jih je združil v nekakšni avssi. Itall-Jansko-abeainaka vojna, apora-zum med Italijo ln Nemčijo In gibanje, čigar cilj je ustanovl-tev unije podonavakih držav — vae to Js vrglo nove probleme na površje. Pravkar doeešenl sporazum med Nemčijo In Italijo Js glsvnl vzrok aeatanks v Rimu med premierji Italija, Avatrije In Ograke. It teh razgovorov ae lahko Isciml novs vojaška zvess med temi državami, v katero bo morda atoplla tudi «Nemčija, toda prej mora biti reisno vprsšsnja neodvla-noati Avatrijs. Španska levičarska zbornica.se G e no r o z n o s t joklaršhih baronov Washington. — Jeklarski delavci so veliki nehvaležniki. ker ne znajo ceniti velikega truda, s katerim jim pomaga do koščka kruha jeklarski trust. Vsaj tako bi človek sodil po prečitanju najnovejšega študija American Iron and Steel Instituta, openšs-psrske organlzsclje trusts. V tem študiju prsvi, ds stane Je-klsrske bsrone vsak uposleni delavec $11,600. Toliko namreč znašs povprečna investicija ns delavca v tej industriji. Pri tem so uključeni tudi stroSko zs sirov material. Jeklarski baroni so generosni. le ds delsveks Mongoli in Japonci bo se sporazumeli Moskvs, 16. marca. — Poročilo iz Ulan Batorja (Urga) se glasi, da sta vladi zunanje Mongolije in japonske vazalke Man-džukuo sprejeli načrt za poravnanje vseh svojih spg^ov in obmejnih incidentov pred razso-diščno komisijo. Obe vladi imenujeta člane komisije, katera pojde takoj na delo. Sov joti računajo 9 sedmimi državami v enotni fronti Moskva, 16. marca. — Uradni sovjetski list Izvestja poroča, da enotna fronta proti na-cijski Nemčiji šteje zdaj sodem držav. Te so: Sovjetska unija. Francija, mala antanta (Ceho-slovakija, Jugoslavija in Kumu-nija) in dve državi balkanske antante (Turčija in Grčija). Faiisti streljali na stanovanje socialističnega vodje Madrid, 16. marca. — &i>an. ski parlament, v katerem imajo združene levičarske stranke absolutno večino, se Je danes sešel k prvemu zasedanju. Sinoči je bila preliminarna aeja, na kateri je bilo imenovano začasno vodstvo. Po stari šegi odpre zborovanje najstarejši poslanec in ta naloga je zadela monarhi-sta in admirala Ramona Car ranzo, dočim je bil komunist Jo se Uribe izbran za prvega tajni ka. Nato je bil Carranza pozvan, naj vzklikne "Vlve la republl ca". Carranza st? je uprl, nakar so socialisti in 'komunisti de-monstrirali proti nJemu s pre pevsnjem "Intemaclonale", Skupina mladih fašistov j« si noči streljala na stanovanje socialističnega voditelja Francis-ca l^irga Caballera in krogle so sesule šipe v enem oknu. Dva fašista sta bila aretirana. V Logronu so fašisti provo cirali oster spopad z ekstremni-mi levičarji In v teku izgredov je zgorelo šest samostanov in cerkva; kasneje so se fašisti s|*>padll z vojaštvom, ki so delali mir in več oneb je bilo ubi tih in ranjenih. Japonska dobi mi-nistra za propagando Eastman lomi kopja za lelezniike magnate Chk-ago. — Zvezni koordinator ¿Heznic Jo#*ph B. Eastman bi na vsak način rad videl čim ožjo spojitev železnic v svrho bolj ekonomičnt-gs obratovanje. mora stopiti kongres. Edini od govor je znižanje delovnlka brez znižanja plač." Kongres Je pozval, naj vzame s police Black Conneryjev osnutek, 'ki določa splošno znižanje delovnlka na 80 ur v tednu. To poročilo o senzacionalnem zvišanju brezpoaelnoeti je toll ko dirnilo predsednika, ds je sklical konferenco v Bell hiši o tem vprašanju. In soditi po odmevu, so na tej konferenci prlšl do zaključka, da je treba — po zvati delodajalce, da upoele več delavcev. To "dolžnost" Js pred sednik Roosevelt tudi Izvršil Kakšen bo rezultat, si lahko vsak sam miali. V levem krilu obeh zbornic se je vseeno pojavil sentiment, da je "nekaj treba storiti." Senator Norris je rekel, da je treba zni tati delovnik na šest ur brsz zni žanja plač. Njegovo izjavo Ja ln dorsiral tudi senator Coetigan. Nekateri kongresniki ao pa prišli do zaključka, da Je treba vzeti a police prej omenjeni osnutek ae-natorja Blacka in kongrssnika Conneryja. Je pa zelo dvomljivo, da bo prišlo do kakšne akcije v tem kon-greisu. -Dominantna politika ad-minlatracljaklh krogov je, da se mora kongres čim bol iaoglbatl kontroverznlm vprašanjem. Pred durmi Je namreč predsedniška kampanja in čim manj ae ziblje barka tem bolje. Sploh ss v njo ne sme nikdo zaganjati. To pojasnjuje, zakaj se je v VVsHhingtonu našelMa taka stagnacija In umikanje na celi črti. Pred volitvami se hoče administracija izogniti vsakemu konfliktu, ker ne msra izgubiti no* benega glana. Delovne ma** in predvsem brezposelne bodo nasi čevali z obljubami, ker obljube so v ameriški politiki še vedno najlepša "platforma", mnogo tl sočev brezposelnih ¡m je radi br«*domovinstvs Itak - Izgubilo pravico do glasovnice. Rooseveltov kabinet ni zedinjen v tem vprašanju Waahlngton, D. C., 16. marca. — Vprašanje, če so mornarji, ki so zastavkali prod nekaj dnevi na parniku CalifornIJi v paclfičnih vodah, uporniki ali ssmo stavkarji, Je te dni rae-dvojllo Rooseveltov kabinet. Trgovinski tajnik Roper vztraja, da so stavkujoči mornarji upor »liki in zahteva od Justlčnaga tajnika, naj nastopi proti mornarjem s kriminalnim postopa-nJem, na drugi strani pa delavska tajnica Frances Perkina trdi, da mornarji niso uprizorili nobenega upora, pač pa navadno stavko, ki Je delavcem priznana kot postavno dejanje. M omar JI na parniku Califor niji so zastsvkall 4. marca. Perkinsova je takoj stopila njimi v telefonično zvezo In jih pregovorila, da so končali stav ko in ss vrnili na ladjo, ki Je stala v luki San Psdro, Callf. Mornarji ao zahtevali zvišanje plače od $57.60 na $62.60 me sečno. Tokio, 16 marca — Japonski militarist! zahtevajo usta- : O tem je govoril zadnje dni pred Prometnim klubom v tem me»tu i ko so proti temu tudi masts, ki ______I ln rekel, da M koneolidsrijs že- ] bi bils prizadeta vsled Izgube poj novltev posebnega ministrstva za leznic prints 'lastnikom (wsk j staj, delavnic in podobno Kisi propagando. Naloga novega mi-! streetskim bankirjem» mnogo] teh mest je Council Bluffs, Iowa, nistra bo. da bo "vodil in kon denarja, kar bi lah len pri v sdlo df troliral javno mnenje" na Ja- znižanja prevoznih cen. fceU-zni _ ponskem Z drfiglml besedami: čarjl se temu upirajo, ker M po paralioče tega dovolj upoštevati.l milltaristična cenzura! menilo nove odslovltve. Prav te kjer Je M Is trgovaks Sbornkrs prvotno navdušena zs Kastms nov načrt, sedsj ps dsJuje proti, ker bi bilo meato jsko prizadeto Perzija naročila moderno obleko za svoje ionske .Moskvs, 16 marca—Sovjetska časnikarska ag«ntura Tass je poslala vest iz Teherana, glavnega mesta Irana (Perzija), da je iranska vlada sklenila financirati nenavaden problem: preoblekla bo vse |i«rzij-ske žene v, moderno evropsko oblačilo, v ta namen Je vlada dovolil* pol milijona rialov (o-krog $120,000) za nabavo obleke In klobukov in to blago bo potem pnslajala po zelo nizki