Wc£aJ I. V Gorici, v ptleb 8. marca i867. MAni lO Vredniitvo: naTravniVu 11.177.1. nadalr.(ono skrbi tudi ta rai|>oJilianjalUla). Prejemajo an ta plačilo »sakori • ua iitnaitila (mil vnoalovenakoiu Jinillu Plača FlaČa'ao ta »Kako iialiano vralo 0 kr., če ■» oananilo nun rgikrat ,naliait4( (a dvakral, K kr. Če trikal, iO kr. a. ». — l'i>vrli io vsak krat SO kr. aa llfti*p«lj. LIST Izhaja vsak potek. ^Naročniuaa polUuno vr«lnnia "ta celo leto Tgold, ta pol leta 1 g ol d. Naručiliia piani« lo reklamacijo naj a« poliljajd vredniltvu. Poaaiunl hali aa predajajo v Corici pri bulfvarji g. Sokarji na Travniku po 4 aokle. za primorskq-deželn<5, pa tujli sploli slovensko zadovo. DEŽELNO - ZBORNE ZADEVE. I* Nolhau« hllro Gorico tf. marca*).— Videli gmo nošo novoizvoljene poslancu zbrano v dežolnom zbo-ru v Gorici; udoložili smo se njegovih Štirih noj, ktere 80 po hektoro dni edna od drngo ločene bilo in jo v-gaku komuj eno trenutke terpcla.— Proti tomu bi se niČ reči no dalo, ako bi naši poslanei brez odškodovanja zadovoljni bili; ker so »e pa proti našemu pričakovanja in vkljnb nekterim obljubam, da se bodo stare preveliko plače zmanjšalo, vsa od starega zbora odločena plačila natihoma poterdila; si vsak prav lahko misli, da, ako bodo naši poslanei tako kropki, nam no bo so druzega kaj nadjati, kakor da bu, kot v šestih minulih letih, vsak pošteni mož lahko rekel: Naš ibor jo Bam Bobi dobro plačo poskorbel, za doiolo pa malo si prizadeval. — Mislim, da, ako jo vsak deželni ud kaj tacega govoril, kakor jaz, ni druzega povedal, kot golo resnico, če pomislimo, da zborni ali deželni glavar Vleče vsako loto 2000 gold., odborniki vsak po 1200 gold., deželni tajnik, računarin donarničar po 1200 gold. brez (več) druzega donara, ki ga poslanci potegujejo.— Poprašatt bi so jih ted:y moglo, kjo so pa dola primerjena oiUočonomu donarju?— Poprašati bi bo jih moglo: Ali jim ni znan žalostni stan dežole, ali no ve-d6, kako mi s potom denar služiti in tudi večkrat lakoti z otroci vredterpeti moramo, da z veliko drugimi tudi tisto nam od zbora naloženo prikladke plačujemo?? — Mislim, da večini naših slavnih poslancev jo vso in prav dobro znano; zarad tega so želi in prav bi bilo, da bi oni, kakor znajo z lastnim prcmožoojen prav dobro gospodariti in gotovo aamo dobro zasluženo po&tcno plačevati, tudi z deželnim tako ravnali. In ako jim ni več mogočo odločenih ali naloženih dokladov /lajšati, naj saj vendar tak denar v očitno deželno korist ober-nejo. Lo tako bodo poslanci svojih volilccv zaupanje opravičili, ter njih željam vBaj nekoliko zadostili.— Matija Doljak. Dodatek vrednlitva. Kar je tiari zbor govoril In delal, nahaja se od besedo do besede v stenografičnih sporočilih; presojalo ao jo njegovo dolova^fe tudi v „ Novicah," „ Umnem Gospodarji " in no ddvno v „ Domovini". Ljudje na-vadno^ne vedč ali no pomislijo, da bo zborovo dclo- ") Gonji, dopisnik Je občn man velik posestnik in rodoljub. Sploh alovi tudi njegova prlproala odkritosrčnoal. Ker amo preverjeni, da le it poSteaih nagibov piis, alsrao boleli adreči prostora njo govoran aoalavku. Sicer pa a/no ga prosili, naj bi nam