Težko življenje za pročeljem rdeče stavbe Moski so tam Že tako in tako tu-dno poiuti Najprej odveč. potem mato (udi krtv Ne predsiavlja si, kaj je za vrati strogo dolgočasne av-stroogrske slavbe. kaj se dogaja za prvimi hodnik: lega čebelnjaka, za okni, kjer se mnogokral pojavijo raikuitrane glave mater veselih, pa tudi trpkih obrazov. v obveznem modrem ali rjavem pta&ču. ZMmo v fiaau, ko sta vtogi moSkega in len-ske v druzbi vse manj uokvirjeni in iočeni. Očetje tudi pn nas te delijo veselje in solze v navdu&enju ob prihodu novega Življenja, mnogo bolj sodelujejo pri negi in skrbl za novoroienčka. Vloga matennstva. ohranjaoja rodu, rojevania, tista obvezna pot v -rdečo hiSo-, pa je in tto ostala njena pol. dozivetje. ki ga lahko optše le sama. Ka) neki naj torej moSki, četudi je sam že oie, pove ženi, materi, de-kletu, k\ si je vzela nekaj minul za ptsanje pod lem naslovom. Kclo ne-ki bi povedal vet o nikoli zasialem utripu na šiajmerjavi 3, kot liate, ki 8e-mogofilh razmerah. ampak nas sprejemate nasmejani. kot da je va-5e deto sn sam svetel sončen da. Saj najbrž je, sam mora bili, od-kod bi sicer zdravnika Žarko Tav-zes in Vasilij Cerar. namestnics di-rektorice Melka Potočnlkova in viS-)a medicinska sestra Petra Kersnič, ki so rtas sprejeli med zadnjim obi-skom na Šlajmerjevi 3. firpali toliko dobre volje in neke posebne vrste humorja, ki preveva vse v bolnici. ki ni bolntca. Vedeji smo. da se )b po nekem absurdu naLa glavna porodniSntca naselila v nekdanji Ijubljanski biral-nici. in da je bila stavba postavljena konec minulega stoletja O vsem drugem smo marsiksj sliSali. zalo smo vpra&ali kar naravnost: kaj vas ta fias najbolj ovira pri delu. opišite nam, v kakSnih razmerah se rojeva-jo nasi potomci? V tanakmm t»tu «• Jm na Jjubijmnmki Glnmkoloikl kllniki (na šfmjmmrjmvi 3 In v Ktlnfčn*m ctntrv) tkupmj rodlfo 8049 otrok, m*d n/fml 4096 dmČkov In 3053 dtklfc. V mtmri porodnUnfcl /• prlile ns *vt 2374 dečkov )n 2258 d*Utc, v pdrodntm btoku KHnUnugm ctntrm p* 1T22 Omikov In 1895 d#*flc * * * Zdravstvenim delavcem In pacfontom GinekotoŠke klinike /e v veliko breme tudi raJdrobljenost njihova dejavnosti na praktično šestth lokacijah. Razen v stah porodnišnici na šlajmerjevi 3 kjer sb odvija pretežnl dal porodna dejavnosti, matare ro/evajo Se v drugem nadstropju Kfiničnega centra. kjerje prav tako porodni blok z manjšimi zalednjem postelj Ginekologija ima svoje pro-stora na Šlajmerjevi 2, v biviem Leonišču ter ša v tretjem njd-strop/u Kliničnega centra Grnekološka speciatistična dejavnost je v polikliniki na Njegoševi 4, na Stare prsvde 11 pa sta delovni enoti za znanstveno in raziskovalno delo ter informatiko in enota za reprodukcijo. Magister dr. Zarko Javzes, vodja porodnifitva ginekoloSke klinike ni izgubljal časa z besedamr Postop-nicah nas je odpeljaf v prvo nad-stropje, v tako imenovan) porodnl blok. Tu smo se le fte Čudili. Sobe so prenalrpane s poslelja-mi V nekaterih sobah, celo tam. kjer matere rojevajo. ni tekoCe vo-de. Ena porodna soba za eno ma-ter, lo je v stari porodni&nici sartjski luksus. Namesio cta bi se Ženska umirila, zbrala, se posvetila sebi in