ceni. Farmarško-delavako tí ran k a v Jutni Da kot i Mitchell, 8 J). — Tu st Je u-stanovila farmarsko • delavska stranka, ki bo nastopila s svojimi ksndidati pri volitvah v letošnjem novembru. NACUSH NAČRT ZA UNIČENJE TRPEČE EVROPE Goering je z vojnim itabom izdelal fantastičen načrt za podjar-mljenje velikega dela Evrope in Rusije HITLER POTREBU-JE SE TRI LETA Monskovo, Nemčija. — (FP) — V luči objave nekaterih mili-tarlatičnlh dejstev po holandakl vladi nI nacijska vojaška okupacija Porenja sgolj zadnji Incident nemškega pokopa vensaj-ake pogodbe, marveč prvi Hitlerjev korak sa podjaitnljenje ln u-ničenje velikega dela Evrope In Rusije. Vae to bi ae ellšalo fantaatič-no, če bi ne bile znane nacijske ambicije ln gigantitao oboroževanje Nemčije. Toda odkar so prišli na dan obrisi fantaatične- , ga nacljakega načrta, katerega je Isdelsl Hitlerjev vojni štab pod vodetvom generala Goerln-ga, Je a vojaško okupacijo Porenja streala vao Evropo nova mrzlica. Ti obrisi Goerlngovega načrta so prišli na dan, ko Js bolsndefas vJada obvestila London In Psrls o velikih vojsšklh prtprsvafc ns holandakl meji, kjer Je itseljsks Nemčija Is «gradila 17 podsam-nlh vojsšklh erodromov In kjsr as •nahaja 51 delsvtklh kemp. V teh kempah imajo naclji upoalenlh 17,000 mol pri utrjevanju* grsdnjl vojaškib oeat ln pet Ss* uiMareiiisMa ts težke topove, V bodoči avetovnl vojni, ki bo v primeri z njo ssdnjs svetovns vojna komaj igrača, nameravajo naclji udariti na Francijo akosl Holandsko, ker Je Belgija po ss-dnjl vojn izgradila ob vaej nemški meji verigo močnih podsem-skih trdnjsv, ki ao «lične francoski verigi. V smislu Goerlngovega načrta bi nemški letalci brez vsaka napovedi vojne čez noč sesuli vsa večja angleška mesta — l/m-don, Hirmingham, Leeda, Man-ohester, Glasgow, Aberdeeo. 8u-lierlornost njene letalske armade je tako velika, da bi lahko v (Nil url Izvršila svoja delo In pomorila milijonu angleškega prebivalstva s smrtonosnim plinom, sksplozivsml In potlgslniml bombami." Angliji bi prizanesla le, če bi bila nevtralna v prihodnjem konfliktu. Na sedmih Frlsljanaklh otokih severno od holandske obale so nacijl zgradili toliko podaem-skih erodromov, da lahko apravl« Jo vsnjs 6000 velikih bombnih in drugih vojaških Istal, Vseh sedem otokov Je bilo spremenjenih v podzemake vojašnice ln magacine, Nsdjski voditelji z general-nlm štabom se prav dobro zavs-dajo, da se bodo istočasno morale nemške armade ihstki ihtch.! FranMJi, Angliji, Bslgljl, Cehoslovakiji, Itimiuiiljl in aovJeUkl Rusiji. Goeringov fantastični načrt določa, da nemška vzhodna armada s pomočjo poljske armade istočasno napade Ceho-slovak i jo, .Cehoslovsška armada bi se |*> mnenju nacijsv ne mogla UHtavlJati več ko deset dni. Po podjarmljenju dežele bi del Cehosloyakije dobila Poljska. Nato bi se nemška armada usu-bi proti Balkanu Njen cilj bi bil podjarmljenje Romunije, odkjer bi m obrnila proti Rusiji, okupirala Odeso oh Črnem morju In se ra&Jlla |m» Jutril Ukrajini. Na sapadu in severu bi bila Rusija napadena s dveh strani. Poljsko nemške armade bi navalile v Ukrajino skosi malo Litvo in okupirale gornji del rusks žlt-nice. Istočasno bi se s Flnsks usuls nsd Leningrsd In Kron-štsdt nemška zrsčns armads in (Delit as t fussft.) . . . pbostst» PROSVETA tm k enlightenment h LASTNINA SI,UVBNSBB nasoons POOroKNE JSDMOTS Ort— + amé + fcr NHte—l S-rf* •• I Ntral,lMi m Mwfcw ér**— Ot~m Cmmmmm m m'SZ wu. I. Ji - t. cm itj* « -»• - ml »—. - »• rsUii ter U. O.H-4 IMM- »»» m pm r~r Chu<*e i»4 CUw» fi* M» uU Cmaaéa SN S» M» - M .rLTulU-e»« »"«M —«*«•«• »T ¿¡»M" ) - . r »• • MlMM »4 UMIxM *fNcl- * ■»»•«»P». M« M -te*-. »T?* ^ TT-!! OUMT r+Mtmmi , »m. k.r IM •»» • phohveta ml t-m ae u»«nu or rs s rílissATSD rs 138 Glasovi iz naselbin Centralni čas, vzhodni ča§, čas... Po zaslugi čikaškega župana hi mestnega sveta imamo v Chkagu in večjem kosu sever-novzhodnega Illinois že odI I. n™™*™ čas. to je ¿aa, ki je v navadi na vzhodu Amerike od New Yorka do Toieda, O. To pomeni, da smo ob šestih zjutraj pomaknili kaajüca na uri eno uro naprej in namesto šest je bilo sedem. kar dalje ¡»omeni, da moramo eno uro prej vstati, zvečer pa pustimo delo, ko je solnce Ae visoko. Prej smo to delali samo čez «poletje, od aprila do septembra, in temu smo rekli "daylbfht saving" ali po naše: prihranili smo si eno uro popoldanskega solne a. To mečkanje s časom se je začelo med svetovno vojno. Takrat je bilo vse narobe; z vsem je bilo treba hraniti in začeli smo hraniti tudi s sohicem. In ko so naši vladarji (bankirji in drugi magnatje) videli, da je to zelo dobro za business — razlika ene ure med borzama v New Yorku In Chicagu je zelo nagajala veleApekularutom pri transakcijah — so rekli: Pa naj bo vsako poletje tako! Zdaj pa so sklenili, da Inj stalno tako, poletu in pozimi. Det države Illinois z Indiano in vzhodnim Mkhiganom naj ae uključi v pas vzhodnega časa In nič niso vprašali ljudstva — delavcev — če so s tem zadovoljni. Njim to ugaja, zato mora ugajati tudi delavcem. Mora! (Farmarji na deželi pa sploh ne pridejo v poštev, ker o njih se smatra, da nimajo nobenih ur in njihov delovnik traja od jutranje do večerne teme!) Ljudje, ki morajo zgodaj vstajati — gospodje bankirji lahko lete do desetih — naravno niso zadovoljni. Tole mečkanje s časom in uro jim preseda In oglašajo se protesti. Protestov je že toliko, da w je čikaški župan zganil zadnje dni in rekel, naj nezadovoljneži počakajo do volitev v jeseni in tedaj bodo lahko glasovali o tem vprašanju. Zupan misli, da se bo večina do novembra tako privadila nOVemu času. da ga bo odobrila. Bomo videli. Da nam gos|Kidje bankirji ukradejo kar na lejiem eno uro časa, tega ne bomo pozabili l To žongllranje s časom nI nič novega v A-meriki. Včasl ni bilo nobene časovne cone in posledica je bila, da je solnce ob Atlantiku zašlo tri ure prej kakor ob Pacifiku. Nato so ameriški čas razdelili v štiri cone: vzhodno, centralno, pogorsko (Rocky Mountains) in pačil ičuo. Med vsako cono je ena ura razlike. Kadar je v New Yorku poldne, je v Sat) Friui-ciscu devet zjutruj. Dasl je bilo to precej arbitrarno, se je deloma ujemalo z naturnim ča«l om, to je s solncem. Zdaj pa kaže, da gremo i :»/,iJ v "en< tno cono" samo zatoni** ne bodo ¡tlilin.tje ta ne\*yorškl borzi dvigali cen e-no uro prej kakor v Chicago in tri ure prej kakor ob Pacifiku. Iz leifa vidimo, kako revno in ne|»o|>oliio je urejena ura. Ura je človeško delo. Kuzdelitev čas« v sekunde, minute, ure, dneve, mesece in leta je že stara in ljudem sploh ne pride na mis« ostale dobe človeštva. Civilizirani človek živi danes popolnoma drugače, to se |»ravi, da ima docela drugačen življenakl atandard, kakor pred 2000 leti, tods koledar je bil v dva tisoč letih spremenjen »smo «< m» nogama v tisečktnih predsodkih in uplju okrog v»rke oke reforme kakor ma'ek okoli vrele ka*e. Česa se boji? * L Poaledka te zaostalosti in človeške ne«»dloč-noati je, da še vedno klnkamo po starih, izglo-danih kolovozih In se igramo z renntmi stvarmi kakor otrok z gumijastimi »okiatki. • ¡ "Razkrinkana morala" v Canons- burgu Canonsburg, Pa. — Tukajšnji dramski klub Soča uprizori na velikonočno nedeljo, dne 12. a-prila, Moškričevo komedijo "Razkrinkana morala". Sodeloval bo tudi pevski zbor Ilirija pod .vodstvom Antona Rožarica ml. 