dovolil, a|«a kaj popraviti. „ Ni?, " pravi, cnn beacdiee ue. " Pa vaaj obliko popiliti* „ Todi ne, nič, čisto nič! " Čipa io, Maruiič! amo ai mialili; viiiil, vi-dii, v kake tadrego ai priiel kol vrednik io kot dež- tbortuk ' — po prijaznem pričkanji ie le acoo ai pridobili praviro, parno iluoničue oblikf, kolikor treba poprfviti. Original le *jni/aj branimo. Kr. vanjo no da soditi po javnih sejah in njih Številu in trajanji, Poglavitna r«£so odteftovtko sojo (t. j. Bojo, ki jih za razno zadevo izbrani odseki ali Komitnti tisto dni mod ono in drngo javno občno sejo navadno po več dni in po več ur na dan imajo, in kterlh odsekov poročniki morajo včasih veliko študirali, preden svojo sporočilo složijo). Kedar pa zbor ni zbran, takrat vsa opravila rl«-želni odbor opravlja in ima vsak odbornik svoj poso-bni referat ?t. j. svojo vrsto opravil). Vsaktcri svojo reč pojired doma preštudira, sporočilo v sejo prinese (soio bo navadno vsak petek} in v aoji se reši dotična zadeva, kakor večina sklene. Naš odbor reši okoli 2000 številk na leto. Ncktere reči so sila važno in težavne. Pomisliti jo treba na daljo, da stari odbor, zlaflti prva leta, jo imel veliko, veliko opraviti s prevzemanjem opruvil od vlade, in s tim, da jo bilo trobu ves urad iz novu ustvariti. Znnno je tudi, da jo *tafri zbor plače odbornikov že enkrat znižal. Siccr j)a — nc gleač na gosp. Doljak-ov doniš — nismo Bploh teh misli, da bi so smelo /.borovo delovanjo tamo po tem soditi, ali jo davkne doklade ali pa plače odbornikom in uradnikom rzviial ali znižal. Zbor ima šc mnogo nalog in dolžnosti, kterlh spolnitcv ali nospolnitcv so nc da meriti in soditi po stroških, ki jih on dežoli prizadeva. — Kar se novega zbora tiče, mora vrcdnlk, kot zbornik, molčati, kedar volivci govorijo, razun da, kar jo o starem zboru rekel, sploh tudi o novem velja. Sicer pa iz štirih sej, v kterih so niBO skor kot formalnosti obravnavale, ni moč [fio soditi, kakošno da bode zborovo delovanjo. — KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO. (Spituje A. Pavlctič.) (Dalje). Porečete, saj delamo ino skrbimo, kakor sta nas oče in stari oČo učila: Baj se potimo, da več ni mogoče; pogosta suša, veliki davki ino drngo težavo nas tarejo in nam vse kazijo, naa v nbošivo pripravljajo. Prijatelj med delom in delom jc velik razloček, ino, da snfia tvojo pridelke kazi. vzrok si voČidol li sum s svojim nespametnim gospodarstvom. Naši Btari so boli na redkem v teh krajih prebivali; zemlja, ki so jo obdelovali, kakor so znali, bila jo novina in torej odpočila, bušii je lo malo kedaj pridelke katila, ker jo veliko gojzdov deželi hlad delalo in oblake naso vleklo. Ali sedaj Jo vso drngači. Kjer jih je enkrat deset živolo, more jih sedaj slo in šo voč živeti; zemlja, ki jo prisiljena brez počitka rodili, oslabela je, gojzdi ino grmovje je lo redko, torej mi bova, ktoro h svojim neumnim olcdelovanjein ino gnojenjem še pomnožujcs (gmi- viti) "skoraj vsako loto pridolko kvari. Od v/job krajev se sliši: Slabo gre, ni več mogočo živeti. I)a, resnično Slabo grč, in šo le slabšo pojdo, čo no bomo dru-' gači gospodarili! Veliki davki, bolezen sviloprejk (ka-valirjev), trti, krompirja in,drug«) težayp,'ki nas večw krat zadevajo, so v rokah božje previdnosti voljk Hpdjd- / bodok k napredovanja^ Sila je, ajifc vejikp, da^zafinoinoi, drugači, boljšo gospodariti, da poflo dohodki Stroškom^-kos, in se šo kaj „v skrinjico,,zn neprevidno potrpbo \ vtakne. Kakč se pa da to doseči V Zemlja s« mora z viajnSimi stroški boljšo obdelavati,.in saditi ino sejati jo troba lo to, kar jo nnturni lastnosti našo zemljo . primerno. Treba je pa tudi dohodkom novih izvirkov j)oiskati ino odpreti, kakor bi bili, postavim, umno oh-"-delovanje vseli pustih mest, izdatnejša sadjorcia, vi-noreja ino posebno vinstvo (napravljanjo vina) c.belar-stvo ino, kjer koli so laiki studenci, potoki ali vočo vodo, tudi ribštvo. Koliko jo pov našem Primorskom ino posebno v Istriji zanemarjenih krajev, ki bi, kakor bo tičo, umno obdelovani, stoteron sad doprinašuli; (Šbolarstvo jo lo malo znano, ino posebno se jo čudili^ da naši Krnšovci ino poljei Bvojo žlahtno paše 11 in voči del ptujim čbolam, 110 samo iz Oor, ampak tud z Krajnskoga ino Koroškega prepuščajo iu da no zmenijo so za j>rigovor, da Ijuhozon pri samem sobi začno. Kar ribštvo zudone, jo ono jiri nas colč uova beseda. — Kako so ima na vse strani vso zboljšati in kako naj bi si naši ljudje novo izvirke dohodkov v prid obračali, bomo z Božjo pomočjo prihodnjič vso lep6 bolj na tanko in po domačo pripovedovali in razlagali, in sieor mislim, ljubi primorce, da ti bo naj bolj n8treženo, čo ti bom nurproj od tega govoril, kar jo silnejšo, potrebnejšo in kar letni čas iu drugo okofr-šino nnsvolujejo. Za zdaj te le zagotovim, da mati zemlja jo silno bogata, pa lo spošta vati jo moreš s,lihi, da jo pridno in umno obdeluješ. FRIULSKO. Zemljepisno-zgodovinska črtica. Mod rokopisi tukajšnega deželnega muzeja je eden prav čedno na pergament pisan, z barvanimi začetnicami in pozlačenimi lepotili, šo popolnoma dobro ohranjen. Ta rokopis obsega zemljepis friulski. Nista sicer imenovana na njom no pisatelj nejleto, kedaj da je delo pisauo, vendar pa da se iz zapopadka toliko za gotovo posneti, da jo moral biti pisatelj kak uradnik republiko benečansko, in da je svojo Knjigo v prvi polovici 15. Btoletja spisal. Dolgo nas je obhajala misel, ta manuskript priobčiti, kajti, kolikor smo mogli zvedeti, ni še nikjer natisnjen; toda, kor so nektore reči v njem. lake, da bi% se sedanji čas uad njimi' Inhko kdo spotaknil, Bpoznali smo za boljo, izpolnitev tega svojega sklepa za pozncji čas odložiti.' Za zdaj hočemo bravcera častite „ Doinpvigo", ktero zgodovina mika, samo ob kratkem pokazati,, kakč da jo beseda ^Friulsko"^ raznih čaBih razen pomen imela. . , Imo „ Friuli" izvira iz latinsko besedo „Fpruih Julii." Juli Caesar jo bil ukazal okoli 1. 