rojevanju otroka, se dogaja. da jo med prvo dobo porajanja tudi po večkrai selijo Zaradi vode. brez ka-tere pri porodu seveda ne gre. Koli-ko je zaradt tega več tokanja, gne-Cs. hrupa! Vsa vodna in grelna napeljava v porodnem bloku in drugod po stav-hi )e dotrajana. Poseg v napeljavo na enem mestu razkrija napake na drugih mestih, te pa pomenijo nove preglavice Pritisk v napeljavi nitia Dogaja se. da namesto hiadne pri-teie iz pip vroča voda ali obratno. Ko iz neznanega uzroka nenadoma zmanjka voda. zamujajo celo nujne operacijo.. Saj operater in njegovi pomoiniki na morejo zailBti, ne da bi ai umlli roke...? Radiatorji pokajo. vsake toliko tasa Iz njih kaplja ali SuSli para Visoke stene za n\\m\ so kot reUeft. z njih odstopa in se Iu5Ll barva. Mato naprej. ko hodmk zavije. je v kotu sttsnjeno edino stranl&te po-rodnega bloka, sob« za prtpravo porodnlc, sterilizaciia in aobica za odmor sester Ta soseščina najbolj nazorno pokaie prostorsko utes-njenost ginekoloSko ktinike v rdefit hisi. Zenske vedo, da pomeni pri-prava na porod britje, klistir, čište-nje, sadenje na Skoljki Nekaj me-Irov proč od kota, kjer se ženske gnetejo pred straniSčem prinasajo umazane in odnaSajo starilne rafil. Ko Clovek to vidi na svoje oči, Sele razume. zakaj vslari porodniS-nici neprestano tako vztrajno čisti-jo in zakaj se od vsega hudega, kar doživljajo pri deiu, najbolj bojijo in-fekcije. -Ena huda izkusnja ja bila dovolj,- pravijo. -Upamo, dajebila zadnja- Ko bl to !e lahko zagotovili s Či-ičenjem ali s prisego1 Infekcija jb zadnja leta slalna grožnja nad novi-mi zivljenji. Pofodni blok na primer ima urejen le zasilni filier - impro-vizirano garderobo sredi hodnika. brez kopalnice in moinosti. da bi si zdravstveni delavci zamenjali ie kaj drugega kot ptažč in obutev. Skicirane razmere v delu poro-dnišnice. ki smo ga obiskali (na drugih oddelkih ni dosti drugače). seveda najtežje doživljajo porodni-ce. matere Pred iasom so na no-vem oddelku Kliminega centra, kjer tudi rojevajo. dozivljali tak na-val bodočih mater. da so )ih morati po porodu z otroci vred prepeljava-li na postelje v rdečo hiŠo To se Se sedaj dogaja. Razumemo lahko, da matere ne morejo potrpeti. Kolikor I« gre. jim pri tem poma-gajo vsega tega -vajani- porodni-čafji. sestro. bolnjdarke. vendar se pogosto dogaja. da maters odhaja-jo domov preddasno. na svojo od-govornost. 2e po drugem, treljem, nam&sto po petem ali sastem dnevu. Matcr«, Ž»n», imo vam povcdall kaj novaga? Najbrt n«. All vtaj martj, kot um* v*ato, kl ¦!• v rd«-Čl hlli pr*ilv*k« v«L dnl kot mi ur. Mord« •• tudl vl zdaj In t* Čat •praiufata, kmko, da nova poro-dnlinlca i* n« vtojl, kako imo mo-gll pre] gradltt man| nujn« ob- J« kaj ponoane]i»ga In bolj vall-Laatn«ga kot matarinstvo? In {•, kaj fiudn*ga, L• ob naamahu ht-j >oku otroka, podobno kot matl n*J botailna, val akupaj pozabljamo, | k)e In kako »o t«kl« tl*t« ur»? č« zdravttvani delavcl v stsrtl porodnlank:! nlso bill plat zvona 1#T pr«j, \m blio to zato, k»r »o t» pra-J V9i va]anl odrekanj*. Za v»a ute^ •« p« Ja blla začnfa tnfakcJJa de-vol| raztoino opozorllo. S«bl po-valmo: zarva Ja blla zadnjat D. R.