'Pričetek program» tečno ob dveh popoldne. Jože Moškrič nam spretno in v lahko razumljivem tonu slika skupino ošabnih in nemoralno živečih ljudi v trgu Bukov Dol. I.COD Sivec, ki upravlja tovarno svoje mladoletne nečakinje Marice, ima ošabno in za delavce izkoriščevalno ženo Sofijo. Nabavlja in kupuje si dragocene obleke, in to za vsak poset drugo. Naskrivaj ima Ijubav-ne sestanke z delovodjem tovarne Vrančičem. Ker Leonu že presega potratno življenje svoje žene, jo opozori, da se mora omejiti pri izdatkih, in to v mejah njegovih dohodkov. Sofija seveda vzroji, naj poveča ffoje gohodke z znižanjem plač in reduciranjem delavcev. Na pomoč ji priskoči delovodja Vran-člč ter spretno prisilita I^eona, da pristane na njune sklepe in namene. I^eon Sivec mora večkrat v mesto na seje direktorija družbe. V mestu se seznani in zaljubi v krasno pustolovko Fri-do. Sestajata se v hotelu. Ker hoče Frida imeti Laona bolj pogosto pri sebi, se naskrivaj preseli v Bukov Dol. I>eon mora zopet v mesto na sejo delničarjev. Njegova žena Sofija mu pravi, da se bo radi dolgočasja tudi sama odpeljala v Ljubljano v gledališče. To pa je le pretveza. Z Ljubčkom Vrančičem se namreč dogovorita, du prebijeta večer skupaj na njenem domu. Na drugi strani je tudi Leon hotel prevaritl svojo ženo. S priležnico Frido se dogovorita, da ga bo v odsotnosti žene obiskala nu njegovem domu. Lu h ko si mislite, v kak-šnerp položaju se znajdejo vsi štirje zakonolomcl tisti večer na I^eonovem domu.. « To nemoralno življenje zavoha tudi župnik v Bukovem Dolu. Najprvo obišče ravnatelja Sivca, nato pa še župana Gabra. Obema razloži, da hoče ustanoviti društvo zu povzdigo morale. Društvo na/ bi v prvi vrsti skrbelo za revne otroke in za obnovo čednostnega življenja v trgu, kiiterega je tako okužil satan. Zupan Galier Ima zvito in razumno ženo. Ona ga prične nagovarjati, naj prehitita župnika pri organiziranju novega društva. Svetuje mu, naj se ustanovi ljudska kuhinja in izda ku-ponske knjižice po sto listkov vsska. Te knjižice naj bi pokupili bogatejši sloji in kupone delili revnim otrokom ter delavcem, ki bi z njimi dobivali kosilo v ljudski kuhinji. Zupanu Gabru se je ta načrt svoje brihtne ženice dopadel toliko, da sta šla takoj na delo z organiziranjem društva. Ko županju obišče ravnateljevo U no Sofijo, vzame slednja kar 60 kuponskih knjižic. Temu pa u- govarja njen mož, čel, da je preveč. Ona ga potolaži, da namesto denarja naj delavci dobe na plačilni dan nekaj teh kuponov, za kar bodo dobili koailo v ljudski kuhinji. Kako se delavci in delavke zadovoljilo a to eke-mo, vidimo v drugem dejanju. V tej komediji vidimo še druge veljake iz Bukovega Dola, ki v ponašajo, koliko ao prlape-vali v blagu za ljudsko kuhinjo. Prvi je prispeval 10 kil loja in še lonec masti. Res je vse skupaj že malo dišalo, toda po njegovem mnenju je za berače vse dobro. Drugi je prispeval škaf kisle repe, ki pa je bila tako mehka, da jo je hotel pokrmiti živini, a je ni hotela jesti. Tretji je daroval vrečo spridene koruzne moke, katero je hotel dati svinjam, a se je bal, da ne bi poginile. Obilo smeha nam bo nudil občinski sluga 2ane, ki bo lovil kriminalce ter tiral pred občinsko sejo nemoralne ženske. V tem pa ima smolo, ker ne dobi pravih. Po njegovem mnenju so vse ženske enake, ki se paj-dašijo z veljaki Bukovega Dola. V drugem delu pa vidimo drugačne prizore, posebno tra gični prizor delavke Mane, kateri je pred leti v tovarni ubilo moža in je ostala sama a 70-letno materjo ter dvema malima otrokoma. Na plačilni dan je tudi ona dobila miloščinske listke namesto denarja. Odpravi se na dom ravnatelja, kjer dobi tudi delovodje Vrančiča. Zahteva plačo v gotovini, ker noče listkov. Njegovi ženi 8o-fiji pove, naj gre ona v ljudsko kuhinjo in se naje kisle repe, zabeljene a smrdljivim lojem. Sofija zahteva ogorčeno od svo jega moža in Vrančiča, naj to prostaško delavko vržeta iz stanovanja. Mana ji odgovori, da gospoda že vesta, zakaj je ne vržeta ven. Delovodja Vrančič se vseeno opogumi in Ji prične groziti, da jo bo vrgel von, če sama ne odide. Muna vzroji, da ji je on pogubil moža. In ker n moglu gledati, da bi družina pomrla od lakote, je prišla njemu in gu prosila, naj jo -u-posli. A on je zahteval od nje ne samo roke, marveč tudi telo Udajati se je morala tudi rav natelju Sivcu, ker bi bila dru gaee izgubila delo. Tu pride igra do svojega viška. Rojake in rojakinje iz te ln vseh naselbin zapadne Pennsyl vanije uljudno vabimo na prireditev na velikonočno nedeljo popoldne. Kljub temu, da trpita vsled dolge krize tudi oba nafta kulturna društva, Soča Ilirija, je še toliko bolj potrebno, da ju podpiramo. Oba ae zavedata, da bi brez kulturnih priredb bila naša naselbina na mrtvi točki. Potrebna nam je posebno delavska kultura, ki dviga človeka do samozavesti, da postane pravi boritelj proti krivicam, katere mu zadaja današnji krivični red. Apeliram na publiko v splošnem, d» si zapomni datum te priredile — 12. aprila — ter jo poseti v velikem številu. Pomagajte delavaki kulturi do boljšega uapeha. John Kokllch. —Ftdmtol Picture.. "Ali je opazovanje vrtečega traka v tovarni vzrok, da al tako utrujen?** to Sola potrebna Elizabeth, N. J. — Ce se človek ozira po veliki propagandi raznih katoliških gromovnikoh a la Coughlin, nadalje po Hear-stovi fašistični gonji in burbon-ski propagandi Smith-Du-Pon-tove lige "svobode", tedaj bo prišel do zaključka, da v Ameriki na splošno res močno potrebujemo svobodnomlselnlh šol in poduka. Potrebujemo ga pa tudi pri SN!PJ, ker je še tudi med Jugoslovani dosti ljudi, ki nasedajo plačanim reakcionarnim kričačem. Uredniku Mole-ku torej vsa čast, ker je sprožil to idejo. Z ozirom na financiranje Rvobodnomislene Šole bi jaz priporočal, da bi pričeli posnemati razne ameriške organizacije —-bratske, verske in druge — ki prirejajo bazarje. Za take priredbe navadno izdajo listke za razne dobitke in nagrade. Znano je tudi, da ljudje raje kupujejo take vstopnice kakor pa navadne. In kjer zbobnajo veliko ljudi skupaj, je navadno tudi dober finančni uspeh, to posebno še z bazarji. Te vrste priredbe so posebno razširjene na vzhodu. Andrew Sprogar, 540. Od leve preti de*ni: senator KIIínos Smith, wenalorica llat lie Cara*a> in -rnator Ceorue \V. Norria. Vesti iz vzhodnega Ohla Bridgeport, O. — V bližnjem Dillonvalu je bil pred par tedni velik zadružni shod, na katerem je govoril dr. Warbasse, predsednik Ameriške