59 trem legijam, da naj v Ogleji (Akvilpji) prezimijo, in je dal no daleč od ondot napraviti nov „ foijum, " t. j. hov trg, ,-kteri ae jo po njem „Forum Julii" imenoval. Vse drugače, kot Della Bona, dokazuje Manzano v svojih, w An-nali del Friuli", dajo stal ta Forogiulio prav tam," kjer današnji Čividat (Cividalo); tisto vprašanje pa, zavoljo kterega je bilo že mnogo prepira, aii jo namreč to mesto tudi Caesar sam sozidal, ali pa ali ga niso bili utemeljili že podred Galci, jo tudi on nerešeno pustil. Malo kteri kraj jo toliko krat lmolpfemčnil, ko ta. £a~Ka- jrbla V0licoga sp jo pačol imenovatiCivitjis foroiuliunaft ,, Oppiduln forojulii" iu „Oastrum forojulfbnse 1.1015 so nahaja pod imenom „OivitaS foriJuIH"; proti koricu 12. stoletja,,nahajamo imena „Civitns Auslriu" in ,,Au-/ptria Oiyitns'' tudi ,.Oi,vitUH fori Julii, qna> dloitur Au-.stris,''. Iz^.Olvitas" jo nafjtala frlulska oblika ..Oivitat " .lili ^Civbiit' )' ktero jo .poznojo lopoglasnu toskanščiiia V^gl^^iperpbjšo-^CjVhHlj)'' sproobrtiiJa; • " .^-ilttOMoviuije ,,dol Friuli" prihaja od tod, •'ker1 so iinbli kronikarji (letopisoi) srednjo dobo navado, utavlti pred iino kako dežolo ali provineije besodo ,)/>«-tria"; ip ta priimek so jo pri riašom Frlulskom do današnjega dno ohranil. ' ' " Neznani naš pisatelj začlnja svojo zomljoplsje a pootičnjm popisom, kako dploč so iriuluka okrajina razprostira, to jo B tim, dii doloČiijto1 njo mojo. Tisti čas pa, ko jo jiisatolj svojo no lo v zomljonbmo-stntističnoin, tomiič tudi v jezikoslovnem ozirp mikavno knjigo pisal, namreč v prvi polovioi 15. stoletja, nI imol več pred o0mi Frlnf kot politif/co pokrajino, ampak Io kot deželno zemljišče aH ,okrnjimtki obseg (IdiuUchaftlichvt Torritoriuin) nekako v tistoni smislu kakor bo govori 0 deželi fivabaki ali tiiringijskl, da Bi' ni več Vojvodine švabsko ali turipgijsko. Pisatelju našemu jo Friuli deželno ime za tisto krajino, v, ktori so govori frlplflki (furlanski, laški) jezik, kI jo naročje italijanskega. V tem smislu bo vjoma ž njim tadi Erasino di Valvasopo, kto-roga izvrstna pisatoljska dolavnost Bpada v; 2 polovico tistega (15) stoletja. To kažejo'to-le njegovo vrstico,v ktorih FriulBko, svojo domovino, tako-lo popova: /, Siede la PAtria mia tra Tmonio o il mar o 5 QunBi Tontro, oJi'abbia fattb l'arto u ;•/■)• Non la natura, a riguardanti apparo. E'l Tagliamentb l' intorSeca^ o parto. ■'.,.. S'apre nn bol piano, ovo si poSsa entrare . Tra i'Moriggio, o 1' Occaso, o in quella parto Quanto aperto no laseia il m aro e '1 monto Ohiudo Liquonza con porpetua fonto. 'Friulflko v deželnem Bniislu jo vso nokaj dnizega kot V političkem. Kot dežela ali okrajina obBoga, FriulBko Šo dandanašnji Iravno tisti prostor, ktorega je že v prvih časifi srednjega veka obsegalo, kajti furlansko narečje so ni no Čez svoje'nekdanje meje" znamenito razširilo, pa tudi za to mejo ne Skrčilo; kot politiiUa krajina pa se je, kakor so dogodki nanesli, mnogotero špre-minjavalo. (Dalje in konec prihodnji) LJUDSKE ŠOLE NA PRIMORSKEM. 'Sled namena, ktorega imajo in hočejo doBcči gledč človeško, narodno in društveno.omike, segajo ljudsko fiolo tako živo v Ves naš telesen in dušen blagor,, d»fcbode gotovo .vsacoga izmed nas mikalo zvedeti, kaj 1 koliko so jo pri nas poslednja leta- storilo za omenjeno Šole. Naj najprod omeriimo, da jo izreklo veleslavno državno ministorstvo poep.ljno^ svojo zadovoljnost z napredkom ljudskih šol goriš'ke7 tržaško, poroško inlcrško ^ (Veljansko) škofje v šolskem letu, 18G5.—Skušalo seje ustanoviti po teh Škofijah čedalje več šol i storilo, so 1 o, kar bo jo dalo,, da so bo povzdignile vžo ustaiiov-ljcao na stoppjo, na,kteri b» V Vsakem oziru čfcdalje bolj koristilo, V cn^em. samem letu, ae je napravilo 34 novih rednih Sol, kar bodo z drugimi napravami ^cd gotovo obrodilo dober sad. Naprave, ktero je razglasilo c. kr. namestništvo z rešitvami sporočil velečestitih kon-ziatorijev i c. kr. okrajnih uradov vred, namorjajo odpraviti vse tisto napake, ktero'se še tu pa ;t*m nahajajo, in kažejo jasno,da dobro pozna namestništyo dušno i nravne potrebo kronovin, ktore zastopa. Slavno mi-nisteratvo pa Vselej rado podpira nasvete, o kterih sodi, da'bodo ia korist "poduku in odgoji ljudsko mladeži. / — aa — Naj omenimo o loj priliki dveh novih piinistorskih ukazov. Prvi govori o Solaft za učiteljske pripravniku. Po tem zauka/.u imajo dobiti pripravniki (proparandi), ko no končali dvolotni pripravniški tečaj, naj ho ga končali n kakoršnokoli pridnostjo i s kakoršuimkoli vspobom, samo spričevalo /.a poduČticti* (pomočim uči-teljo) na ljudskih nitih flriružrodnlfi) ali ^Sxh (štorira-erodnili) šolali. Lo v kakem /posebnem prhporljeji naj. no da takim pripravnikom spričovalo za učitelje nižjh ljudskih Šol. l)a bodo Ho pa taki pripravniki, končavši dvoletni pripravniški tečaj i provzoinŠi službo v kaki javni ali privatni Šoli, šo duljo učili, Ima ho Hamo to daj dovoliti pripravnikom, ki ao dobili po pripravniškem tečaji gpričovido za podučitoljo, da smejo napraviti o-Htro skušnjo za učitelje nižiji ali višib ljudskih šol, ko-dar bodo mogli lr.ka/.ati, da bo tri leta, i flicor z dobrim vspohoin i v zadovoljni i bt HVojib ViŠib praktično učili; da pa Hinojo napravili tako ostro preskušnjo samo lam, kjer biva za tako preskušnjo poverjena komisija, namreč samo v Trstu ali v Gorici. Drugi ukaz zapoveduje, da ho ima zbrali učitelj -ttvo sleherne vite ljudska toleL naj si bode ta združena z realko ali ne, pa tudi sleherne viSe farne tole yo enkrat na mesec v sejp. v kterrj naj ho ob-ravnuje vse, Icar bi zamoglo pospešiti napredek dotiZne tole. V takib domačih sejah, ki so popolnoma ločijo od javnih slavnih soj, v kakorŠno so imajo zbrali vsi učitelji enega, colc^u okraja, i kakorčmo vodi okrajni Šolski ogleda, odpadojo vso ceremonijo i vso protokolovanjo; paziti treba samo na to, da so uoloženci ražgovarjajo o napakah in .pomankljivostih dotičtio SoTo, da poslušajo mnbnjd bolj akuSouih učiteljev, da so ravnajo po njih dobrih svotih in nasvetih pa da bo poslužujejo vseh tiptih pombčkov, ki bi utegnili vresničili zaželjcno zbolj-* fiauje. Ako ni zravou okrajnoga šolskega oglede, ima mu poslati šolski vodja kratko sporočilo o tem, kar so jo v, soji obravnavalo. Več okrajnim ogledom in učiteljem ljudskih šol, ktoro jo pohvalil, kakor so rca zaBlužili, doličiii kon-zistori, jo izjavilo, (naznanilo^ c. kr. naincstnišlvo popolno zadovoljnost za njih delovanje v celem letu 1805. .. in uradni list za Primorsko „ Osscrvatoro Triostino" jo razglasil o svojem času njih imena. 