zadružne lige. Iz njegovega govora je razvidno, da se konzumne zadruge zelo dobro razvijajo po vseh Združenih državah. Na njegovo priporočilo je bila sprejeta resolucija. ki nalaga direktoriju tamkajšnje zadruge, ki ima podružnice tudi po drugih naselbinah vzhodnega Ohla. da preuči in izdela načrt za ustanovitev bolniške zadruge, oziroma, da zadruga ustanovi tak sistem in najame zdravnika. Dr. War-basse je poudarjal, da je mnogo dobro izšolanih zdravnikov brezposelnih, ki bi bili pripravljeni sprejeti tako službo. Ne zdravili bi le bolnih ljudi, marveč tudi skrbeli, da obvarujejo zdrave pred boleznijo. Zdrave člane bi pogosto pregledali ter jim dajali nasvete, kako se obvarovati pred boleznijo. Zadnje dni je imel več shodov v tem kraju tudi japonski delavski in zadružni voditelj dr. Kagawa. Dne 8. marca se je vršil njegov shod v Bellairu v dvorani srednje šole. Pol»g njega je govorilo več drugih govornikov in je bil ta shod nekakšna anketa — eden je zasto-pal kompaniste, drugi krščanstvo. tretji fsrmarsko ligo in četrti zadružništvo. Ker je dr. Kagnwa. ki je nekakšen delavski krščanski misijonar, močno kritiziral razmere v Ameriki, ki «o pojavile to veliko brezposelnost. s<* Je mnogim Američanom zameril. Nekateri ao ga krstili a — komunistom, kar sevsda ni. Na shodu so mu stavil mnogo vprašanj, na katera je mojstrsko odgovarjal in vpra šatelje spravil v zadrego. On je dokazoval, da je obstanek človeške družbe v zadružništvu Rekel je, ako bi bilo zadružni štvo v Ameriki toliko razvito kakor ge v Skandinavskih deželah, bi tudi brezposelnosti ne bilo. Njegovih shodov se je udeležilo nad 4000 ljudi. S temi shodi je zadružna ideja dobila mnogo pobude. Martins Ferry Times je prinesel uvodnik, v katerem komentira nagel razvo; zadružništva v Ameriki. Reke je tudi, da na Danskem in škandinavskih deželah, kjer je zadružništvo močno razširjeno ni velike brezposelnosti. Tuc nimajo vojnih dolgov in tako velikih davkov ko pri nas ali diktatorskih deželah. Isti večer je v Martins Fer-ryju dogovoril tudi tajnik državne socialistične organizacije Robert D. Dullea in sem bil kar ves dan na poti z enega shoda na drugega. Današnji položaj je dobro orisal. Po shodu je bila diskuzija samo za člane. Sukala se je v precejšnji meri o vprašanju farmar-sko-delavske stranke, katero skušajo tudi tukaj ustanoviti. Za njo se najbolj ogrevajo komunisti. Na vprašanje tajnika kluba v Martins Ferryju, če sme njih klub sodelovati v tem gibanju, je odgovoril, da mora za to dobiti dovoljenje od državne in splošne strankine ekse-kutive. Na prašanje, ako smejo v tem gibanju sodelovati posamezni člani, je odgovoril, da so bili socialisti že mnogokrat potegnjeni in da je torej na mestu previdnost. Lahko bi se vse skupaj izjalovilo in potem bi ne imeli ne farmarsko-delavske in ne socialistične stranke. Vsled tega je potrebno, da ae socialisti koncentrirajo v prvi vrsti na gradnjo latitne stranke, ki je tudi najboljša delavska stranka po načelih in programu. V tem se tudi jaz po-pol noma strinjam z njim. Joseph Snoy, 13. Zahvala Cuddy. Pa. — V dolžnost si štejeva, da se javno zahvalim vsem, ki so se udeležili slavja najine zlate poroke ali 50 letnice zakonakega življenja dne 22. fe-bruara. Obenem svs tudi prazno-vals 74 letnico rostvs. Taka ala-vja so redka. Iskrena zahvala ai-novim hčeram za delo in trud, tako tudi vsem sorodnikom, ki se prišli iz raznih krajev, posebno onim prijateljem, ki so prišli iz Sygkna v tako velikem številu. Hvala za izkazano naklonjenost, cvetlice in drugo. S s »progo ava se počutila kakor bi ae spet ženila. Ta dan nama bo ostal v trajnem spominu. Prisrčna zahvala vsem skupaj! Matija in WAmmrn (iaael. TOREK. IT. Mši^ ZDRAVJE Ce»en. Ljudstvo trdi, da ae z uži ^n na prepreči poapnenje žil in da * pojj! življenje Medicina tega aicer ne uči,\2j utegne biti uživanje čeana zdravju samo T ristno. Kdor se a česnom zdravi, naj ten dela vei ko tri dni, saj lahko takšno zdrkV|k nje večkrat ponovi. * j Zjutrai popijemo četrt litra vrofcga mlek v katerem s^na prej prekuhali 7 strokov 2 Opoldne Memo dva koščka prepečenca, kuSl vanju udfgnili tri stroke česna; razen tegiTJ mo Še nekoliko zelene aolate, pripravljen« (u som ali limonovim aokom in oljem. Kdor iii prav zagrizen pripadnik čeena, si fe ^¿j potrese a čeanom. Za večerjo popijemo «ns četrt litra čeanovega mleka kakor zjutraj j|l pojemo dva koščka česnovega prepečenca bj kor opoldne. Seveda ne kaša ob takih dneh zahajati 11 družbo, zakaj česen ima prav zoprn in o*tg I Duha po česnu se znebimo, če semulimo nebi [ sladkorčkov iz poprove mete ali pa zgrizemi | par prepraženih kavnih zrn. ^^ Zmrznenje. Kdor se ukvarja z zimskim spor. I tom, mora skrbeti zo noge in roke. Dr. loth roti v nekem strokovnem medicinskem stu zimske športnike, naj za božjo voljo , oblačijo tesnih rokavic in ne obuvajo pretal nih čevljev. ¡Med čevljem in kožo naj boi volj zraka. Kdor na to ne misli, lahko tudi?I blažjem mrazu ozebe v prste na rokah in as] gah, zlasti če postane koža vlažna. Kupuj si torej prostornejše čevlje! Nikar pret ne zadrgnite vezalk! Rokavica naj se ne pr ga pretesno! Bolje je, če Imate prevelike,!I bolje pa je če kupite rokavice brez prsta;] torej samo z žakljičem za štiri prste! se vam čevlji premočijo, stecite v kočo inji| sezujte! Ubogajte, ne bo vam žal! Nove molitve AGITIRAJTE ZA PROSVETO! Ženevski "Journal des Nations" posnemal rimskih listih te-le nove "molitve", ki so v liji zelo "v modi": "Verujem v Lucifera, Stvarnika sankcij masonerije, ter v Edena, Sina njegovega, čistejšega izvrševalca visokih del proti nam, I je bil spočet od Svetega Duha framasor in protifašističnega ter rojen pod varetv Društva narodov, ki je trpel v dobi Mu« nijevega cesarstva, ki ni ne umrl niti bil pokopan m ki tudi po treh dneh ne bo od ti vstal; ki je šel marveč v pekel z očetom jim, ki gaibo sodil tam zaradi njegove m noati in podivjanosti, fcakor tudi njegove tw> riše: Litvinova, Beneša in TituJesca. "Verujem v »veto fašistično stvar, v v*» jen je imperialne Italije, Benita MussoHDt* Večne Luči, Amen. Oče naš, ki si Anglež, prokleto bodi Tvoj» ime, zruši naj se Tvoje kraljestvo, sankci«! rana bodi Tvoja zverinska volja, tako na n« ju, kakor na suhem. Opusti danes in za val svoje namene glede Abesinlje in vrni nam a še kredite Iz dobe 1MB do 1318, kakor jih» mo tudi mi vrniH -Negušu, našemu upniku. , Zdrava Anglija, polna zavisti, egoizem j«\ teboj, prekleta si med narodi in prekleta m bodo sankcije, sad Tvojih zlih dejanj. 8»i fašistična stvar, mati civilizacije, bodi x m mi, Italijani, zdaj in vselej za bodočo veli« Amen." t_______ Zakaj je A prvi v abecedi To je pojasnil sotrudniku "Science N«^ astrolog G. Lamsa. Na vzhodu ne krene ^ na pot in nihče ne prime za delo, ne ds sil boga, naj mu stoji ob strani. Zsto m* nja abeceda z velikim A. To je nsmreč za besedo alap ali v našem jeziku bik. > » rib časih so častili nekateri narodi bik» kot ■ žanstvo. Abeceda se torej pričenja i tam božanstva. Druga črka B pomeni dom. To P ni samo streha, temveč je mišljen s te» • bol rodbine in moža. To je pa zopet nzJ^ vrednota za bogom. Tretja črka C pome» « bi oda, torej važno prometno sredstvo. 