1 Vsem tistim, ktero zanimiva napredek ljudskega poduka in ljudsko omiko v kronovinah bivajočih pod namestništvom tržaškim, bodo gotovo drago, Če jim podamo tu v številkah tabelaričen razlcaz (prospekt) po-mn6ievanja naSih začetnih tol, zaČenti z letom 1862 pa do konca leta 1866. Številko so vzeto iz verjetnih in natančnih virov, tako da ni jih treba daljo razjasnovati. Kdor pozna-zapreko, ki povsod napotujojo takim napravam, zlasti pa kdor pozna gospodarsko i sploh denarne razmero naših primorskih dežel, bodo z veseljem razvidel, za koliko smo zdaj. na boljem inenfo prejšnih let. (Dalje prihodnjič). MNOGOVRSTNE STATISTNIČNE ČRT101C iž letnika, ki ga jo c. k. statistnična ccntralna komisija no davno izdula. ' Po ti knjigi obsega Trst z oleolico 1 03/ioo aVHt> kvadratu, milj. OoriSko 51 3a/,00 „ „ . Mr(i 85 87/'o° » ' skup 138 "7,00 » Kranjsko 173 "/i„o „ „ „ ceh cesarstvo pa 11.253 "n/loa „ . „ „ I kterih . . . , 43G »Aoo n „ . * ada na poprojšno bonočansko deželo. 1. Probivaloi. 'Cola Avstrija je imela prebivalcev konec lota 1804 čroz '37 tlnuč (tavžeut) •) in sicer lokuli 700 Ihnjč več ženskih; kot možkih. Od celota števila spada: na:Wimornka 278.048 mož.ga In 284.227 žoim.ga spola, na Kranjsko.227.181 w „ 24fl.2l2 ' IjOta 1804 jo bilo v oclem ccHarslvu ftoročaiih okoli .'«>7 tiflfKČ,' inod kterimi jo zapo|>adonih za Primorsko 4090 „ Kranjsko 3003 in jo bilo prvih nar več mesca novanb^a, drugih pa nicsca februarja poročenih. Hodilo so j in jo omenjenega leta: na Primorskem 11.374 fautičcv in 10.(540 deklic Kranjskem 7973 ,, „ 7574 „ in Blccr nar več prvega četrt leta in mir monj od mo-scca junija do konec avgusta. Umrlo Jih jc tega leta: na Primorskim 8123'moŽkcga in 71111 ženskega spola „ Kranjskem 6461 „ „ 5344 „ „ od ktorih 'spada do petega leta starosti na tisnč za Primorsko 528 fantiče v iu 471 dcklic. Kranjsko 53(5 „ ,, 403 „ Olrionjcna knjiga našteva potem živino: na Primorskem: na Kranjslcem: konj 0?>48 n 20753 mezgov 2021 }) 31 oslov 11701 n 295 volov in bikov 39093 }f ■ 50730 krav 51707 78970 telet do 3. leta 18748 n 533(53 ovac 35024(1 f, 820(58 koz 14094 f> 28*62 preščičev 07493 n 94080 DOPIS. ■z Kobarida, 5. marca — čič. Nori pust je Biecr povsod svojo burke uganjal in veselice napravljal, vendar nekaj tacega, kakor pri nas ni videla vsaka vas. Tu smo videli tudi „ korso ". Poslednja Breda pred pcpclnično jc bil pri nas dan poroko. Skoraj vsi, ki so so dali o pustu oklicovati, bili so ta dan poročeni. Okoli 10. uro se sliši streljanje. Ženini iz podružnic našo faro so Žo blizo. Voz za vozom ropota proti cerkvi na trgu. Na prvem vozu sedita ženinov tovarš (zdrugar) in novesta; na druzcili ženin z nevestino to-tovaršica; na tretjem, četrtem, petem, itd. pa po en sam par povabljenih svatov z množico nepovabljenih stre-žajev. Za njimi prldo druga raj da vozov, v tistem redu, kakor prva. Za drugo pa šo tretja, četrta itd. rajda, kolikor jo sploh novih nevest. Vsi vozovi so čedno napravljeni, colč konji imajo kaj nenavadnega, kako zeleno vejico z lepimi trakovi, pa šo zvončke pod vratom, da vse brenči po ušesih. To jc dirr, da jo kaj! Za tim jo poročevanjo in sv. maša — slovesen trenutek I Po dokončanem opravihi pa zasedejo zopot svojo vozove, in dirr mod stroljanjom domft. To jo naša, sioer kmetovska, vendar pa lepa „korsa." J log jo poštouo ohrani! DOMAČE VESTI. a.) ('nrkvuno. Postni pridigar v Vrti. cerkvi jo en kapucin iz Trsta.— O. Klinkowstr(Jm bo pridogoval ves ta post ob delavnem v Trstu, ob nedeljah v Gorici. •) Mod temi jo ne k»J i!roz 1 in pol milijona l>onfl£a»»Lih |«rr-liivaltov. b. Raznotere., rr- 20. febr. jo umrl v SL Potru (pri Gorjci) g. Ford- grof. Corpnini podčastnik v armadi, Nj. ekso. fcm. It- grofa Coronini-a brat, '69 let star; bil jc od mladih dni bolobon. ■■■[/', j i w—r Po hodi burji, ki nam jo par dol nagajala,-njp jo potrosila pcpolnica (6 t- ni.) s snegom, ^ jo J>a" pij doljnahiže skopneL .. " i. j- 1 -•;.'— '^7.-febr. o poldne jp skoz. nn£o postajo truplo avstr. iiadvojvodd Btefaiid, ki jo bil a6 pan(a I. 1848 na lat in (cesarjev namestnik) na Stanoval jo od tistih mal ziniraj zunaj Avstrijo, Umiri jo po dolgom bolchanji. na južnemfranoozl^om Primorskem t Mentono-n- Peljali so,Bodo.—:•. l 2. marca je bila pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici prav mikavna ip poduči v pa kontna obravnava s(pisma .'fa parjoma, svakoma iz llenč (blizo Gorico), ki sta prod ^ letoma 6 Bricev iz Kozano za kakih 240 g. ogoljufala! Sp. iz ju. jim jo vtepol namreč v glavo, da zna budita kii? cati in zarotovati in jim jo obečid zaklad (Šac) na v®1 Hkih ICojab zakopan. C, pa (rojen" v toohnprgn, ožoh-jon v Rončah) pod krivim imenom Mi|ia Špik ir Ifadolioe jo bil po dnevi Sp.ov znanec in tovarfi, po noči pa, Kedar bo hodili po zaklad, j6 hilon ^udič. Sp. jo papra-vil Brice, da naj nkupijo od Špika za 100 gold- neko skrivnostno rotilvono bukvo, v kterih so bilo po latinski rotivno besede (formule), kakor, postavimo: „ Egocon-stringo tibi (sle). .. itd. Tudi <|va okrogla kamenčka sta usilila go^nfa Kozanccm za 60 gold. Ta kamna so morali med.zarotovanjem v ustih imeti.—r Enkrat sp upo-. gi Brici oba goljufa cele 4 mosco v Gorici vzdržavali, da so hodili po noči na Bojo. Toda, ali ni bil ngodon dan, ali je prava'ura (polnoči) 2o odbila itd*.; vaakrat jo bil kak zadržek, da jim je h... 6 zaklad unoscl. Ob-sojona sta sleparja vsak n&oMm mescev v ječo in nista apela!a. (Znabiti, da prinesemo o svojem času vsor to; obravnavo Vr.) — Nj. ekse. gOBp. Ernest baron Kellersperg, nafi. e. k. primoreki namestnik v Tretu, je prestavljen na imenitejSo mesto, Prago. VČoraj (7. Lm.) zjutraj jo Trst zapustil in odpeljal so z brzovlakom čez Dunaj na svoje mesto. Mi Primorci smo ga prav radi impli ip bomo ga brž ko ne jako pogrešali. Slovencem je bil prijaven, za blagostanje njihovo, .duševno in materijalno, ves vnet; priča temu skrb njegova za zboljšanje šol in za pof-gojzdovanje Krasa. Znal jo; tudi sfovepski- I^og daj, da bi se pod njegovim poglavarstvom , vlada s Čehi porar ztunelal ..,« , \ . , POLITIŠKI OGLED. Nar važnejša dogodba preteklega tedna v Avstriji je^ da je sv, cesar po nasvetu ajinistra. Beusta s. posebnimi patcuti (od 26$ in lj3) tri deželno *boro: razpustil, češkega namreč, mOravakega in kranjskega j skega zato, ker — kakor smo že unikrnt povedali je hotel poprej zvedeti odrpvor cesarjev na adro»o,JU