1« • gredo Črke po vrsti in po pomenu nspr«J Kje na vzhodu je abeceda nastala. «J Lamsovem mnenju ne bo dalo u*ot(TM"' , „ kadarkoli so se stari narodi obrnili k no rt, so uničili V prvi vrsti litersturo svaje r ganske preteklosti. Tako so uničili A*if*r sikaj iz svojega literarnega zaklada ^ kdor postane mohamedan, mora J ^ sežgati svoje dosedanje vareke Wf^ gih knjig pa nima. Ne samo narodno»» . več predvsem Tera je povzročale in * P®^ ča izpremembe v abecedi Stekle ic .Udkor j. Jj Nedavno je na zborovanju amcri*k'» "21 kov izdsl neki sodelavec velike flln*w da izdelujejo steklo, ki «kačejo f»i* naki in filmske junakinje je "huda sila". Iz pravega pravca^ korja. Na prav poseben n*m sladkor v prav tenko plast, ki ) _ šejo z lakom. Tako svetlikajoče « Kadar igralcem v filmskih zmanjka sladkarij, lahko torej ksr up* ivafld? ta [anadski socialni kreditarji v kaši trez gU^e to ostali, ko jih je zapustil mesija gdmonton, Alberta.- Kanad- um socialnim kreditarjem, ki , lansko leto dobili pod svojo ontroJo vlado te province, gre * narobe. Pričele so jih obli-iti velike solze še večje zme-t, odkar jih je pustil na cedilu ie socialnega kredita, angleški iajor C. H. Douglas. On namreč noče priti v Ka-gdo, odnosno v Alberto, da bi adzoroval pri gradnji utopije Kialnih kreditarjev. Vaako rosnjo premierja Aberharta rte v koš. Njegov zadnji od-Dvor na povabilo, naj za bož-) voljo pride v Alberto, ako tfe doživeti tudi on sam popolna ¿¡»kreditiranja, je bil em-;tlčni: NE. Vlada socialnih kreditarjev mtaja dobesedno brez glave, asam, vsakemu je "za začele" obljubila $25 socialnega ■edita, nekakšne penzije ali di* dende, na mesec. Maae zdaj lj in bolj zahtevajo izpolni-v te obljube. V provinčni ornici je opozicija ie prišla s edlogom za nezaupnico vladi, ;er noče izpolniti predvolilnih ►ljub." In namesto "$25 socialnega edita za začetek", bodo Al-rtčani deležni novih davkov, da je prišla na dan s pro-mom, ki določa dvaostotni kupni davek na vae potrebne, zvišanje dohodninskega ,vka, letno obdavčenje vosni-iv avtov in modifikacijo gaso-kega davka. kakšnih socialnih dividen-ni nobenega sluha v real- ti. 0 pač: prejšnji teden je slatura dobila osnutek za u-janje socialnega kredita. Ker so socialni kreditarji dobili vor od Douglasa, ki živi v donu, da on ne mara imeti jimi nobenega opravka, do-r bo vlada poslušala svojega ni nega svetovalca R. J. Maja iz Montre^Ja, je bil psn^ položen na — polico, bljube najbrže še niso noga filozofa tako teple kašo pričele tepsti tukajšnjega mierja Aberharda, ki je za-jal pridiganje za politiko, enje mas proti njemu in ovi vladi je vedno večje, ko pridejo novi davki name-»ocialnega kredita "$25 za tek", se zna spremeniti v r. Ne Aberhart niti kdo i namreč ne ve, 'kako bi bi-logoče uvesti socialni kredit m človek, ki ima recept, je or Douglas, toda on noče v ker nima upanja, da * Al>erhartova vlada poslu- Astilni delavci kapitalizmom ^rezdeljem in gladom J'h prisilili na sprejetje redukcije nehester. N. H. — (FP) — r*J največja tekstilna to-U» na svetu bo po šestih me- f» P°( ivanja mogoče zopet p'* obratovati v tem mestu. " £ vsaj obljubila Amos-Manufacturing kompani-' j« 6700 izsušenih in ubitih r'v ter delavk z večino ■ ".m-ne pogoje za zniža- V » in za "stalno, f" watovanje." fh .Maf' '»'"ter, največje me- V Hampshiru, je bil ve-pn. ko ^ jt v meatni oro-T vrt«k> glasovanje o druž- »""'"dbi Zaprtje njene to-l,r"> ^"timi meseci ni le ■¡»ceato 6700 slabo plača-" ' - . ^ ho od tedaj ži-"»rnem relifu, mar-. ' •*«' meato vrglo v • Nekaj dni je v leda na-' Prisiljena skrčiti r «udi najpotrebnej- l ' f »'krije. če kmalu ne '"^i" vHike tovar- ' pritiskom vseh državnih funkclo-' boljših** ljudi ao se «n ae*tradani teke- tilni delavci izrekli s 500 gla-sovi večine za družbine pogoje, namreč za minimalno plačo $9.60 na teden in za "stalne, mirno obratovanje," kar pomeni, da ao drušbi obljubili, da bodo pridni in pohlevni. "U-gnani smo, če glasujemo za, in ugnani smo, če glasujemo proti," je bil njih patetični komentar. Družba je po izidu glaaova-nja obljubila, da bo v bližnji bodočnosti odprla tovarno. To "prostovoljno" reduciranje plač ni le lokalnega pomena. Odmev te akcije bo sKšati po vsej deželi, kjer so tekstilne tovarne. Pričakuje ae, da bodo tekstilni magnatje tudi po drugih krajih Nove Anglije znižali plače, češ, da bodo lažje konkurirali s tekstilno industrijo na jugu in bo torej več dela. Tekstilni magnatje na jugu bodo atorili isto, nakar bodo zopet na vrsti tekstilne tovarne na severu. To se bo ponavljalo, dolder ne bo prišlo do nove revolte strašno izkoriščanih delavcev. Taka je usoda ameriških tekstilnih delavcev pod kapitalizmom. Amoekeag Mfg. kompanija, največja tekstilna drušba r deželi, pravi, da je bankrotirana. Toda v boljših časih so njeni delničarji izvlekli težke di-vidende vsako leto, na drugi strani pa niso bili delavci nikdar deležni drugega ko najnižjih plač v deželi. In zdaj gredo z dežja pod kap. Hitlerjev odgovor Ligi Narodov je povzročil novo krizo (Nadeljevenje a 1. štreni.) trig pred 16 leti, ki so deloma odgovorne za sedanjo evropsko krizo. Dokumenti vsebujejo kab-lograme, poročila in inatrukcije, nanašajoče se na razmere na nemškem ozemlju, katerega je Francija okupirala po svetovni vojni, Lz teh je razvidno, da so skušali francoski diplomatje obdržati ozemlje na desni strani reke Rene, oropati Nemčijo velikega teritorija, kjer &o bogate zaloge premoga in železa in v katerem biva enajst odstotkov nemškega prebivalstva. ^-Dokumenti vsebujejo zaupna poročila bivšega državnega tajnika Colbyja, P. B. Noyesa, ki je bil ameriški opazovalec .v po-renaki komisiji, ameriškega poslanika v Parizu in generala H. T. Aliena, poveljnika ameriške okupacijske armade v Porenju. Noyes je resigniral, ko je bil informiran o francoskih naklepih, ki so med drugim uključevali trajno okupacijo dela Porenja, kontrolo nad transportacijo in vmešavanje v notranje zadeve Nemčije. Noyes citira v svojem poročilu izjavo takratnega francoskega ministra Tardieuja, "da je bila določba glede francoske okupacije Porenja uključena v versajsko pogodbo kljub opoziciji angleškega premierja Geor-geja in ameriškega predsednika Wilsona." Primeri izredno visoke starosti Učenjaki pravijo, da lahko živ« človek 158 let. — Tako starost je dosegla Francozinja Marle Plen Seveda ni izključeno, da so bile na svetu že starejše žene od te, o kateri pišemo, toda malo verjetno je, da bi se bile bahale s svojo starostjo, ker to ni Ženska navada. Do dvajsetih let še nekako gre, potem si pa skoraj vsaka želi, da bi se ji leta ustavila. Ni pa pravila brez izjeme in tako tudi Angležinja Katarina Plumketova ni skrivala svoje visoke starosti. Bila je vrstnica Byrona in Waltera Scotta; rojena je bila 4. novembra 1820 in u-mrla je tik pred svojim 112. roj-stnim dnevom. Plumketova je bila iz slavne irske rodbine. Njen oče lord Plumket je bil anglikanski škof vTuamu In sin ministrskega predsednika parlamentarne unijo g Anglijo v začetku preteklega stoletja. Z navdušenjem je pravila še zadnje dni svojega življenja o prijateljstvu svojega očeta z VValterom Scottom. Tudi sama je imela zelo rada slavnega romanopisca, saj ji je večkrat pripovedoval zanimive pravljice, da je kot otrok hitreje in slajše zaspala. Prvo potovanje je nastopila Katarina Plumketova na prvem parniku, ki je vozil med Irsko in Anglijo. Leta 1889 se je peljala is Londona v Birming-hara. Pred smrtjo se je pogosto spominjala dogodka, ki ae ji je bil vtisnil v spomin na kronanju kraljice Viktorije 1. 1838 še kot mlade princese. Tudi krimsko vojno je pomnila do svoje smrti. Katarina Plumketova, rojena v Napoleonovih časih, je preživela pet pokolenj v Angliji. Bila je trd boj proti kratkim krilom In svobodnejšemu občevanju med ženskim in moškim spolom, kajti imela je stroge nazore o morali. Kaj neki bi dejala, če bi zdaj vstala od mrtvih? Trdila je, da navzlic športni vzgoji in higijeni mlado pokolenje nima smisla za dolgo življenje. Ne verjamem, da bi mnoge izmed naših deklet dosegle mojo starost, ker si dela mladina sama preveč skrbi, je zatrjevala večkrat. Čeprav se je peljala s prvim vlakom in prvim parnikom, ni nikoli sedla v avto. Tudi kinematografe je sovražila. Radfoaparata ni marala, niso ji ga mogli vsiliti. Čeprav je dočakala tako viao- r^OBVITA ko starost, ni bila najstarejša žena Evrope, niti sveta. Najstarejša žena v Evropi je umrla v avgustu 1935, bila je Kulie Pe-nyakova na Ceškoshvaškem. Ta žena ni bila nikoli telko bolna in skozi cela desetletja je jedla neslane jedi. Dočakala je 122 let. Znani Zaro Aga je zatrjeval, da je star 164 let, toda dokazov ni imel, da govori resnico. Pač je pa doživel najmanj 120 let, kar je še vedno zelo visoka starost. 2e neštetokrat se jc obravnavalo vprašanje, kako visoko starost more človek sploh doseči. Učenjaki pruvijo, da živi človek lahko največ 158 let. Tako visoko starost je dosegla Francozinja Marie Pisu, ki je umrla leta 1828. Thomas Pareen, o katerem je bilo točno dognano, da je bil rojen leta 1483, je umrl v Londonu 15. novembra 1635, star torej 152 let. Navzlic tem primerom izredno visoke starosti je treba priznati, da je izjema že starost 100 let. 1. septembra 1932 je praznovala stoletnico rojstva v Berlinu rojena Wilhelmina Elmerao-va, ki je bila sicer radi bolne noge priklenjena na svojo sobico, toda njen spomin je bil vedno svež. Dobro se je Še spominjala tik pred smrtjo nemirnih revolucionarnih dni iz leta 1848. Zanimiv pojav v življenju pretežne večine zelo starih ljudi je, da se mnogo bolje spominjajo dogodkov iz davne preteklosti, kakor iz zadnjih let svojega življenja. Leta 1926 je umrl v neki- vasici francoske Švice najstarejši Švicar, rojen 23. avgusta 1822 v Arnexu v kantonu Waadt Jacques François Baudat po imenu. Bil je sin siromašnega vinogradnika in tudi sam se je posvetil vinogradništva. Ko je bil star 98 let, je še nosil prst v vinograd in opravljal tudi druga težka dela. Ko je praznoval stoletnico rojstva, mu je poslal državni svet kantona zaboj vina iz Villeneuve in starec, ki ni bil nikoli sovražnik alkohola, se je pošteno nalezel žlahtne kapljice. Dva dni pred smrtjo je zbolel, legel in za vedno zatisnil oči tako mirno in zadovoljno, kakor je živel. Wilaonov Jes v Muscle Biioalsu, kl ga js zgradila federslns vlsda. prave za produkcijo električnega toka. Tu ao vollkaitake na- IZ PR1MORJA ŠTEVILNE ARETACIJE IN DENARNR KAZNI Dobro mu želi . • . "Mama, kje si pa spoznala očka?" "Ob morju. Rešil mi je življenje." "Zakaj pa potem očka ne mara, da bi se tudi jaz naučil plavanja?" -(ilumoristicke List', Praga.) Ena jat aretacij je izvršila goriška policija v Vojščici pri Temenici na Krasu. Aretirane! so ebdotženi, da so grozili posestniku Ivanu Ferfolji. |l>ve aretaciji. — Karabinerji iz Cerknega ao aretirali 52-let-no Katarino Bevk zaradi tihotapstva in prekoračenja meje. Dobila je 3 mesece zapora in 2.-050 lir denarne kazni. Aretiran je bil tudi Tomaž Peternelj, star 54 let, doma h Novakov, ker Je tihotapil in šel Čez mejo. Dali so mu 3 mesece in 9 dni zapora in 2200 lir denarne kazni, 500 lir denarne kazni ln povračilo vseh stroškov bo moral plačati Venceslav Pavšič, star 24 let, iz Cerknega, ker je tihotapil cikorijo, kavo in cigarete Drava. Stefan Abram, star 281st ii O-rehka pri Cerknem, je dobil tara» di tihotapljenja sladkorja, clko-rije in bega čas mejo 4 mesece ln 12 dni zapora ter 3385 lir denarne kazni. Štirje Tržačani padli v Abeainljl Tržaški listi so priobčili dolg članek s fotografijami prvih štirih padlih v Abesinijl. To so: podnarednik Anton Albanese, ki je bil član znanega fašja pri Hv, Ivanu "Quia contru nos?", bil je dodeljen 46 pešpolku kot metalec ognja (lanclatiamme), vojak Boltar Anton, vojak avtomobi-Ust, miličnik 68 tržaike legij? Viktor Pigatti in vojak-strelec v tanku Iginij Pes, ki je bil do-ma is Skocijana ob Soči. Vse do-sedaj padle ao s velikimi 'astmi in proslavitvami zelo dostojno počastili. Kaj bo pa s oatalimi padlimi? Morda jih bodi dostojno zamolčali ,.. Obmejno milico ao porabili za dopolnitev polkov v Afriko Trst, febr. 1986. — Kot poročajo is uaših obmejnih krajev, so oblaatl obmejno mllicijo zelo razredčile. Po posameznih postojankah ao pustili le po nekaj mat na meji, ostale pa so odpoklicall \ m/tranjost Italije, kjer bodo baje dodeljeni |>osamegnim polkom kot dopolnitev t oh, In poslani bodo v Afriko na abesinsko bojišče. Vesti is Jugoslavije Ponarejevalci denarju. ^ Prlekijl eo pred nekaj dnevi aretirali dva brata zaradi ponare janja denarja, zaradi česar sta že presedela nukaj Ječe, zdaj pa poročajo o aretaciji dveh bratov na Dolenjskem. Po dolenjski strani pa tudi v LJubljani so ae zadnje čase pojavljali ponarejeni 20 dinarski novci. Vae zasledovanje, odkod ti novci, Je osta- lo doslej zaman. Zdaj pa se Je eden od ponarejevakev ujel. Prišel je k branjevki na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani ter hotel plačati nekaj- s ponarejenim dvajsetakom. Ženica je fal-ziflkat spoznala In poklicala stražnika, ki Je mladega fanta aretiral. Bil Je to 24 let stari Anton Kaatelic is okolice Stične na Dolenjskem. Prignal je, da jo falsl-fikate delal s svojim bratom JAnezom. Ljubljanska policija je s stiško žandarmerljo izvršila preiskavo v Otočkom vrhu pri Ka-steličevlh ter našla modele ln kovino za vlivanje novcev. Aretirani so bili še trije Antonovi bratje, Janez, Ignac In