so jo imeli na Dunaj poslali in v kteri so marsikaj vgovarja zoper po teb rastnem reskriptu ti l sklicani državni zbor in zoper, sedanjo notranjo politiko »ploh, sicer pa tudi z gorkimi besedami povdarja vdanost in zvestoba do presvetlega cesarja. Ker; bo p» -češkega zbora žolje in tirjatvo ne vjemajo s tim, kar sedanja dunajska vlada hoče, »e je zbor 27. febr razpustil. V Brnu bo siccr za državni zbor volili, ali v adresi so izrekli zavarovanje (protest) zastran pravio deželnemu zboru podoljonih, opinyp 90 na šo zmiraj voljavno cesarjeve'.diplomo in patente, pred najnovejšim reskriptom (4. febr. t. I.) izdane. Ljubljanska adresa nqČ$ spoznaj na 18. dan L m. sklicanega državnega zbora za uštav-jvaoa Jn zatorej, da .nimaptavipe zs,trdnpkaj Okleniti o . tistih rečeh, ki so v reskriptn 4 febr. naštete, zlasti pa da no gro, da bi on tutoilojtt-stutrji/a&.VdUti paposlanoo sa na Dumy je bil zbor pripravijo n. Toda ni prišlo de toga, ker jq bil 4. marcu mspuščon. Pri tej priložnosti so jo zopet pokazalo, kako globoM jo vkorenihjena t slovenskom ilarodt vdanost prlinvetlega eeaarja.-4 Vvsob 3 deželah, kjer ao zbori faspuščont, bojo so.Ve da, no«« pettive. Na ICrtiuskem bod6 20; 27. in 28. t. m,:-^. >Vslod tf>ga. »e' bode ,rihodnjo volitve za t ital. državni abor (parlamentov vsakem mestu je ljudi ogovoril in v teh svojih govorili tiHli vloloj - vddol i kaj sprožiti o grškem ptintu na otoku Kandiji; da je M sina Ijo poalal vpor -nikom na pomoč; da znabiti tudi ou oam tjo pojde »Ul. (O puutii na Kandiji in 0 „orlentalncm vprašanji" sploh prihodnji tedon kaj voČ.. Vr*)> / .!.. ; l • i ■ *•- . '» RAZNE VESTJ. (7,gub a avstrijske armade v lati* ki fojski.) V dr. HlrtelilVildovom „0H(0rr. Militltrkalcndcr" nahajamo v prvo apteglodno soštavljono, koliko n^oŽ da jo naša ar-mada 1. .186G zgnlilla! Vheh sknn&j jn zgubila avstrijska nrrhad/i brez častnikov (oficirjev) IX Javžottt in 2f»7 mol; 9 tayžont 071 je oBlalo mTtvib. 24 Uvžont Jn Gi> ranjenih in 37 tavient Iti 500 sp jih; Jo pomešalo. Od teh lili spada k Bovorni armadi^ ki šojo na Češkem (Pcni-»kem) s Prual bojovala, tavžent .797 mpž (namreS, 8,484 mrtvih, 19 tavŽent 896' ranjenih In 34 taviont 41 Tjpbgrejanih)i k južni armadi (v. Italiji), in k brbdp-barkah) jih spada 8,470' (namroč. 1187 mrtvih, 4,Ž00 ranjenih in 3,083 porrblanfliO. V bilvi pri Trav-tenavi jo Znižala zgiba 3590,'pri Skalici 11,646, pri Jičipu 2/5^3 pri Kraljičinom gradcu 37,919, pri Bjutnett- jjSPf^^j; v /• Kmetovavcera na znanjet; 1 \ ' V zavoda Za primorske gluhonemo (pri mutcih). td v Gorici jo na prodaj vsih sort pottahtnjmik sadnih drsesš pO prav nizki ceni od 30-45 m kr- in akoreninje-nih trt (bili) po 8.gold.'in pol sto.— : Gospodarji, kteri mialijo resnično z boljšati svojo vinograde, naj ne , zanemarijo to ldpe priložsosti. 1.'« .Tpjci v flDrioi' Pri „S,lrimskip C. Corsd MUml, «. *L fa'IB- nm; Wirlii Ghe«rrurt, kipet, * Aa|trifc«f4i tlft McyerkMii«o dr*|i poi; rooralmo dolfairtjlagodbatavjli, Tlabod€r.«Jol)fae-mdl»*« . tadi proatejlm braVo^a wxum|tT«u.. v .- -j <»■'»' ' Lastnik, izdajatelj in odgov. vrednik: Andrej Marušič. — Tiskar: Seitz v Goriol.