France. Vsi štirje so sdaj v ljubljanskih policijskih zaporih. Glavni krivec Je pač Janez, ki je bil nekoč že obsojen zaradi podobnega dejanja: staro petkronake srebrnike Je razpečeval za petdeeetake. Ponarejenčkl so bili zelo dobro izdelani ln Jih je bilo po zvoku •ln blesku le težko ločiti od pravih novcev. •LOVBNMA NARODNA PODPOft. NA JIDNOTA lad ala sve|e publikacija la le pesetee Ust Freavete ae aerletl, ter pe* trebao agitacije sfejih draltev is ilaastvs la sa prepetaade sveJUi I* daj. Nikakor pe ae aa prepageade drugih pedpuralli ergaeiaaeij. Vsaka ergaalaaeljs Ina «blfajee sve|e glasilo. Torej sgltstertfai dopisi la eesaaails dragih padperalk ergaalsa» tl| la mill» druâlov ea| m» »e pošiljalo Uate Proatate. Vsak Potegljuj Manj Kislolicn LAHKA KAJA bi," je odvrnil Billy počasi, kakor je bila njegova navada. "Spoznal sem, kaj ao slabi časi, se udeležil stavke, ki je bila zaman, in zastavil uro, ko nI bilo ne za najemnino ne za hrano; stavkokaze sem tepel, sam sem bil tepen in v ječo so me vrgli, ker sem se vedel kakor norec, .če vas prav razumem, bi bilo zame veliko bolje, da sem fin prasec, ki ga pitajo za prodajo in ga ne mori nobena skrb, kakor pa človek, ki ga ščiplje v želodcu, ker ne ve, kako je svet napravljen, ali pa, ker neprestano ugiblja, čemu Je vse to." "To je dobra, o pitanem prascu," se je zasmejal pesnik. "Kar najmanj vznemirjenja in •kar najmanj napora — 'kompromis med nirva-no in življenjem. Kar najmanj vznemirjenja, kar najmanj napora, to je idealno življenje: kakor morski klobuk, ki plava v mirni, mlačni, somračnl vodi." "A s tem se odrečete vseh dobrih reči," je oporekel Billy. •imenujte Jth," je izzivalno rekel HaH. Billy je «pomolčal. Njemu se je zdelo življenje velika in plemenita stvar. Bilo mu je, kakor da bi ga roka bolele, ker ga ni mogel popolnoma zajeti mednje — in tako je jel, izprva še oklevaje, spravljati svoje čuvatvo v besede. "Ce bi bili kdaj stali v ringu in se skozi dvajset roundov borili z možem, ki je bil takisto dober kakor vi sami, tedaj bi me razumeli, kaj mislim. Jim Hasard in jaz to čutiva, kadar plavava ven kaj skoči odboj in se v zobe smej«va največjim valovom, ki so kdaj treAčili na obalo, In kadar prideva izpod prhe otrta in oblečene. s kožo in mišicami kakor svila, s telesom in možgani kakor šumeča, zveneča svila . . ." Obmolknil je In odnekal, tolikanj nezmožnega se je čutil, da bi izrazil misli, ki so bile v najboljšem primeru lu meglene, čeprav so «pomenile resnične, v spominu obnovljene dojme. "Zdravo In krepko telo — ali veste kaj boljšega?" je onemoglo končal, čuteč, da ni povedal tistegs, kar je hotel, in nekam v zadregi, ker ga je poslušalo toliko ljudi. (Dal)« prihodnji*.) TOREK, n^MAnr^ tu? Izberite si torej mene rajši nego koga drugega. Dobro srce imam: uredim vara stanovanje n pet tisoč vam bom dajal mesečno ... To je za začetnico ze- o lepo . . . Hotela je zakričati nanj, da je opov, podlež, da naj se pobere, pa jo je premagala sramežljivost in zaibtela je kakor obupano dete. • — Moj bog, kaj ji pa je? No, kaj pa je z njo? — je šepetal Zorbeuil ves iz sebe. Cez nekaj časa se ji je boječe približal. Umikala se je ihteč neprestano. — Ne, ne bojte se — je dejal nežno. — Saj se vas ne bom dotaknil, nikar se ne bojte. Toda zakaj jočete? Napak sem storil, da sem vas poljubil brez dovoljenja, priznam. Izpil sem eden ali dva coctaila več nego bi bil smel, baš zato, da bi imel več poguma. Prav za prav nisem bW trdno prepričan, da ste tu ... zato ... toda ta prismojeni Leiardier in tudi flrtfl so se mi posmehovati in ponavljali: Končno moramo pomisliti, da jo je teta,, če je Terezija rea njena teta, pripeljala sem zato, da jo seznani s svojo stroko. Njena treznost, njena priprosta obleka, to je samo na gpanaki delavci v Madridu proslavljajo veliko zmago, ki so jo izvojevall pri nedavnih mentamih volitvah. ___ rrr* 1 " 11 1 ——- ■ - ■ Bonton pri telefonu Češki napisal Karel Čapek __________ _ H Stara knjiga o lepem vedenju, videzi Kmetska nedolžnost, to je I ki je svoje dni vzgajala naše ba-Brez skrbi lahko greš I bice in matere, bržčas še ni ime- znano k nji, tej mali se gotovo zdi, da si prepočasen . . . Nisem vedel, gospodična, ponavljam vam to. — Ah, sram me je, sram me je — je ponavljala Germaina vsa iz sebe. Malo ste tudi sami krivi — la dovolj tesnih stikov s telefonom; zato je ostal telefon kakopak nevljudna in naolikana stvar, ki si do današnjega dne še zmerom ni ustvarila pravil za svoje lepo vedenje. Zlasti avtomatski telefon je nemara prav je nadaljeval Corbeuil. — Človek zato, ker je tako udoben, Včasih se vendar ne sme nastaniti pri kar prostaški. taki ženski kakor je vaša teta, Nerad bi nauke delil, zakaj če ., . zvečine so neuspešni; vendar bi Bil je ves nesrečen in zbegan, rad telefonu samemu priporočil hotel j! je z očitajočo «prizanes- nekaj pametnih pravil, zlasti: ljivostjo prigovarjati; ni bil slab Prosimo potrpljenja ... fant in to nerazumljivo odkritje j. Naj nas ne kliče brez potre- ga je spravilo iz tira. V silni za-1 be. Današnji dan poje telefon- dregi je čakal pojasnila. In mlado dekle mu je v naglih, pretrganih stavkih povedalo svojo zgodbo in tudi zakaj je bila prisiljena ostati tu. Poslušal jo je ganjen, zdela se mu je lepša nego kadarkoli in spoznal je, da čuti do nje, ne da bi se bil zavedal tega prej, mnogo več nego samo telesno strast. — Oprostite mi — je dejal končno. — Ne plakajte več. I- ski zvonec najpogosteje takrat, kadar smo v kopalni kadi, kadar se brijemo ali sedimo za mizo pri juhi ali smo pa — kakor pač pravimo — "trenutno" drugače zaposleni. Zlato pravilo telefona naj torej bo: Zapoj samo takrat, kadar nam prinašaš veselo novico. Druge obdrži kar zase. 2. Ce nas že kliče, naj vendar malo potrpi. Človek utegne biti takrat na lestvici in zabija že- da ae nam kar uho "vname". Nič ne greni življenja bolj, kakor če kltčeš dvajsetkrat zapored isto številko in je ves čas zasedena s takimle gobezdačem. Takrat začne človek tako grdo preklinjati, da ni več »podobno. Največja vrlina telefona naj bo: je-drnatost! "Halo, kdo tam?" 4. Telefon, ki kliče, naj se tudi prvi javi. Jaz sem avoje srce tako utrdil, da mu, če me kdo sprejme z besedami: "Halo, kdo tam?" prisebno odvrnem: "Kaj vam to mar!" Prej se mi je včasih zgodilo, da me je telefon klical in takole dejal:. "Halo, kdo tam?" •Tu Capeik!" "Kdooo?" "Capek!" "Kakšen Capek?" "Ne vem, katerega želite. Tu- kaj je Čisto navadni Capek." "Kdo?" "Capek vendar. C kakor i kovski, A kakor aapidist kakor poligamija . . , "Halo, ali je tam poro ca?" "Ne. Tukaj je samo Capek!" "V porodnišnici?" "Ne, v svojem stanovanju' "Tristo rotgatih, saj j vendar porodnišnico," ae oj telefon. "To je bržčas pomota," gi| tolažim in že slišim, kako divje slušalko na vilice. Telefon naj ne bo torej za jezo; najprej naj pove čevo ime; in če se že primeril mota, naj vsaj "oprostite" — prav toliko truda stane, i ven pa po nepotrebnem kli ga vsaj malo potolaži. NAROČITE SI DNEVNIK PR8SVET0 Pa sklepu lt. redne konvoncife aa lahka naroči aa llat PramU h| iteje eden, dva. tri. štiri ali pat ¿lana* la aaa drallaa k eni narobtaL Prosveta ataaa aa vaa enaka, aa flaac al aeBaaa 0*-00 ss aaa W sina. Kar ps člaal ie plačala pri aaaaaiaata $1 Jt aa teSnik. M Jla S| itaja k naročnini. Torej aadaj al vsroka, reči. 4a Je llat predrt« «T S. N. P. J. Ust Praevata Ja vaša lastnina la gotove Ja v ▼•ald drvUS i ki M rad čltal llat vaak dan. Cena Hato Prasvata lei Se Clearo la CMeaie I«. mam sredstvo, s katerim dose-1 belj v zid; tedaj ročno spustiš žem odpuščanje .. . Res je, sami | kladivo na tla, splezaš po lestvi- veste to, da vas ljubim . . . Posebno zdaj ... In prost sem, neodvisen. No torej, če hočete, vedite. Prosil bom vašo mater za vašo roko. To je povedal nerodno, boječe, iščoč čim spoštljivejšo obliko. Germaina je strmela, toda niti za hip ni dvomila, da govori iskreno. — Hočete? — jo je prosil. — V prekipevajoči radosti je pritrdila. — To je «pa res grozno — je pravila svoji zaupnici Pavlini Tereziji Trayvova, ko je zvedela za to razvozljanje. — Zdi se, da je krepost včasih vendar le dobra . . . Nobeden izmed tepcev, kar jih poznam, me nI nikoli zasnubil. Stari Barlinier je samec, temu še najbolj zamerim Koristna krepost I je od vsega oddaljene. Tako o-I stane dostojna In molče ob strelni !.. , Cez neka j mesecev __ jpl v zavod, kamor se priprsvlja; Germains Je bila mlado. pla- ,lot,pj »m "»H» k*r M ed. kadar je imela dostojne goate na željo Itarliniera. ki ni imel rad razuzdanoati. Germainina lepota, tem večja (in nukavnejša zaradi njene tre*-"Inoatl, je napravila na nekatere i i»r i jatelje gospe Trayvove glolx»k Ne, ničeaar ne pove, tu |iri trti ostane; zaklene «e v avojo aobi-co pod pretvezo dela in pro vtift. Govorili so mlademu dekletu. najbolj se Je ogreval sa njo mla<'- . ki ga Je klicala Teren menten, bogat samec lope zunanjosti. lermaina se Je zavedala poto-" žaja svoje tete, ne pa slabe luči, ki jo je metal ta položaj na njo samo. Corbeuil je bil prijazen, dvoril JI je. v tem ni videla nič slabega in bila je ponosna, da ji izkazuje toliko pozornosti. Minilo je več tednov. Nekega večera, ko Terezije Tray vove ni bilo doma in je Germaina delala v svoji sobi, jI je prišel sluga |wvedat, da mladi Čorb« u i | prosi, da bi ga sprejela, ker ji hoče povedati nekaj važnega Vstopila je k njemu v salon-ček malo začudena. Bil je v «mo> kingu in zdel se je iidane volje. Molče je vstal, jo objel okrog pa su in poljubil. Vsa goreča in uža I jem» gu je pahnila od sebe, da se je kar opotekel. < — No, kaj pa Je to? — je dejal. Kaj vam pride na miael? Ta Je pa dobra! Pr*!»ledela Je, napo jI je zaprlo, da ni mogla npraviti it aeite nobene besede. On Je pa nadaljeval : — Dovolj dolgo nem se sukal okrog vas. mar ne? Bil aem obziren. rahločuten, toda adaj bi b|| Ae ča«. Hej ste vendar zato Zdravnik Vara pove kako se obvarujete prehladov cl dol in stečeš k aparatu; toda še preden dvigneš slušalko, se je telefon naveličal čakanja, in tvojemu zasopljenemu "Halo, kdo tam ?" se odzove še posmehljiv molk. Torej, tako se telefon ne bi smel obnašati. V življenju je vse polno takšnih okolščin, ko Človeku nI moči priti v pičlih petih sekundah do aparata; in če pri tem ugotovi, da se kljub njegovi hitrici nihče več ne odzove, uide celo najmiroljubnejšemu človeku "Hara fiks" ali "da bi te . . .", skratka karkoli pač, česar bi olikan človek ne smel reči. Potem pa kuha še nekaj minut jezo na ves svet. S. Telefon ni za krajšanje časa. temveč za varčevanje z njim; jedrnat naj bo ko brzojavka. Včasih moramo pri telefonu poslušati tako gostobeseden govor, 1 tednik la.......... I tednika tomrnwr« t tsMtf Is........ 4 tednika la......... I tednikov la........ Za Zdrai. driave la Kaaada fS.Ot 1 tadalk la................ «JO I tednike la .. I '. '. '/.! 1.40 4 tednika In...............1J0 I tednikov ta............. M Za Evropa Ja.... Iipolnite spodnji kopan, priložita Order v plaaia in si naročite Proavata. llat, Id Ja vala lastnina. Pojasnilo:—Vselaj kakor hitro kateri teh članov preneha biti Sal ali če m preseli proč od druline in bo aahteval sam svaj Hrt tadalk, I moral tisti član is dotična druline, Id Ja tako skapno naročena m" P ros ve to, to takoj naanauitl npravniltvu lista, la obenem dcplakU vsoto listo Proavata. A*o toga na store, tedaj mava uprsviUtvi datum sa to vsoto naročniku. vsote denarje d PROSVETA, 8NPJ, 2657 So. Lawndale Ava* Chieaga, IB. Priloženo pošiljam naročnino sa llat Praavate vaate •....... I) Ima............... .........................ČL društva Naslov ....................................................... Ustavite tedaik la ga pripišite k maji naročala! ad eladeiik druilae: .........................................Ô. Ink»» .........................................Cl drains ....... .................;......................CL in*" ..................:......................a dralles It.....«i rwii>in»«im M'J VM* UimM « U 4*4*11 h urafcUjwilh Crlinrntel, hat "stavno «»»r" obvarovati m protiUdov. 4« m gm u»r*t« • odpore* Mj*J večkrat uapote —SwvoUiv» 1 NtlUA-TONK M i* UkftMl kot livrai*» tonili« m Jatanjo le «WrUnj* rttliuw«. Orr nnravnoat « «ItMi «thm. Nji« 4M «W ■»oft. 4a m lahko ttprvjo ta lata«Ue kl ao MUvWkrat vin* koioaai. SateJ je ►ravi «aa aa vaa. 4a al uatvarlta roalatonro Vtomllo NUOATON« aa kratko 4oko ta Sali fco4»to M**M a*»ofc. Na »r«4aj la iMtai prt vaak WkarnarJIk. Val 4mmr vaa« vma ako nlato ■ainvaljnl. Dovolj aa n •mm a4ravlj*ata aa «• 4otar. Lakko aa vSIvatl l» vM 4*41 v r»4w. rrotl aaprta»*! vaawlta UOA-SOL- I4a*lal o4»ajalaa. «ta ta Ma. v, ,1) |„ Ali ote «e naročili Proave-to aU Mladinski llat svojemu prijatelju ali sorodnika ▼ domovino? To )e edini dar trajne vrednosti, ki ga ca mal denar lakko .pošljete ovojcem ? domovino, MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nstfutariati »«m ga nx-raia, d« Jedel, ia ai¿. kar )« pojedel, m poir sslo, ds hi pridobtl na teéi. Ved bom hvslelns tieft materi, ki povedale o Tri rrrjev vina w Tr.aerjevo (renko vino )e tttro, aealjiva drolintko rdravilo, ki oripr Ijs repni*, plu mi Je grenkem se ►rev« »'«prčnoet, »labrt ■apo. netiatoet kole in teisve. frfr-t iea« e prebavnimi nerednnatmi. m aevde e šivljeajem oalabek tek ga lehko v veeki lekarni. iM'bitr TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Trlaer Compear. Chicago v tiikarako obrt spad^oçgjé Tiska vabila ta veselice in shoda, visitai*. knjige, koledarje, letake itd. v slovenske», 1> slovaškem, češkem, nemškem, angleikem jeslku V01JSTV0 TISKARNE APELIRA NA 8.NJ*J^ DA TISKOVINI NABOCA V SVOJI TISE AKNI Vaa pojaeaila daje vodstvo Cena Plilte pa lafanaarija aa S.N.P.J. PRINTER* . MI74» BO. LAWNDALK AVKNU» Telefon RoekwsB 4$M CHICAGO, ILL,